Političen list za slovenski narod. Po pošti prejem*n velja: 2« celo l*t« predplatan 16 fld., za pol lete S jl Xljji. i ,!.ii vestno in vspešno braniti svoja pozitivna verska načela, brez lastnega lista. To prepričanje je rodilo „Slovenca", to prepričanje ga je vzdrževalo in ga vzdržuje do danes. Izkušnje zadnjih desetletij nam kažejo, kako prav so presojali oni blagi možje, ki so list ustanovili, tedanje razmere, ki so jih silile k temu, ako so hoteli vestno spolnovati svoje dolžnosti v javnem življenju, kakor nas sedanjo silijo, da ga vzdržujemo. Mi bomo o 251etnici našega lista tekom leta še obširneje govorili. Za danes le omenimo, da bi najlepše obhajali to spominsko slovesnost, ako poskrbimo, da bo „Slovenec" ob svoji 251etnici res na vse strani zadostoval svojemu namenu. Zato pa mu treba obilno zvestih, zanes- ljivih, stalnih sotrudnikov in rednih naročnikov. V to ime se priporočamo letos v prav posebno vsestransko podporo. S I. januvarijem pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. „SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan: Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ Vse leto Pol leta 16 gld. 8 „ Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „ Upravništvo „Slovenca". Socijalno-demoJiratično gibanje v mitu. ' (Izv. dopis.) Božični počitki so me »pet priveli v kranjski Manchester, hočem reči — v Tržič in njega divno okolico, ki se bo v nastopnem stoletju jela imenovati Borneo. Pa vas že v duhu vidim, gospod urednik, kako se muzate, češ : spet bo stara pesem o planinah in planincih — causa Borniana. Motite se ! Pod Košuto smo napredni in ne pojemo vedno starih pesmij, dasi še niso z dnevnega reda. Ziabka bi vam poročal o tržiški županski volitvi, ki ima svoje posebnosti; ali o kovorski cesti in njeni „zlati" bodočnosti; ali o tržiškem zdravniku in njegovi točni in požrtvovalni skrbi za uboge bolnike ; ali o zbiranju prostora za kriško novo šolo ; ali o pretepih, s katerimi ima tržiški sodnik obilo opravka ; o tem in onem bi vam sporočal — a to so staro-zuane zadeve vrabcem in vranam, nikari ne nam; ki smo na višku časa. Kljub temu pa se bo dobilo tudi za vse to o svojem času črnilo in papir. Soeijalna demokracija se širi t.Tržiču iz strahu pred delodajalci sicer skrivši, a rapidno. čudo bi bilo le to, ko bi bil Tržič brez socijalnih demokratov. Kdor ima oči, da gleda, vsak dan in vzlasti v nedeljah in praznikih lahko opazuje pogubonosno gibanje sosebno med delavsko in obrtnijsko mladino. In ljubljanski demokrati vedo dobro, kako mogočna postojanka brezverskega socijalizma bo uprav Tržič, kakor hitro požene strupeno seme, ki se skrivši seje dan za dnem. Skrivši — pravim — iz strahu pred delodajalci, ki imajo še več ali manj krščanskega duha, ali bi vsaj iz oportunizma nasprotovali takemu revolucionarnemu gibanju. V trgu, kjer je vsaj en uplivon mož kakor tovarnar gosp. Gassner do živa prešinjen s krščanskim mišljenjem, socijalna demokracija pač nakrat ne more na dan, a brezverski materialistični nazori se bodo kazali čimbolj v nenravnem življenju nižjih slojev, če se skoraj kvarljivemu natoku ne postavi jez. Hvala Bogu, tudi krščanska orpanizHPii* «e jo pričela. V Krizah je slo dobrornisleče obrtnike in delavce združilo katoliško izobraževalno društvo, ki neki kaj lepo uspeva. V Tržiču pa.se uprav zdaj snuje novo obrtnijsko in delavsko društvo sv. Jožefa, ki prične svoje delovanje pričetkom novega leta. A tudi nasprotniki so pri delu. Da kolovodje ljubljanskih sodrugov na tihem radi prihitć v Tržič, je obče znana stvar. Da 2elez-nikar med tržiškimi delavci ni neznan in da se „Delavec" leto za letom bolj širi, zato skrbi par tr-žiških sodrugov, ki trosi pogubonosne nazore med delavstvo. Imen to pot še ne imenujemo, ker bi bilo to dotičnikom morda neljubo. Vse ob svojem času! Tržiško slovensko bralno društvo je bilo z nekdaj narodno, a tudi sodeč po večini odbornikov — katoliško. Vsaj društveni predsednik, gosp. Pr. Ahačič, znano verne družine Kajetanove, nam je porok za to. In tako bi ostalo mirno tudi dalje, da L i S T E K Brodnik. Zgodovinska povest. Angleški spisala Antonija Klitsche de 1& Grange; prevel Ivan čestimir.) Prvi del. Valerija. IX. Slučaj. (Dalje.) Neznanec in Valerija se podasta na Aventin. Tu obstaneta pred skromno hišico, ki je stala vštric velike pala*,e. „Glej, tukaj je moje bivališče", reče neznanec in pokaže s prstom na hišico. „Toda le tu ti ne morem odkazati mesta, niti te ne morem odvesti v sosednjo hišo, kjer po vzgledu gospe Marcele stanujejo device, ki so se posvetile Bogu. Njihova nedolžna srca bi vstrepetala, ko bi uzrla tvoje omadeževano lice. Oddaljene od sveta ne poznajo onih burnih strastij, ki upropaščajo ljudi na razburkauem morju življenja. Vrata tega svetega zavetišča se ti odpro, ko potrkaš na nje. Preje pa se moraš oči- stiti svojih grehov in postati bela ko sneg. Sedaj pa idi z menoj." „Kam me pelješ?" vpraša boječe Valerija. „V hišo pobožne žene, ki je živela mej svetom ; ko pa je spoznala svetno nečimernost, zapustila ga je, da se posveti Bogu in da služi siromakom." Par trenntkov pozneje dospeta do imenovane hiše. Neznanec stopi na hodnik, Valerija pa mu sledi. Dva sužnja ga popeljeta v malo sobico, v katere) sta dve gospe predli pri slabi svetlobi sve-tilnice. Bili sta to gospa Azela Kamila in Melanija. Zadnja se je bila «'-odila na Spanjskem in je bila potomkinja stare patr cijske rodovne. Sredi sreče jo je zadela nesreča, kaj ti v triindvajsetem letu je izgubila ljubljenega moža, s katerim je imela troje otrok. V istem času sta jej umrla tudi dva otroka. Neizmerna je bila žalost blage žene, toda vsled teh nezgod oi niti plakata, niti mrmrala proti volji Vsega-mogočnega, da, povzdignila je celo roke proti razpelu in vzkliknila: „Hvala ti, Bog, da si me rešil zemeljskih spon t" Tako obrabrena je stopala za sprevodom svojega moža, noseč na rokah mrtvo telo svojega naj- mlajšega deteta. Kasneje se je podala v Egipet, obiskala tebanske samostane in se še bolj udala previdnosti božji. Preganjana od Arijaneev jim je prišla v roke in bila vržena v ječo. Ko se je zopet oslo-bodila, jela je streči krščanskim jetnikom in je potrošila znatne svote za preganjane siromake. Kmalu potem je sezidala v Jeruzalemu zavetišče svetih devic. Več let pozneje se je vrnila v Rim, da še jeden-krat, predno se zapre v samostan, katerega je sama sezidala, vidi svojega jedinega sinu. D.čil jo je krepak in stalen značaj; za Kristusovo vero bi bila pretrpela tudi smrt. Ker je bila usmiljenega srca, ljubila je posebno siromake; nesrečni* je našel v njej dobro mater, skesan grešnik pa prijateljico, ki mu je naudušeno govorila o božjej dobroti. Azela in Melanija sta se ljubili neizmerno. Jed-naki sta si bili samo v dobroti; kajti Azela je bila mirna ko gladina jezera, Melanija pa vroča ko ibe-rijsko solnce in polna naudušenja; obedve pa sta se popolnoma izročili v božje roke. Ko gosps opaziti Valerijinega spremljevalca, vstaneti, ga pozdraviti in Melanija vzklikne: „Dobro došel, Hijeron-m! Ti vedno prinašaš blagoslov v mojo hišo." ne bi to v oči lodlo socijaluih demokratov. Kolo vodjem soc. demokratov se ju posrečilo priti v odbor braluega društva. Iu zdaj se dela neutruduo na t6, da bi vtihotapili v slov. braluo društvo socialističnega duha. Kajpak se jim to doslej še ni posrečilo, a kdo je porok za prihodujost, če kdo delavstvu ue umije očij ? — V jedni zadnjih sej bralnega društva sta dva tržiška socijalna demokrata stavila predlog, da se izkl)uči iz bralnega društva „Slovenec" in „Glasnik", naroči pa „Narod" v treh iztisih in kajpak tudi „Dela.et" ne sme manjkati. Pogorela sta sicer za enkrat s tem predlogom ; a čudno je, da je ž njima vleklo še par sicer poštenih mož. Tržičani, kaj ju ne poznate, kaj sta iu kaj nameravata? Vprašajte „pri Pernetu", kako se je eden socijalnih demokratov obnašal ш kaj je govoričil, ko je bilo ondi pred časom nekaj koroških romarjev namenjenih na Brezje. V nedeljo, dne 27. dec. t. 1., je pa poslala mejuarodna socijalno-dtmokracija v Tržič prav poseben božičen dar. Prišel je neki socijalističui agitator iz Duuaja ali Gradca ozuanjevat novodobui evangelij. Kje so bili tajni shodi, vedel bo „Binče" najbolje. Toliko je gotovo, da je inožicelj prodajal svojo stokrat pogreto modrost „pri Lojzku", a tu so ga usnjarji vrgli na cesto iu po klancu zapodili. Govoril je svojim zapeljanim učencem tudi „pri Toncu" _ v kuhinji. Ali so ga ondi tudi kuharice obren- kale s kuhaluicami, ni prišlo v javnost. — zaslužil bi bil. Nekaj originalnega so pa le socijaiuo-demo-kratični shodi po kuhinjah ! Tako-le je, če ve|a ob vejo udari — bi rekel ran|ki Krpau. Како je tuji možic v Tržiču spal, doslej še Dežrnau na onem svetu ue ve; kje je pa spal in prenočil, vemo pa tudi mi. Upamo, da v najkrajšem času naši krščansko-soci|alui govorniki pozovejo v Tržiču svoje nasprotnike v areno ter jim strgaio krinko raz obraz. Zi Kristusa ali proti Kristusu — bodi geslo tudi v Tržiču. _ Pomniki o slogi. Iz Zagreba, 27. dec. (Konec.) Želja vseh pravih domoljubov je seveda še sedaj vedno jednaka, da se stranke oklenejo onega programa, ki je bil odobren, ko so se stranke zje-diuile prvikrat pod vodstvom nepozabnega nam dr. Račkega. Ni potrebno, da se stranke stopć jedna v drugo, vsaka mora ostati s svojim programom kot samostalna stranka, le neke točke naj bodo za vse merodajne. A glavna tcčka vseh domoljubnih Hrvatov je zdaj najvažneja ona, ki govori o obstanku hrvatske domovine. Kakor so nekdanji hrvatski stanovi na hrvatkem saboru sklepali: „Vse, kar more nositi orožje, naj se vzdigne proti ljutemu sovražniku krščanstva", tako je potrebno, da se vzdigne tudi zdaj z orožjem zakona vse, kar je sposobno, da brani pravice naroda sicer ne na bojnih poljanah, nego na voliščih. Vse domoljubne stranke imajo braniti zdaj le jedno zajedniško točko svojega programa, namreč: hrvatstvo, kajti temu preti nevarnost od one strani, od katere bi imelo sicer pričakovati celo podporo za svo) razvitek. V tej točki pa „Sestra, pripeljal sem ti zgubljeuo ovčico, ali bolje rečeno, jaguje, ki ni slišalo govoriti o pastirju," reče Hijeronim, kažoč na Valerijo, ki je začudeno gledala gospe. Kolika razlika je bila pač med njima in Klemento! Ko je sveti učenik izgovoril le - te besede, pohiti Melanija k Valeriji, jo dobro premotri s svojimi črnimi, solznimi očmi in jej reče prijazno: „Dobro došla v mojej hiši, hčerka; ako si trpela, plakala bom s teboj, da te utolažim ; ako si se pregrešila, posvetilo te bode kesanje. Vsi ljudje znajo grešiti; toda ne znajo vsi ljudje popraviti svojih pregreškov." Prijazen Melanijin sprejem gane Valerijo, ki si z rokama pokrije lice in prične plakati. „Sestri, hvalimo božjo dobroto, ki je dopustila, da je danes njegov pokorni služabnik rešil jedno dušo večnega pogubljenja," reč" Hneronim. Gospe poklekneti in Aztla prične pevati zahvalno pesem. Tudi Valerija poklekne in gorko objokuje svoj greh. Prvič v življenju je obrnila svoje srce k vsegamogočnemu Bogu, na katerega preje ni niti pomislila nikoli. se bodo stranke tem ložje zjediuile, ker so tudi v verskem pogledu složne. Vse etojć na krščanskem temelju ter so prepričane o veliki važnosti pravega verskega prepričanja in oduševljenja. „Obzor" je v svoji izjavi tudi čisto odkritosrčno povedal, da more Hrvate iz današujega žalostnega stanja rešiti le verski prep >rod. To priznanje nas tem bolj veseli, ker smo že večkrat o tem pisali ter ravno isto trdili. Sploh opazujemo pri „Obzoru", da se bavi prav pogostoma o verskem vprašanju v zvezi s političnimi našimi odnošaji ter so bili neki članki v tem pogledu prav umestni. Take izjave smo čuli v letošnjem saborskem zasedanju tudi od opozieijonal-nih naših poslancev. Vse to daje tudi mdodušnim neki novi pogum v nejednakej borbi, ki čaka narod v kratkem času. Hrvatski narod je v političnem pogledu zares hudo zabrazdil. Verska mlačnost je bila kriva da se je razširila tudi brezznačajnost in pokvarjenost le v preveliki meri med vsemi stanovi To je pospeševalo željo za užitkom in raznimi drugimi pohotami. Izza tega je sledil čisto naravno politični debacle, v katerem se zdaj nahajamo. — Dobro je, da so se hrvatski domoljubni krogi oklenili v teh žalostnih časih gesla svojih pradedov za „krst častni in slobodo zlatuo". — Nadjamo ee, da bodo zmagali v tej borbi, kakor so nekdaj njihovi pradedi, in narod h'vatski bode okrepčitši se v znamenju sv. križa in domovinski ljubezni začel živeti novo bclie življenje, nego do zdaj. Bog naj blagoslovi ta novi pokret hrvatskega naroda 1 Židovska predrznost. Iz Zagreba. 23 dec. V gledališčui igri „Ladanjska opozicija", o kateri sem že pisal v jednem dopisu, nahaja se med ostalimi osebami tudi Žid Hasenfuss. To je prototip Žida trgovca na deželi, kateremu je vse prav, če mu le koristi v njegovi trgovini. Ou drži z opozicijo, ker so tuli njegovi sosedje opozicijonalci, ali ob lednem je pripraven storiti tudi vse za vlado, če ona to zahteva. Le korist ga vodi pri vsem njegovem delovanju. Ko se na koncu igre pokaže, da „ladanjska opozicija" ni vspela pri volitvi, in da hoče imeti kmečko ljudstvo zastopnika iz svoje sredine, tedaj vpraša Hasenfuss čisto preplašen kandidata te kmečke stranke, če ni on antisemit, kajti tega se on hild^ boji. Novi kindidat^flu odgovori, da noj se tega ne boji, da se mu radi njegove vere ne bode na Hrvatskem nič hudega zgodilo. Tedaj je bil popolnoma zadovoljen ter se seveda oklenil precej kmečke stranke. Htsenfuss je prava slika hrvatskega Žida, katerega pisatelj imenovane igre ni mogel bolje zadeti. A ta slika hrvatskega Žida je postala v predstavi tako realna, da je nadkrila vse ostale, a občinstvo se je ni moglo dosta nagledati ter se jej nasmejati. In kaj mislite, kaj se zgodi ? Židje zagrebški so bili razžaljeni, da se na pc-zornici predstavlja Žid v pravi sliki, in že pri drugi predstavi je bilo nekaj demonstracij radi Žida Ha-senfussa. Pa to še ni bilo dosti. Ker imajo zagrebški Židi mnogo lož v gledališču, zahtevali so od inteudanta, da se ta igra nič več ne predstavlja, kajti da oseba Hasenfussa žali njihov ponos. Iu intendant dr. Miletić'( Le ta se je udal židovskemu zahtevu in obljubljena igra je za nekaj časa — ako ne za vselej — zbrisana iz repertoirja našega gledališča. Ne vemo, kaj bi bolj karali, oholost židovsko, ali popustljivost intendan-tovo v tem vprašanju. Mi sodimo, da je intendant krivično ravnal nasproti večini zagrebških ljubiteljev gledališčne umetnosti. Ravno v isti igri se predstavljata brivec in le-karnik kot člana „ladanjske opozicije", zares kot dve karikaturi, ali s tem ni bil dotični stališ niti naj-manje razžaljen, le žid je v svoji prevzvetnosti razžaljen, njemu se ne sme resnica povedati. Vender pa so jo radi tega Židi skupili. Vrli opozicijonalni časopis „Obzor" je upozoril zagrebško občinstvo na to arogantno ponašanje ži-dovstva, katero živi od žuljev hrvatskega naroda, a zdaj misli že zapovedati. To židovstvo, ki je veči-delj doseljeno iz sosednje Ogerske, se je pri nas v kratkem obogatilo na razne načine, a mesto da drži z narodom, zedinilo se je z mažaronsko stranko ter podpira in glasuje vedno le za vlado. To židovstvo zahteva, da se pri nas na Hrvatskem uči mažarski, a sami rabijo v svojih poslovnicah nemški jezik. To židovstvo, ki ima skoraj vsa večja podjetja in znatno trgovino v svojih rokah, misli, da je radi tega tudi že gospodar v našej zemlji. To židovstvo je vse drugo, le hrvatskega nima nič na sebi. [Zategadelj priporoča „Obior", da se občinstvo odvrne od židovskih trgovcev, ter poslužuje le pri domačih po gaslu „svoji k svojim". In zares je zato že zadnji čas, ker druga« nas iztisnejo židje popolnoma is trgovine. Naj človek le malo pogleda po zagrebških ulicah, pa se bode prepričal, da v trgovini zdaj gospodari žid. „Obzor" je to sam priznal ter domačine nagovarjal, da po mogočnosti to napredovanje židovstva preprečijo. Ta odločna izjava „Obzora" se je sploh odobravala, bode li pa kaj koristi od tega, vrlo dvomimo. Pri nas nimamo mož, ki bi razumeli pa tudi hoteli v tem pogledu delovati. Za to je treba velike požrtvovalnosti in vstrajnosti, kakor jo uahajamo pri Cehih in DunajČanih. Pri nas so za taka vprašauj» ljudje za zdaj še indolentni, a oni, ki bi mogli kaj storiti, preveč popustljivi. In ravno radi tega ne moremo biti sami gospodarji v našej zemlji, nego nam hočejo zapovedovati tujci, ki nimajo srca za naš narod. A priznati moramo, da je vsega tega kriva le naša lastna malomarnost. Politični pregled. v Ljubljani, 2. januvatija. Bodoči državni zbor. Is Levova prihaja vest, ki bo marsikoga neprijetno iznenadila, ako se namreč vresniči. Vlada je namreč določila, najbrže le na ljubo Poljakom, da se morajo izvršiti nove splošne volitve veliko preje, nego je bilo prvotno določeno. Zakaj pač Poljaki, oziroma poljska žlahta, žele, da bi se kolikor možno okrajšal čas volitvene borbe, nam ni treba dokazovati, saj je znana dovelj njihova slavo- in gospodstvaželjnost. Raz puščenje sedanjega državnega zbora je odvisno od tega, kedaj dovrši posle, posebno državni proračun, vendar je pa gotovo, da se to takoj zgodi, ko bodo rešena najnujneja opravila. Za pripravo volitev je potrebno kakih Sest tednov, toraj se sme računati, da se bo bil največji boj mej 15. in 20. marcem in da bo koncem marca že izvoljenih polno število poslancev. Novi državni zbor se snide že vsekako pred velikonočnimi prazniki, da se ustanovi, to je izvoli potrebne odseke itd. Takoj po praznikih se bo pa pečal z adresno razpravo, in nadalje z nagodbo z Ogersko. Ker bodeta zborovali delegaciji letos na Dunaju, tedaj je mogoče, da se vrši razprava v nagodbenem vprašanju do poznega poletja. Niije-avstrijeki deželni *bor zboruje še nadalje. Odseki prično svoje delovanje takoj prihodnji ponedeljek in bodo imeli redne seje. V svrho rednega poslovanja zboruje deželni zbor tudi mej zasedanjem državnega zbora po jedenkrat na teden. Po razpuščenju državnega zbora ima deželni zbor, kakor se zatrjuje, še kakih deset sej, v katerih se bo rešilo vse tekoče opravilo. Potem se pa zborovanje zaključi do prihodnjega poletja. Ogerslea in kvotno vprašanje. V razmerah, kakoršne vladajo sedaj na Ogerskem, ni lahko misliti na kako povoljno rešitev kvotnega vprašanja in obnovitve nagodbe. Mažarska liberalna stranka je sicer že opustila svojo prvotno misel, da se namreč ne sme prav nič zvišati ogerska kvota, to je pa storila le na ljubo ministerskemu predsedniku baronu Banffyju, ki bi sicer izgubil pri svojih dunajskih tovariših vse zaupanje. O kakem ugodnem pogoju z ogerske strani seveda ni govoriti, kajti radi zvišanja ogerske kvote za kake tri odstotke se avstrijski merodajni krogi gotovo ne bodo dali pregovoriti. Ako toraj Ogerska ne mara dovoliti nikakih većjih ugodnostij, tedaj še dolgo ni misliti na kako nagodbo mej Avstrijo in Ogersko. Španjol in Kuba. V zadnjič smo na kratko omenili nekih nenavadnih korakov španjske vlade do nekaterih velevlasti. »Daily Chronicle« poroča патгеб, da se je obrnil španjski ministerski predsednik do kabinetov v Londonu, Parizu in Rimu z vprašanjem, kako stališče bi zavzele ondotne vlade v slučaju vojske mej Španijo in Zveznimi državami. Francija in Anglija sta izjavili, da sedaj še ne moreta dati nikakega pozitivnega odgovora, Italija pa je obljubila, da bo sicer pomagala k spravi mej obema strankama, vendar pa odreka vsako pomoč v vojski z Zveznimi državami. Dopisnik imenovanega lista trdi nadalje, da se vrSe pogajanja tudi mej ostalimi državami. Toda kakor drugje, tako malo vspeha ima španjeka vlada tudi na otoku Kubi. Govori se namreC, da se v najkrajšem Času odzove general Weyler in odpošlje na otok drug, to je 2e tretji poveljnik. Nemirom na Kubi pridružuje se pa vedno većje gibanje v domovini, ki daje novega poguma ustalem. • Prekucije v Tranavaalu. Nekako ravno jedno leto je od tedaj, ko smo poročali o mnogo-številnih manjših ia večjih praskah, katere so se vršile mej zatiranimi rodovi in angleškimi raogcč-njaki in tlačitelji. Glavni vodja in provzročitelj nemirov je bil tedaj C>cil Rhodes, znani nemirnež v Južni Afriki. Letos se godi skoro ravno tako. Že nekaj dnij sem dohajajo več ali manj vznemirljiva poročila iz Transvaala. Vsega je zopet kriv zlati kralj Rbodes, kajti slavo- in bogastvahlepnost po-menja in provzročuje neprestano vznemirjenje. Ni čnda torej, da je postalo v Transvaalu zopet vse bolj nezaupno, in nemogoče ni, da bo imel znova vskli-joči upor mnogo nevarneje posledice, nego prejšnje leto. — _ Slovstvo. Knjige „Družbe «v. Mohorja". (Ocenili (Mlaki.) VI Naše škodljive rastline v podobi in besedi. Opisal Martin G.lenšek, profesor na dež. gimnaziji v Ptuju. Izdala in založila družba sv. Mohorja v Celovcu. V. snopič. S tem snopičem je končano precej obširno delo, skoro najobsežneje, kar jih imamo Slovenci spisanih v naravoslovski stroki. Oglejmo si pred vsem letošnji snopič. Na str. 625 — 721 nam opisuje pisatelj še ostale „rastline škodljive travnikom in pašnikom", od str. 722—748 pa „rastline škodljive gozdom" ; potem sledi na str. 749 in 760 „kratek pregled v knjigi opisanih cvetočih rastlin" in slednjič — str. 751—768 „imenik naših škodljivih rastlin v slovenskem in nemškem jeziku". Opisi posamnih rastlin so prav natančni in ekrbno sestavljeni. Pisatelj si prizadeva rastline opisati kar največ mogoče zanimivo, to se mu je pa tudi v obče precej posrečilo. Zlasti ua mestu pa je poduk, kako odpraviti mah s travnikov in pašnikov. Da bi so pač naei kmetovaloi po njem ravnali! Isto moramo tudi r>či o vvodu k zadnjemu (VII.) delu knjige, kjer govori pisatelj o koristi gozdov, kako blagodejno uplivajo na podnebje, ter opozarja zlasti na to, da to ni glavni dobiček, ki ga dobivamo iz gozdov, ako jih posekamo; kajti nalivi, burja, toča škodujejo nam potem mnogo več, nego smo dobili za posekani les. Kakor v prešnjih snopičih, tako je tudi letos gosp. pisatelj najzanimiveje opisal nektere glivice, škodljive gozdnemu drevju. Skoda, da ni p satelj pridal koncem knjige obljubljenega „ključa", marveč samo kratek pregled, ki pač ne bo veliko koristil. Tudi v imeniku slovenskih imen naših škodljivih rastlin pogrešamo latinska rastlinska imena, oziroma imenik latinskih imen naših škodljivih rastlin. Nemška imena, ki so pridana slovenskemu imeniku, imajo za nas jako malo pomena ; kajti pri Nemcih je skoraj ravno tako kakor pri nas : v vsakem kraju ekoraj se rastlina drugače imenuje. Z veseljem pozdravljamo pisateljevo obljubo, podati nam „naše koristne rastline" (na str. 749). 2e tvarina sama bo bolj pripravna, ter se bo dala vse drugače obdelati, nego ta, katero je dozdaj ob-delaval gosp. pis^elj. Zal, da je bil pisatelj v marsikaterem oziru j,obširen. Pojem škodljiv mu je bil zelo obsežen, zato je tudi delo primeroma preveč naraslo. Pri tej priliki dovoljujemo si opomniti slavni družbeni odbor na knjigo: Kriiutersegen. Die Bedeutung unserer v o r z ti g l i c h s t e n heimischen Heilkriiuter in Sitte, Sage, Geschichte und Volksglauben; ihr wirtschaftlicher und industrieller Nutzen und ihre praktische Ver-wendung als Hausmittel. Pflr die Jugend, das Volk und deren Freunde zur Belebung einer reli-gios sinnigen Naturanschauung gesammelt u. heraus-gegeben von E. M. Zimmerer. — Donauworth, 1896. Slovenci bi pač potrebovali knjigo, ki bi bila pisana po tem vzoru. Bila bi pa tudi nekako nadaljevanje Kneippovega „Domačega zdravnika", ki ga je že pred leti izdala družba sv. Mohorja. Vsakdo mora želeti, da se zopet udomačijo med nami razna pri-prosta, domača zdravila; potem bi imeli ljudje vsaj ia prvo silo pomoč pri rokah. Upamo, da nas razveseli družba v nekaj letih s tako knjigo; prav pc-sebno bi pa ieleli, da bi si mogla zanjo preskr- beti, ako ne vseb, vsaj nektere izmed slik, ki so v omenjeni nemški knjigi. Ce misli g. pisatelj nadaljevati svoje delo v omenjenem smislu, mu priporočamo, da pronči način pripovedovanja in opisovanja one knjige, ki v prisrčoi, ljubeznivi besedi podaja ne toliko učenega, kolikor koristnega blaga. Cerkvena umetnost. Iz Črnomlja. Črnomaljska župna cerkev je dobila pred kratkim veliko krasne notranje oprave. Dobro poznani umetnik g. I. Vurnik iz Radovljice je postavil dva nova stranska altarja, prižnicn, napravil okvire za križev pot; Štiri spovednice so narejene po njegovem načrtu, veliki altar je okusno prenovljen. — Ker je cerkev zidana v romanskem, deloma rene-sančuem slogu, je umetnik tudi opravo slogu primerno izdelal. Posebno nova stranska altarja sta v svoji obliki zanimiva in okusno izvršena. Spodnji deli altarjev, stopnjice in menza so it kamena. Nad menzo ob straneh tabemakelja se vzdiguje tako imenovana „retabula", s krasno bar-vanimi umetnimi basreliefi, na vsakem altarju sta po dva; na Marijinem : oznanenje angelja Gabriela in Jezus Mariji v naročje položen — na altarju sv. Florijana: Jezus pri vodnjaku e Samaritanko in Jezus v Emavsu, ko ga učenca spoznata pri lomljenju kruha. Ti reliefi so že sami zase pravo umetniško delo in kažejo, kako tia okus ima mojster Vurnik. Nad retabulo so postavljene sobe (svetnikov), ki stojć na primernih postamentih z napisi svetnikov; na vsakem altarju so po tri statue: srednja in dve stranski. Vse sohe so skrbno izvršene in krasno po-lihromovane. Posebno se odlikuje Nebeška Kraljica z Jezusom v naročju. Na obrazu Marijinem se bere, da je g. Vurnik krščanski umetnik in s tem je rečeno dovolj. Srednji glavni podobi Matere Božje in sv. Florijana so do malega naravne velikosti, stranske pa so manjše. Prazen prostor med podobami vrhu retabule spopolnjujejo cvetlični okraski — venci, na enem altarju iz vrtnic, na drugem iz vinske trte; sredi venca na zlatem polju pa so napisi, ki se nanašajo na spodaj vdelane reliefe. Srednje sohe stoje v svit-lobi lepo barvanih oken iz tirolskega stekla; stranske pa so postavljene ob steui; nad njimi pa se vzdiguje kupolasta streha kot nekak baldahin, v ozadju je slikana lepa preproga. Vsi ti posamezni deli tvorijo lepo skupino in napravijo na gledalca ugoden vtis. Na teh altarjih ni zapaziti tistih velikansk h, nerodnih nastavkov, ki največkrat zakrivajo celo steno in niso za dru-zega, kot za prah in pajčevino. Res, da je umetnik porabil vsak prostorček v kapelicah, kjer stojita ta dva altarja, pa vendar ni nič prenapolnjenega, vse je v lepem razmerju. — Taki altarji, dosedaj menda še nikjer drugod napravljeni, so posebno primerni za manjše cerkve, katere ne morejo razpolagati z velikimi prostori. Želeti je, da bi g. Vurnik, ki je napravil tukaj nekaj izvirnega — še marsikatero cerkev okrasil s kakim podobnim delom. Vsak altar stane 900 gld. (Dalje sledi.) Iz mestnega zbora ljubljanskega. Ljubljana, dne 31. decembra. V današnji izredni seji so storili slovesno obljubo v tajni seji dne 10. t. m. mej meščane vspre-jeti gg.: trgovec Štefan Nagy, brivec Albert Drganc in gostilničar Andrej Zalar. Na to se je vršila razprava o treh nujnih predlogih. Odb. dr. K r i s p e r predlaga, naj se naprosi vlada, da se ljubljanskim obrtnikom dovoljeno brezobrestno posojilo v skupnem znesku 100.000 g!., ki se mora vračevati v štirih letnih obrokih in je prvi obrok določen na 1. januvarija 1897, odpiše kot neizterljivo. Govornik v daljšem govoru pojasnuje, kako je vlada z dovolitvijo tega posojila preprečila nameravano večjo akcijo ljubljanskega pomožnega odbora, ki bi bila obrtnikom gotovo več koristila, kakor pa dovoljeno posojilo. Vlada, kakor tudi drugi faktorji so računali na to, da se bo v teku dveh let zacelila rana, katero je zadala našim obrtnikom potresna katastrofa, in je zato storila ta korak. Sedaj se je pokazalo, da je komaj jedna četrtina tega popravljena in da se obrtniki nahajajo v še ravno tako žalostnem položaju, kakor pred jednim letom. Nikakor torej ni umestno, da bi se izterjavah že sedaj prvi obroki. Prositi za podaljšanje obrhov pa tudi ne kaže, ker bi s tem obrtnikom ne bilo nič poma-gano; vsekako je torej umestno, da se prosi za popolni odpis imenovanega posojila. Ta korak naj bi pa podpirala tudi trgovinska in obrtna zbornica ter naši državni poslanci, katerim pa naj mestni magistrat preskrbi potrebnih informacij. Ta predlog pozdravlja in podpira tudi odbornik Kozak. Zupan pripomni, da ima dodati nekaj pripomb v tem oziru, katerih pa noče navajati v javni seji, ter predlaga, naj se nadaljuje debata v tajni seji. Predlogu se pritrdi. Odb. dr. G r e g o r i č stavi nujni predlog, naj se župan pooblasti, da stori takoj potrebne korake, da se ljubljanskim posestnikom dovoljeno 3 odstotno posojilo realizuje še v teku prihodnjega meseca in s tem konečno vender pomaga onim posestnikom, ki morajo izvršiti nove stavbe ali prezidave, pa ne ved6, kako in kaj. Posestniki trpe vsled velike počasnosti v tem oziru trojno škodo; od podrtih hiš nimajo nikakega užitka, obresti bodo morali plačevati že od tega leta, akoravno še niso prejeli posojila, konečno morajo pa plaCati stavbenim podjetnikom za izgo-tovljena dela. V mestnem zboru se je že mnogo govorilo o tej zadevi, stavile so se že razne interpelacije, toda gospod župan ue more sam ničesar ukreniti. — Treba je torej sklepa mestnega zbora, na katerega se bodo morali ozirati merodajni faktorji. Zupan omenja korakov, ki jih je že storil v tem oziru pri osrednji ia deželni vladi, ter pri tej priliki izvedel, da je dotični načrt pogodbe ministerstvo vrnilo dež. vladi in ta dež. odboru samo radi neke formalnosti. Konečno naznanja, da se poda z dež. glavarjem 7. ali 8. prih. meseca na Dunaj, da posredujeta na merodajnem mestu. — Zupan je torej mnenja, da bi bil predlog odb. dr. Gregoriča sedaj odveč. Predlagatelj se zadovolji s tem pojasnilom in umakne svoj predlog. Konečno predlaga odb. dr. M a j a r o n , naj se store potrebni koraki pri fioaučnem ravnateljstvu, event. pri finančnem ministerstvu, da se bo strogo izvrševal zakon glede 25 letne oprostitve davkov pri novih stavbah in prezidavah, potrebnih vsled potresa. Govorniku se znani 3 slučaji, v katerih se je dovolilo posestnikom le 18 letno oproščenje davka. To se pa godi le vsled tega, ker se dotična določba napačao tolmači ter se je dovolila 25 letna oprostitev davka le onim, ki so takoj ob kritičnem času in na zahtevo vlad. komisije izvršili dotična dela. Odbornik Gogola pritrjuje predgovorniku ter pripomni, da je v tem oziru odprta pot pritožbe, vender treba posestnike podučiti, kako jim je postopati. Odb. dr. Krieper navaja svoje mnenje o vladinem postopanju v tem oziru. Zakon se premalo spoštuje, torej naj posestniki sami store potrebne korake. Nato pa govornik v splošno odobravanem govoru pojasnuje, kako se pri vsaki priliki skuša omejiti avtonomija mestne občine, ki bi se vsaj v stavb, zadevah ne smela nika'-or kratiti. Odb. Velkavrh in Hrasky pojasnujeta poslovanje drž. komisij, ki je bilo v marsičem zelo pomanjkljivo. Odb. S v e t e k ugovarja dr. Krisperju gledd interpretacije dotične zakonske določbe pri fin. ravnateljstvu ter je mnenja, da je treba pojasniti le podlago, po kateri se uprava ravua. O postopanju finančnega ravnateljstva se je lahko prepričati ob vsakem času. Pri glasovanju se vsprejme predlog nespremenjen. Na to se preide na dnevni red. O odpisu treh nedobitnih terjatev poroča mag. referent dr. Jan in se na njegov predlog odpišejo terjatve: čevljarju Fr. Kržanu, bivajočemu sedaj v Ratečah, znesek 108 gld., M. Pleškotu iz Plešivce najemnina košnje iz 1. 1888 znesek 52 gld. 60 kr. ter I. Molka mladoletnim naslednikom 11 goldinarjev 10 kr. Za zgradbo vojaškega avgmentacijskega skladišča se dovoli na predlog odb. dr. S t a r e t a kredit v znesku 42.000 gld. V ime etavbinskega odseka poroča odb. T r č e k o oddaji mestne vožnje in nabave nekaterih mate-rijalij. Odsek poroča, da so se vsled razpisa vožnje ta I. 1897 oglasili 4 ponudniki, izmej katerih je / najceneji Elija Predović, ter predlaga, naj se odda vožnja za triletno dobo temu ponudniku. Odb. Kozak predlaga, naj se odkloni ponudba Predovičeva in odda vožnja dosedanjemu podjetniku Maroltu. Odb. Klein in dr. K r i s p e r sta pa mnenja, naj se vožnja še jedenkrat razpise, dotlej pa naj jo oskrbuje dosedanji podjetnik. Tema predlogoma ugovarjata odb. H r a s k y in župan, na kar se vsprejme odsekov predlog. Dobava in dovažanje peska se odda za triletno dobo Al. Vodniku, Ivani Tauzber in Fr. Pe-terci, kamnoseška dela Al. Vodniku, dobava stav-binskega in rezanega lesa pa Ivani Tauzber kot jedini pcnudnici. O prošnji ljubljanskih prebivalcev do ravnateljstva južne železnice gledč ovir, katere provzroča prevažanje železniških voz Cez Dunajsko cesto, poroča v ime polic, odseka odbornik dr. Maj ar on. Poročevalec omenja, da so se storili od strani mestne občine v tej zadevi že dvakrat potrebni koraki, in sicer pred 20 leti in leta 1894, a vselej brezvspeSno. Torej je vsekako opravičena z ne-ovržnimi fakti utemeljena in mnogoštevilnimi podpisi previdena proSnja ljubljanskih prebivalcev in popolno umestno je, da se jej pridruži tudi občina. Odsek predlaga, naj se občina pridruži tej proSnji ter jo dopošlje ravnateljstvu južne železnice, ob jednem naj se pa naprosi tudi železniško mini-sterstvo, da izpostuje povoljno in naglo rešitev. Se sprejme. O zavarovanju redarjev proti nezgodam poroča podžupan dr. vitez B I e i w e i s. Prva sploSna zavarovalnica zoper ne/gode na Dunaju je upo-slala ponudbo glede zavarovanja redarjev. Letne premije bi znaSale na leto 162 gld. in bi dobili zavarovanci v slučaju smrti in popolne nesposobnosti za delo svoto 1000 gld., v slučaju začasne nesposobnosti pa po 1 gld. dnevne odškodnine. Odsek pripozna potrebo zavarovanja, vendar je pa mnenja, da je mogoče doseči Se ugodneje pogoje, in predlaga, naj se magistrat obrne Se do drugih zavarovalnih zavodov. Predlogu se pritrdi. Na to se prične razprava o imenovanju nekaterih cest in ulic. Glede imenovanja Tržaške ceste od Paichelovega posestva do Dunajske ceste predlaga odsek iznova, da se imenuje ta del ceste »Bleiweisov okrog«. Odbornik dr. K r i s p e r se protivi temu imenovanju, ker mu ne ugaja beseda »okrog«, ter predlaga, naj se imenuje ta cesta do Narodnega doma »Velika Bleiweisova cesta — Avenue Blei-\veis«, ostali del pa naj ostane in suspenso. Odbornik H r a s k y ugovarja takemu imenovanju, ker je predolgo in nepraktično pri naslovih in brzojavih; on se strinja z besedo »okrog«. Odborniku dr. Po ž ar ju se zdi umestneji beseda »krog«. Na predlog dr. Tavčarja se vrne zadeva odseku v zopetni pretres. Tretji in četrti stradon ob Opekarski cesti se prekrstita v »Veliki in Mali stradon«. Predlog odbornika dr. S t a r e t a , naj se imenujeta ta dva stradona »Velike, oziroma Male ribiške ulice«, ni obveljal. Odbornik T u r k predlaga, naj se opustita imeni »Židovske ulice« in »Židovska steza« ter imenuje prva »Einspielerjeva ulica«, druga pa »Navratilova steza«. Na predlog odbornika Žitnika se ta predlog izroči odseku. Prizivu Avg. Weberja proti odločbi mestnega magistrata, da mora njegov pes nositi nagobčnik, se na predlog odbornika dr. Majarona ugodi. Ostale točke dnevnega reda se obravnavajo v prihodnji seji. Na to povzame besedo župan Hribar in v daljšem govoru opisuje delovanje mestnega zbora v minulem letu. Mestni svet je deloval v tem letu jako marljivo in vztrajno; danes smo imeli 34. eejo v tem letu. V teh sejah se je izvršilo veliko koristnega, a tudi težavnega dela. Izmej večjih del moramo omenjati preosnove redarstva, povišanja plač uslužbencem ter pokojnin, izvolila se je komisija za disciplinarno postopanje, s čimur se je storila prva pot za službeno pragmatiko. Proračun je reSen letos pravočasno in je s tem postavljen temelj trajnemu rednemu gospodarstvu. DovrSen je nadalje regulačni načrt, ki bo v kratkem potrjen; s tem bo omogočeno nadaljno postopanje. Na to omenja župan raznih del, ki čakajo rešitve v pri- hodnjem letu tako v upravnem, kakor tudi Se posebno v stavbinskem oziru. Vse to bo pa zahtevalo mnogo troSkov, katerih ne bo možno pokriti z rednimi dohodki. Potreba bo torej najeti večje posojilo, ki se bode polagoma amortizovalo. Rešitve čakajo mej drugim Šola in tupniSče na svetega Jakoba trgu, most cesarja Fran Josipa, shramba za gasilno orodje, poslopje za višjo dekliško Solo in obrtne Sole, ljudska kopelj in dr. Vse to mora biti pripravljeno do tedaj, ko se bode sklepalo o najetju posojila. Mestno uredništvo je celo leto vestno in marljivo izvrševalo svoje posle in zasluži v tem oziru javne pohvale. (Pritrj.) Dovolite, sklepa župan, da vam voSčim k sklepu vsem prav iskreno srečno in veselo novo leto, istotako vsem ljubljanskim prebivalcem, vsem onim, ki so jih trle v minulem letu nadloge in bridkosti. Vsa Ljubljana naj se z božjo pomočjo z nova poživi! V ime odbornikov se je županu zahvaljeval za izražena voščila podžupan ter ga zagotavljal, da hočejo vedno vztrajati in vestno delovati v blagor ljubljanskega mesta. Na to je sledila tajna seja. Tedenaki koledar. Nedelja, 3. jan.: Pred razglašanjem Gosp. evang. Kadar je bil Herodež umrl. Mat. 2. Geno ftfa. Ponedeljek, 4. jan : Osmina nedol. otro-čičev. Torek, 5. jan.: Telesfor p. m. Sreda, 6. jan.: Sv. trije kralji, Razglašenje Gospodovo. Četrtek, 7. jau.: Krišpin šk. Petek, 8. jan.: Severin, op. Sobota, 9. jan.: Julijan in Basilisa m. m. — Lunin sptemin: Mlaj 3. ob 7. uri 1 m. zjutraj. — Solnce izide: 5. jan. ob 7. uri 48 m. ; zaide ob 4. u. 24 m. Dnevne novice. V Ljubljani, 2. januvarija. (Prošnja!) 29. december 1896 zapisati bomo morali pri nas nesrečnim dnevom. Ljubi Bog je nas obiskal. Zvečer ob 10. uri jelo je goreti v vasi Hre-novice iu v treh urah vpepelil je požar 18 hiš z gospodarskimi poslopji vred. Pogorelo je revežem nekaterim popolnoma vse, ni jim ostalo druzega, ko golo zidovje. Človek se, hvala Bogu, ni ponesrečil nobeden, tudi živino so rešili razun jednega prašiča in nekaj kokoši — ali poljski pridelki: seno, slama, žito, krompir, kieava, fižol in obleka je vničeno. Kaj malega obleke je kdo rešil, večina pa nič. Prišli so sosedje branit, pridno so delali, ali kaj, ko je vode prehitro zmanjkalo in so morale brizgalne mirovati. — Sele pol leta je, kar sem prosil usmiljena srca za svoje ponesrečene farane, zopet sem prisiljen klicati : Pomagajte, pomagajte. Skoda, kakor so površno cenili, znaša nad 20 000 gld. in je toliko bolj občutljiva, ker so bili pogorelci že preje ubožni in zadolženi in ker zavoljo slabe letine domači ne bodo mogli pomagati z živežem. Pogorelci bili so zavarovani, pa le za majhne svote, zato so pomoči potrebni. Hrenovice, dne 30. decembra 1896. e AlojzijPuc, župnik. (Imenovanje.) Presvetli cesar je nadsvetnika pri fin. ravnateljstvu v Trstu, g. Ludovika Hočevarja imenoval dvornim svetnikom in finančnim ravnateljem v Zadru. G. Hočevar je razmerno še mlad, ter se je povspel do visoke službe vsled svoje sposobnosti in marljivosti. On sicer ni vetepal v javnost, toda proti nikomur ni zatajeval, da je rojen Slovenec. Kakor bi si ga želeli v Ljubljani, a ga privoščimo tudi Dalmatincem. (Iz Idrije) 27. decembra je imela prostovoljna pož. straža vjdriji svoj redni občni zbor. Vršil se je prav gladko. Saj pa so morali biti udje zadovoljni z delovanjem odbora v preteklih treh letih. Dasi je društvo še mlado, vendar primeroma dobro vspeva. Šteje sicer le 52 udov, a upati je, da jih mnogo na novo pristopi, odkar ima društvo precej dobro utrjeno podporno .blagajno. Sedaj bodo družbeniki oskrbovali tudi ponočno stražo, za kar priraste blagajni zopet lep dohodek. Pri volitvi novega odbora so bili izvoljeni gospodje: J.Bizjak, stotnikom, Luka Vončina, namestnikom, Fr. Ks. Goli, blagajnikom, Fr. Vončina, tajnikom, B-rnard Tukač in Anton Vončina, odbornikoma. Za pregledalca računov sta bila izvoljena gospoda Kuštrin in katehet Oswald. (Ljudsko gibanje.) V Idriji je bilo preteklo leto rojenih 212 otrok, in sicer 108 moškega in 104 ženskega spola. Umrlo je v letu 1896 180 oseb, 72 moškega spola, 108 ženskih. Poročenih je bilo 31 parov. — V Spodnji Idriji je bilo poročenih 22 parov, rojenih 119 otrok, umrlo je 92 oseb. Jako srečno jo je odnesel Cekovnik. Šteje do 400 duS, umrla pa sta le — dva otroka. (Božični oratorij.) Opozarjamo občinstvo na božični oratorij, ki se igra v Marijanišču jutri in na sv. Treh kraljev dan. (Ii Polja) 29. dec.: Koliko je mar vodstva papirnice v Vevčah posvečevanje nedelj in praznikov, imeli smo čast opazovati dne 26. t. m. na praznik sv. Štefana. Ta dan namreč je zapovedalo vodstvo tovarne, da se mora popravljati cesta, katera vodi od postaje Zalog v Vevče, torej na veliki cesti delali so delavci kakih 30 na številu, strgali so blato ter s šestimi vozovi dovažali gramoz za posipanje. Ta čin sme se imenovati javno pohujšanje. Ljudje, gredoč k deseti maši, so strmeli in javno ugovarjali temu početju. Bodi mimogrede še omenjeno, da se dela v tovarni vsako nedeljo več ali manj, če tudi ni sila, tako da tisti delavci, kateri gredo v soboto zvečer na delo, so prosti še le ob 9. ali 10. uri do-poludne v nedeljo iu ne morejo k sv. maši. Ne vem, kje se za vse to dobi dovoljenje, če ga tovarna sploh ima. — V prihodnje morebiti omenim kaj o krščanskem (?) ravuauji dr. Divjaka s tovarniškimi delavci. »Ugani Kdo". (Iz Sore,) 30. decembra. Danes dopoludne okoli 11. ure se je v goriški papirnici zidar Jernej Podviz ponesrečil, da je takoj mrtev obležal. Vre-teno mu je odtrgalo jedno roko, jedno nogo in na glavi ga močno poškodovalo. Spolnil je 26. leto ter bil poldrugo leio oženjen. (Nesreča nikoli ne počiva.) Dve nezgodi v Srednji Kanomlji pri Sp. Idriji v kratkem I Pred malo časom je pri spravljanju drv& spodrsnilo imovitemu posestniku Mateju Bončina in je tako nesrečno padel, da je dva dni za tem umrl. — Pred par dnevi se je vračal proti domu 70 letni Matej Tratuik po noči. Mislil ie, da je brv še na starem mestu, pa zmanjkalo mu je stopnje. Padel je štiri metre globoko in se občutno poškodoval. od. (Most čez Krko) v Novem Mestu bodo pričeli graditi začetkom marca. Dela so bila oddana mi-noli ponedeljek na javni dražbi podjetniku Zupančiču iz Ljubljane. (Obetrelil se je) dne 24. t. m. 18 letni Mihael Sorn iz Podrečja. Sel je k službi božji v Dob ter potoma hotel iz samokresa vstreliti. Ker se mu ta ni sprožil, je potem tako nerodno ž njim ravnal, da mu je ves strel zadel levo roko ter ga nevarno ranil. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico ter ovadili okr. sodišču v Podpeču. (Župnijo Loka) pri Zidanem Mostu je dobil č. g. Gregor Presečnik, doslej župnik v Podgorju pri Slov. Gradcu. * * * (Iz Šaleške doline) se poroča, da bode po novem letu južna železnica nehala jemati premog iz Lapovih jam v Skalah. Vsled tega bode takoj odpuščenih 30 delavcev, nekaj pozneje. Kdo bode odpuščenim delavcem preskrbel dela in jela ? Taka dejstva so pač le olje na žrjavico socijalnega vprašanja. (Premeščenje isterskega zbora iz Poreča v Pnlj.) Nekemu lahonskemu listu se z Dunaja poroča, da je ministerski predseduik izjavil italijanskemu poslancu Bartoliju, da bode leta 1898 pre-nešeno zborovanje deželnega zbora isterskega iz Poreča v P ulj. (Izkaznice za trgovske potnike.) Vsled ukaza železniškega ministerstva bodo se v bodoče na progah c. kr. državne železnice, o. kr. pri v. cesar Ferdinandove železnice, c. kr. avstr. severnozahodne železnice in južno severno nemške železnice; dalje na progah priv. avstro-ogerske državno železniške družbe, Gradec-KOllaške železnice, c. kr. priv. železnice Du-naj-Aspang, c. kr. priv. češke severne železnice, c. kr. priv. železnice Aussig-Toplice, priv. buštehradske železnice, c. kr. priv. čeških komercijalnih železnic in c. in kr. vojaške železnice Banjaluka - Dobeilin, dalje na progah c. kr. priv. južne železn;ce, r. kr. priv. železnice Dunaj - Potteudorf • Dunajsko Novo-mesto, lokalne železnice Liesing - Kaltenleutgeben iu Spielfeld-Radgoaa vzorčni kovčegi trg. potnikov prevažali po znižani prtljagni taksi. V ta namen se s 1. januvarijem 1897. leta počenši izdajajo rndeče izkaznice. Te bodo izdajale trgovske in obrtniške zbornice, v katerih okolišu se nahaja dotična tvrdka. Pravico do teh izkaznic imajo: 1. Imetniki proto-kolovenih trgovin in njihovi lastni uslužblieuci. 2 Imetniki neprotokelovanih trgovin in njihovi Ustni uslužbljenci. 3. Trgovski agentje, ki svoj posel osebno Trš6. — Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani opozarja udeležence, da so izkaznice, izdane za leto 1896, z 31. decembrom 1896 zgubile svojo veljavo in da se morajo z novimi za leto 1897 v rudeči barvi nadomestiti. (Odlikovani vojaki „Albatrosa".) V priznanje hrabrosti, katero so pokazali mornarji o priliki napada na znanstveno ekspedicijo broda »Alba-trona«, je podelil presvetli cesar red železne krone tretje vrste Fr. Budiku; zlati križ s krono za za-sluge fregat, zdravniku dr. Konstantinu Hierscheju, «rebrno svetinjo hrabrosti prvega reda P. Curćiću, Fr. SepSiću, N. Lovriću, A. Wazemannu ; ereberno svetinjo drugega reda E. Škodi, A. Kovačeviću, M. Babiću, I. Caru in 1. Skazičiču. — Kakor se vidi, so odlikovanci skoraj sami Hrvatje. (Trgovinski jubilej.) Dne 1. januarija 1897 je ustanovitelj, svetovno znane tvrdke za mineralne vode, cesarski svetnik Henrik pl. M a 11 o n i na Djnaji obhajal štiridesetletnico obstanka svoje firme. * » * (Sejmi po Slovenskem od 4. do 9. jan.) Na Kranjskem: 4. v Dol. Logatcu ; 7. v Kostelu pri Kočevju; 8. v Ljubljani (ta živino). Na Slov. Štajerskem: 5. v Celju. Na Primorskem: 7. v Štanjelu. Društva. (Družbi sv. Cirila in M e t o d a v L j u-bljani) so v oprostilo novoletnih voSćil poslali. Gosp. dr. Vinko Gregorič, primarij v Ljubljani, 5 gld.; gosp. državni poslanec Anton Koblar 5 gld.; gosp. Fr. KonSek, ces. kr. poštar v Trojanah, 1 krono, in gospa Katarina KonSekova 1 krono. BlagajniStvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. (Katoliška delavska družba) v Idriji je napravila svojim udom in prijateljem v nedeljo 27. decembra božičnico, ki je bila sijajna. Lahko trdimo, da je bila ta božičnica — božičnica vse Idrije. Dobro so sicer druge družbiue veselice obiekovaue. a takega boja za prostore, kakor v nedeljo, še ni bilo. Bili so zastupaui vsi slojevi. Petje se je z godbo in deklamacijo prijetno vrstilo. Burno -odobravan je bil govor našega vrlega gospoda kapelana Ivana Gnidovca, ki je kazal ua sorodnost mej jaslicami in katoliško družbo tir zlasti pohvalil družbo, da tako razširja dobro časopisje. (Pripomba: Družba ima le „Slovencev" 20 iztisov.) Katebet 0>wald je konečno v kratkem, a jedrnatem ogovoru pokazal, kaj je družbi prinesel Božič v primeri z lanskim letom, t>-r potem razdelil darila božičnega drevesca. Bilo ni nič manj ko 190 dobitkov, večje in maniše vrednosti, kajpada, šaljive in resne vsebine. Da gmoten vsp^h ni bil slab — verjamete. od. (Mestna hranilnica v Radovljici.) V mesecu decembru I. 1896 je 86 strank ukžilo 25.999 gld. 99 kr., 33 btrank uzdignilo 3 973 gld. 81 kr., 40 strankam se je izplačalo posojil 18 566 gl. stanje ulosr (363) 127.528 gld. 89 kr., 'denarni promet 74.358 gld. 40 kr. (Trgovska in obrtniška zbornica.) [Dalje.] Glede izkaza posebne sposobnosti za obit-niško uvajanje električne razsvetljave le merodajen ministersii ukaz z due 25. marca 1883, drž. zak. št. 41. Tu pa se ne gre za uvajanje elektriške razsvetljave, ker je podelitev za tako koncesiio tiko vezana ua izkaz potrebne sposobnosti s spričevalom kake selmiške visoke šole ali zadevuega strokovnega učnega zavoda, ali na dokazilo predidočega dalj časa trajajočega delovanja v elektrotehniški stroki. G'.ede vprašanja, ali naj se podelitev koncesije za polaganje cevi spo,i ne samo z izkazom praktiške. ampak tudi teoretiške sposobnosti in ali naj se torej v ravno omenjenem zmislu spopolnijo sposob-noetnega dokazila se tičoči predpisi ministerskega ukaza z dnć 17. septembra 1883, drž. zak. št. 151, točka 8, je odsek mnenja, ca bi bilo stvari ua korist, če bi bila koncesija za omenjeni obrt vezana ne samo na dokazilo praktiške sposobnosti, ampak da bi bilo zahtevati tudi dokazila teoretiške sposobnosti za ta obrt. Težko je z vso got vostjb trditi, da ima kdo vso sposobnost za plinovodnega ali vodovodnega instalaterja, če se moramo opirati samo na dokazilo praktiške sposobnosti. Ce pa temu prideuemo tudi teoretiško dokazilo, ni dvoma, da ima dotičnik sposobnost za omenjeni koncesijonovani obrt. Radi ne-doetutka teoretiške sposobnosti se dogaja, da polagalec cevi pri sedlih ni nastavil zračnih zaklopnic in pri slonih ne razbremenilnih (izpuščalnih) zapahov, ker ne ve, da žene voda zrak in blato 8 seboj, za katerih odstranitev je skrbeti. Ce se to ne zgodi, sploh ne deluje tak cevovod, ali pa ne zadostno, ne da bi se pozneje napaka pri pristopnih opravah mogla odpraviti. , Pri samodejnih plavčnih pripravah se pripeti, da ne delujejo pravilno in iz reservoarja vodo ali nepretrgoma izpuščajo ali iztok popolnoma zapirajo, ne da bi mogel monter na sicer breznapačni opravi napake najti. Dogaja se namreč, da pri isti opravi v tretjem nadstropju plaveč pravilno deluje, v prvem nadstropju ali v pritličju pa popolaoma odpove. To se zategadelj dogaja, ker so bili plavci za določen pritisk montirani, pritisk pa v različnih nadstropjih lahko diferuje za 1 */■ atmosfero. Plav.-c se mora zategadelj v naprej za njemu določen pritisk in z ozirom na mesto, kjer se rabi, popraviti. Nedoetatki, ki labko nastanejo vsled moutaže pri vodovodnih ceveh, so pri plinovodnih še škodlji-vejši in morejo še lažje nastati, ker znaša pritisk, ki vpliva na plin v cevovodu, le 8 do 10 delov ob č^jnega vodovodnega pritiska. Pri vodovodih je potreba, da ve obrtnik, kakšnega kalibra je treba za priklope pri hišah z ozirom na pritisk, ki obstaja za napravo, da stranke ne trpe škode. Iztočne pipe so za različen pritisk različno narejene. Mora se torej vedno prava konstrukcija iz brati, ker pri vodovodih ob velikem pritisku vsUd sunkov jako lahko nastanejo poškodbe na cevni mreži. Polagalec cevi mora imeli jasne pojme o odpornosti materijalii in o vplivu pritiska, ki se navadno zaznamuje v atmo>fr-rab. često se pa dogodi, da monter ne ve, kako dejansko učinkuie v atmosferah izraženi pritisk na ploščinsko jednoto napeljave _ (Koneo dlfdi.) _ Tržne cene v Ljubljani dnć 30 decembra. Telegrami. Dunaj, 2. januvarija. Presvetli cesar je vsprejel včeraj v avdijenci bolgar. agenta Stancova, ki je izročil odzivno pismo. Budimpeita, 2. januvarija. Na novoletno voščilo liberalne stranke je odgovoril ministerski predsednik Banffy, da je najvaž-neje za eksistenco in bodočnost Ogerske, ako se sklene z Avstrijo gospodarska in financi-jelna pogodba, ki pa ne sme imeti značaja darila (!) Minister je izrazil prepričanje, da se vladi s pomočjo liberalne stranke posreči najti ono mejo, katero je treba imeti pred očmi, da se zagotovo interesi Ogerske in tudi monarhije. Za drago najvažnejo nalogo smatra Banffy preosnovo uprave. Najti je treba modus za rešitev tega vprašanja, s čimur se podeli državi in vladi moč, da se uresničijo potrebna dela, vender tako, da se zagotovi avtonomija gotovim krogom. Vspešna rešitev vseh vprašanj je pa mogoča le tedaj, ako bodo navdajali liberalno stranko monar-histični čuti in jo vodila ljubezen do domovine. Fetrograd, 2. januvarija. Carjev ukaz določa splošno ljudsko štetje v celem carstvu na 28. januvarija. — Car je dovolil, da se sme v celem carstvu nabirati prostovoljne doneske za Armence, ki so pribežali iz Turčije v Rusijo. Rim, 2. januvarija. Novoletni vsprejem v Kvirinalu se je preložil na nedoločen čas radi bolehnosti kralja. Pariz, 2. januvarija. Ruski car je poslal predsedniku francoske republike nastopno brzojavko: „Povodom novega leta si Vam usojam izraziti svoja najodkritosrčneja voščila ter v ime carinje, kakor tudi v lastnem imenu izražati najboljša voščila v prospeh Francije. V najprijetnejšein spominu na ravno minolo leto ostanejo mi trajno oni čarobni dnevi, ki sem jih preživel v Vaši lepi domovini. Nikolaj". Proti revmatičnim bolečinam uporablja se za vribanje bolečih telesnih delov antirrheumon lekarja Piocolija v Ljubljani (Dunajska cesta). Cena steklenici 25 kr. 125 (60-44) 5 Umrli no: 30. decembra: Jožef Borghi, c. kr. realčni profesor, 50 let, Wolfove ulite 1, otrpnenje srca. — Frančiška Grošelj, uradnega sluge žena, 42 let Breg 6, tuberkuloza. MeteorologiČno porodilo. a л а Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo -•s . asa & j a > > 31 i), zvečer 7Ш) -1-7 al. »vzh. oblačno 1 7. zjutraj 2. popoi. 74-V5 745 3 —24 —14 si. szaa. si. svzh. oblačno 8k.jasno 0-0 1 9. zvečer 7456 -34 si. ju« jasno 2 7. zjutraj 2. popol. 745'1 744 4 —4-0 0-8 er. jjzab. si. sszah. oblačno jasno 00 gl.|kr. gl.|kr. Pfienica, m. st. . . 81 20 Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . 66 Rel..... 6 30 74 Ječmen, „ . . . 5 50 Jajce, jedno . , . — 8« Oves, „ . . . Ajda, „ . . . Proso, „ . . . 6 — Mleko, liter . . . — 10 7 — Goveje meso, kgr. — 64 7 — Telečje „ „ . — 60 5 50 Svinjsko „ „ . — 60 Krompir, „ . . v 20 KoJtrunovo „ „ . — 36, Leča, hktl. . . 11 _ Piščanec .... — 45 Grah..... 10 _ Golob..... _ 15 Fižol, „ . . . 9 — Seno, 100 kgr. . . 2 6-- Maslo, крт. . . — 90 Slama, 100 „ . . 2 25 Mast, „ . . — 70 Drva trda, 4 kub. m. 7 — Speh svel, „ . . Г 62 „ mehka. 4 „ „ 5 Novo urejena lekarna pri Mariji Pomagaj M. Leusteka v Ljubljani Resljeva cesta št. I zraven mesarskega mosta priporoča za zimski čas najbolj pripravno za ohra-njenje zdravja pristno člato, sveže KS- "S2X dobrega, prijetnega okusa ln lahko prebavljivo. — џW Cena mali steklenici 50 kr., veliki steklenici I gld. Ob jednem priporoča tudi zaradi izredno izvrstnega učinka najbolje poznato Tniino - elilulii tinkturo za lase katera okrepžuje lailiče ln preprečnje Izpadanje 1&«. — IT Cena steklenici 50 kr. ^^aloga vseh znanih preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po cenikih in časopisih, tu- in inozemskih jpecijalitet. medicinskega konjaka, malage, ruma, vsakovrstnega čaja itd. Razpošilja dvakrat na dan po posti. Darovi za „Pripravniški dom". V. izkaz. Darovali so p. n. gg.: Hladnik Janez v Gočah.....kron 6'80 Tavčar Mat , župnik v pokoju ... „ 30 — Novak Matija župnik.......2'— Šare Alojzij, kaplan...... „ 2•— Ponikvar Autou, župnik..... „ 2-— Nekega mladinol|uba „postranski zaslužek" ...........31- — Neimenovan......... „ 4-— Pavlin Fr., kaplan........2'— „Prijatelj"...........40- — Erzin Hedviga.....• . . „ 2 — Kanonik Zimejic....... „ 100"— Zbirka več „prijateljev šole" .... „ 4'— Ign. Dražgoš . ........ „ 4*— Kanonik Jeriha Mat. v Novem Mestu „ 50'— Zakrajšek Janko, kaplan......2 — Levičnik Josip, učitelj...... „ 2-— Zagorjan Janez, župnik..... „ 3 — Juvan Fr., kaplan....... „ 1 60 Ažman J«nez, župnik...... „ 25-— Stroj Aloizii, katehet...... „ 41— Sokoli Alojzij, profesor......2-— Puc Alojzi), župnik....... „ 7-— Krumpester Fr., kaplan..... „ 8-— Rus Janez, trgovec........2'— Ferjančič Fr.. kaplan...... „ 2'— prednja temperatura četrtka 6 3°, za 7-4° nad normalom. Srednja temperatura petka —Г70, za 3'7° nad normalom. Vsebina 1. zvezka 1897: Cvetje s polja modroslovskega. (Spisal dr. Fr. L) — „Več luči!" (Zložil Mih. Opeka.) — Drugačne pesmi. (Zložil Anton Medved.) — Vrbsko jezero. (Zložil Anton Medved.) — Stari dolg. — Spisal Ivo Trošt.) — Kako je učenec oženil mojstra. (Dogodba. — Spisal Vekoslav.) — Vzori in boji. (Po Drijateljevih pismih priobčil Jož. Ošaben.) [Dalje.] — Cez leto dnij. (Zložil Srečko.) — Mestne slike. I. II. (P'še Ivan Mavrin.) — Ptujski okoličani. (Spisal o. H. Šalamun.) — Ali bivajo hudje na bližnji zvezdi Martu ? (Spisal dr. Simon Šubic, profesor na vseučilišču v Gradcu.) — Na tuji zeml|i. XIV. (Zložil M. 0.) — Kujiževnost: a) slovenska ; b) hrvatska. — Razne stvari: „Kristus". — Doma in po svetu. — Na platnicah : Soc jalni pomenki. — Vabilo na narofbo. — Slike : Izpremenjenje na gori. (Slikal Rafael.) [Priloga.] — Dete Jezus. (Po sliki H jlbeinovi) — Sv. Trije Kralji. (Slikal C. Schfln-herr.) — Zemljevid planeta Mirta. (Po Schiaparel-liju.) — Ribnjak v ljudskem vrtu pri Ptuju. (J. Wakler.) •Z« Јж jX< jZ< jX* jX> jXi jZ< ^^ T T T l1 'A' 'A' 'l' 'A' 'J.1 T "A" 'A' 'V T T >i< T ЧР Zobozdravniško obvestilo! Da preprečim n>*osnovane govorice, uliudnn i b-veščam »I. p n. občinstvo, da dospem v kratkem ▼ Ljubljano, kjer stalno ostanem Velespošt. Avg. Schweigcr i i zobozdravnik. ^EL жх^ VIV VIV ЈЛ ЈТ. ИЛ »ј^ ПЛ .Т| Jv Jv /Ei T 'f 'f f i Ч I 4 T T 4 T 4 f ♦ T 'f 'f Alojzij Tečaj izdelovalec pečij iz glinastih snovij v Ljubljani, Opekarska cesta 61 preje Igriške ulice 2 10-1 priporoča lepo svojo zalogo raznovrstnih pečij od najpreprostejše do najfinejše, raznobarvne: rujave, zelene, bele. pri naročilih pa tudi drugačne barve. V zalogi j m» tudi kahljiee za Štedilnike, sploh razne glinaste izdelke Za svoje delo jamči leto dnij. Cene so najnižj? LUD0YIK BOROVNIK — puškar = v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih puiek za lovre in strelce po nainoveiših sistemih pod popolnim jamstvom. — Tudi predeluje star* s»mokresnice, vzprejema vsakovrstna popravila iu jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. pre.-kuševalnici in od mene preskušene. 655 52—lb Slovenski in nemški ilustrovani ceniki zastonj. V si rt O = •o w r> S 2. a « j o s Л s св > M Si n 1—J o +» a M a S i * £ -b"5 w g —, o a d to o u .--i ; . 43 t 'C S-2 O w v C u w «J = = -«J O > t S 3 — = t, Г l "O = » Л Ctf = iT = ?5 IS C t. >—> >5 * TS ® 5=5 w * _ 22 " S 5 а « s C6 — O .. M g 73 "S i ° 3 O > ^ ai v 5 i a .-M 11 S-t-5 05 U^-a-g ■S «J- O N13 з Prefi. duhovščin! vljudno priporočam svojo delavnico ta slikarijo na steklu, zlasti za izdelovanje cerkvenih oken z umetno slikarijo Ei Stuhl v Gradcu. Annenstrasse 36. Najboljša spri-čaU in pohvule za izvršena dela razpošiljam na zahtevo. J. Bendik-ova v Št. Valentinu na Nižjeavstrijskem maščoba za mazanjsinlikanjs je najbol.še sredstvo za ohranjenje usnja Pred ponarejanji svari se si. in se dobiva v Ljubljani le pri tvrdki M. Nupan na Dunajski cesti, občinstvo. 112 25—26 Vabilo ' k občnemu zboru delniškega društva I. narodni dom y Rudolfoyem, ki se bode vršil dne 15. januvarija 1897. I. ob 6. uri zvečer t narodnem «lomu. Vsp o r ed: Letno sporočilo. Račun za leto 1896, ki kaže: dohodkov 470 gld. 83'/, kr., aktiv 10731 gld. 67 kr. stroškov 424 . 49',', . pasiv 10345 . 38 . prebitek 46 gld. 34 kr.. prebitek 486 gld. 29 kr. reservni foud 1138 gld. 131/, kr. Odločba dividende za Irto 1895. Volitev 3 računskih preglednikov. 3 1-1 Dr. Albin Poznik, predsednik. Najboljše, svetovne črnilo za čevlje! Kdor hoče imeti svoje obuvale lepo temno-črno se lesketajoče in si je želi ohraniti trpeino, kupi naj edino le Fernolendtovo črnilo za čevlje c. kr. priv. tovarne, ustanov- шгаздг Ijene leta 1832 na Dunaji. Povsod v zalogi. Radi premnogih malovrednih ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime: St. Fernolendt. Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna crime za svitlo usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek. 33 52—52 I I lil IIIIIIIII«IIII III !■■—— Dominik Demetz podobar in izdelovatelj oltarjev St- Ulrlch, Groden (Tirolsko) se priporoča častiti duhovščini za napravo: kipov, svetnikov, krliev, božjih grobov, reliefov, krlievlh potov . oltarjev, prižnlo, spovednio, krstnih kamnov itd. v vsakoršntm slogu in lesu s finim barvanjem in pozlačenjem pod skromnimi in reelnimi pogoji. Za res umetniško izvršitev dajem popolno poroitvo. Ilustrovani ceniki in proračuni na zahtevo brezplačno in franke. Spričulo ! Jemljem si čast, v imenu tukajšnjega samostana Vam izreči popolno zadovoljstvo z lepim kipom sv. Frančiška, ki ste ga nam napravili, ter našo cerkev zelo zaljša. 685 12-6 V Zinvu, dne 6. maja 1896. P. Klet Hlrneclirott 0. C, gvardijsn. Herbabny-jev podfosfornasto-kisli apneno-železni sirup Ta 26 let z največjim uspehom rabljeni, prsni sirup raztaplja slez, upokojuje kaielj, pomanjinje pfit, daje slaat do Jedi, pospešuje probavljanje in redllnost, telo Jadl in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za n&rejanje krvi, raztopljive fos-forno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenje kostij. Cena steklenici Je 1 gld. 25 kr., po pošti 20 kr. več 113 2 za zaTiJanje. 668 20-7 z-MARKETs-j Svarilo! Svarr ?red — Bj??uf naredbami, ki se Т?5| pojavljajo pod jednakimi ali podob-dimi imr it, a so vendar posvoji «estavl ln svojem učinku popolnoma različne od našega originalnega £6 let obstoječega pod-fosfornasto kislega apneno-ieleznega sirupa. Zahteva naj te torej vselej izredno Herbabny-Jev apneno- železni sirup. Pazi naj se tndl na to, da Je zraven stoječa oblastveno protokollrana varstvena znamka na vsaki steklenlol in prosimo, ne dajte se zapeljati niti z nižjo oeno, niti z drazlml pretvezami, da bi kupili kake ponaredbe! Dunaj, lekarna „zur Barmlierzigkeit" VII/1, Kaiserstrasse 73 in 75. Zaloga tudi skoro v vseh lekarnah. kiMBfc» KS» =1 jljULlUS HSHBAONr WIEM.^f C. kr. priv. vzajemno zavarovalno društvo proti ognju v Gradcu. ЗШ št. 22.875 Ravnateljstvo c. kr. priv. vzajemnega zavarovalnega društva proti ognju V Gradcu si usoja naznanjati, da se vplačevanje društvenine za 1.1897 začenja м 1. januvarfjem 1897 ter se vsprejemi vsak čas pri ravnateljski blagajnici v lastni hiši št 18/20 Herrengasse v Gradcu, kakor tudi pri zastopništvih v Celovcu in v Ljubljani* iu pri okrajnih komisarjih. K temu se pripominia da vsi oni p. n. društveniki oddelka za poslopja, ki so v prvih devetih mesecih leta 1895 že bi i zavarovani pri zavodu in ostauejo tudi še v letu 1897 njega društveniki. «lasom sklepa shoda društva z dne 4. maja 1896 dobivajo iz gospodarstvenika presežka oddelka za poslopia, ki s« ie dosegel leta 1895 povračilo v visokosti osem odstotkov društvenine, vplačane za leto 1895, za kateri znesek se zmaujša tisti znesek, ki ga morajo vplačati za leto 1897. V Gradcu, dne 20. decembra 1896. Ravnateljstvo c. kr. priv. vzajemnega zavarovalnega društva proti ЏЦ H ognju v Gradcu. * Pisarna zastopništva v Ljubljani so nahaja v lastni hiši zavoda na Marije Terezije oestl 2, v pritličji, neposredno pri vhod.Sču. (Ponatisi se ne plačujejo ) 829 1—1 Najbolje priporočena ta preskrbljenje vseh v knrznem listu Mznamovanih ■tenic in vrednoetij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera Wien, Bezlrk, neplat , Purterr* "O™ ТЛ^-I^A-11 -n q -no 7П qtiiIq domačih konservativnih obrtnikov in trgovcev, katera naj oenj Jl X JLJJUI UOllJLlCt ll.CtZillCtIilJ.Ci naši naročniki in čitatelji „S 1 o veno a'-blagovolijo uvaževati. Odlikovana sla bila na svetovnih' razstavah z diplomo in svetinjo v Bruselju (Belgija) 1888. 1. na Dunaju 1892.1. izdelovatelja orgelj v Kamnigorici (Gorenjsko) priporočata se prečast. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom v izvrševanje A ln vsakovrstnih poprav. Od leta 1880. do leta 1895. sta izdelala 55 novih orgelj in izvršila nad 200 poprav Priporočilna pisma najboliših veSCakov so na razpolago. Matija Horvat p j čevljarski mojsterv Ljubljani, sv. Petra cesta 32 priporoči so prečast. duhovščini in slav. občinstvu ♦ v naročanja raznovrstnega «I в авГ obuval« katera izvršuje cono, pošteno, il zanesljivega blaga od najpreprostejše do najfinejšo oblike. izdelovatelj cerkvenega orodja in posode 'v Ljubljani, Poljanska cesta št. 8, pol. Alojzljevišča priporoča se prečastiti duhovščini, cer-1 kvenim predstojnistvom in dobrotnikom v najnatančnejša izdelovanje monštrano. ciborijev, ke-lihov, tabernakeljev, svečnikov , lestencev , N križev itd. ) ( iz najboljše kovine po poliubnem slogu in po nizki ceni. 5 BRATA EBERL, črkoslikarja tovarna oljnatih barv, firnežev in lakov v Ljubljani za frančiškansko cerkvijo. Mojstra pleskarja c. kr. državne in c. kr. priv. južne železnice pr poroča'a se preč. duhovščini in si. občinstvu v vsa v njujino stroko vštevajoča se dela v mestu in na deželi. Delo izvršujeta povsem vzgledno po najnižji ceni. Prekupcem priporočata oljnate barve v ploščevinastih pušicah. Največja zaloga karbolineja, maščobe za konjska kopita in usnje. < Aloj zij Zorman trgovina z moko v Ljubljani, Florijanske ulice št. 7 priporoča vsakovrstno moko po različni ceni, otrobe, koruzo in koruzno moko. Prodaja na drobno in debelo ter zagotavlja uliudno postrežbo. ► VWSVVWWi t Josip Rebek preje Ahčin ključavničar v Ljubljani, Francovo nabrežje št. 13 f i priporoča se preč. duhovščini, cerkvenim ^ v predstojništvom in p.n. občinstvu v vsako- A ♦ vrstna stavbinskd. kllučarska dela J Izdeluje trpežnoizdelanaštedilnaognjišča, 1 ima v zalogi ključe iz aluminija. Posebej T še se priporoča v izdelovanje cerkvenih o 1 spominikovin nagrobnih ograj. Zaloga in 1 t napeljevanje hišnih telegrafov intelefonov. T Delo trpežno in natančno, ceno nizke. * -žžssis-S* з# -e* ш ^ KŠ- -sas K«- se- ж I GABRIJEL OZELJ ''j4 tapetar y Ljubljani, Tržaška cesta št, 19 ^ ffi se priporoča preč. duhovščini in si. ob- ffi ^ činstvu v izdelovanje vseh v njegovo stroko 'f A spadajočih predmetov, kakor: garnitur, A ] divanov, žimnatih in modrocev na peresih \ Ж itd. ter jamči za trpežno, dobro delo po t{ ^ najnižji ceni — Ponudi se tudi v tapeci- Џ j ranje in dekoriranje dvoran in sob, ka-JJt tere tudi špalira. Osobito se priporoča za Џ delo na deželi. jjj f IVAM ЈАХ v LJUBLJANI, Dunajska cesta 13. Zaloga šivalnih strojev in ceniki zastonj pristrojev za vozarenje. in franko. ********** ****** ****** ***** Franjo Toman t £ podobarin pozlatar, Križevniški trg 1, LJubljana jj J se priporoča preč. duhovščini za izdelo-* vanje cerkvenih in sobnih del po nizki ^ ^ ceni in piiznano natančni izvršitvi. V za- » J logi ima sv. razpela, okvire (Goldleisten), S slike, cofe, krogljice za vrvi iid. ^ k»»»»»»»»»»»»*»»»»»»»»»»»»a >ЛЛЛЛЛЛЛЛЛЛАЛЛлллллл^ллллл^ mM - o ■» dr , ? sve6arvGorloi,Solkanskaoesta9. i priporoča prečastiti duhovščini ter slav- C nemu občinstvu pristne > ^t čebelno -voščene sveče > klg. po 2 gld. 45 kr. Za pristnost jamči s svoto iooo kron. B9B J 1'ošiljatcv franko za naročila v Avstro- , Ogershi monarhiji. Pečar IVAN UKAN SL Ljubljana, Gradišče št. 8, Igriške ulice št. 3 priporoča p. n. čast. občinstvu svojo veliko zalogo pečij, glinastih snovij, štedilnikov itd. in vseh v to stroko spadajočih del po -== nizkih cenali. ==— & ' B_ JERNEJ CERMELJ trgovina z južnim s a djem in zelenjadjo v Ljubljani, Semenišče (za vodo) priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo bogato zalogo vsega v gospodinjstvo spadajoceya blaga po na^nižji^ceni._^ $ <644> W <0W> i«*«"• "M**№>W*«t § Na najnovejši način umetne f; j zobe in zobovja | t ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja | tplombovanja in vse zobne ope- « racije, — odstranjuje zobne bole- ® |i čine z usmi tenjem živca g I zobozdravnik A. Paichel | i poleg čevljarskega mostu, v Kohlerjevi ? I hiši, I. nadstr. f ф «Кн» ««<««> «Ж» * XW # največji izberi priporoča Ljubljana, Mestni trg 15. ^vvvvvA^^^vvvvvvvvt : Zajamčeno pristne čebelno-voščene " sveče, voščene zvitke in med priporoča j preč. duhovščini 111 si. občinstvu OROSLAV DOLENEC svečar ln lectar, trgovina z medom In voskom v Ljubljani, Gledališčne ulice St. 10. Dobiva se tudi med v satovji, pitanec I in medenina prav po nizki ceni. Zaloga in prodaja izvrstnega brinja in brinjevca, medenega žganja, lastnega izdelka. Kupuje med v panjih, sodčkih, pa tudi vosek in suho satovje. »u<•—>ll=n="—.r—|с=гт=з 1=^=3« U I>1-JI«»-. ЛВ atković U [j brivec in vljasuljar 3v Ljuliljnnl, Stolni trg štev. 11 se priporoča v najtančnejše izvrševanje 11 vseli v brivsko in vljasuljarsko obrt |[ ■j spadajočih del. Postrežba je uljudna in [{ J| vsestranski pozorna. j[ Brata Ajwe izdelovatelja lončenih pečij. v Kandijl pri Novem mestu "® (na Dolenjskem) in vseh v § "priporočata »iih slroko lepo svojo zalogo v V^S v Ljubljani je v Židovskiulici, & zastopnik g. Kališ na Prešer- SJ M, gg^ novem trgu. njih auujiu ^г spadajočih g trpežno v ognji iz- 8; delanih predmetov po S prav nizki ceni. — Zaloga ' Zaloga rezilnega orodja KSpi ® П в R8S ln klrurgičnih Inštrumentov stirf^e. Alojzij Vanino | priporoča prečastiti duhovščini in slav- K I nemu občinstvu nože, škarje, britve | j itd. iz najboljšega jekla po nizki ceni. — " Brušenje in poprave izvršuje točno. PSH5HS25H5H5H*5HSHSH5H5H£ јд Franc PavSner уХ^о^П' [п <ш> nasproti c. kr. gimnaziji ♦ se priporoča preč. duhovščini in si. občin- ♦ Ш stvu v naročila na duhovniško in ci- [П m vilno obleko po poljubnem kroju, zago- [n ui tavljnjoč trpežno, natančno delo, uljudno fu }[j postrežbo in kar možno nizko ceno. [П B-HSHSHSSSHSHS^HSH5H5HSH5asS FR. Т<ШЕ€ I pozlatar v Ljubljani. Streliške ulice št. 14 8 se priporoča preč. duhovščini in si. ob- I* činstvu v izvršitev vseh pozlatarsklh del sg in prenavljanja altarjev, tabernakeljev, h križevih potov, podob svetnikov itd. za- f . gotavljajoč zanesljivo delo in nizko ceno. Ij Alojzij Erjavec pr. Zor čevljar — Ljubljana, čevljarske ulice 3 se priporoča prečaslili duhovščini in si. občinstvu v naročevanje raznovrstnega obutala katero izvršuje od najpreprostejšega do najfinejšega, iz zanesljivega blaga prav trpežno in сепб. HENRIK ZADNIKAR Izdelovatelj oerkvene posode v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 17. ; priporoča preč. duhovščini vzgledno svojo zalogo ; oerkvene poaode, svečnikov, lestencev, ; svetilnio, kadilnio itd. v raznem zlogu izvršenih. ; Vsprejeina tudi naročila na nove predmete ter pro-; navija staro, obrabljene. Delo pošteno iz zauesljive kovino po nizki ceni. Največja in najcenejša tvornica stolov in klopij za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavode itd. itd. Andreja Boucona v Ljubljani, Dunajska cesta 7. II. dvorišče o t» 0 1 1 o V® m 63 c p. л Л d -d rt ^H o > & h I LUKA V1LHAR | Vodnikove ulice 4 poleg Katol. tiskarne f priporoča svojo zalogo J zlatih in srebrnih * žepnih ur, * nihalnih, stenskih f in ur budilnic # po najnižjih cenah, a V «r * Poprave izvršuje natančno I11 točno, f I ^згап-О IBozj-ž©.^ $ f pleskarski mojster, ? Ljubljani, Rimska cesta 91 * se priporoča preč. duhovščioi in si ob- i j činstvu v mestu in na deieli v vsa v ple- | fskarsko obrt spadajoča dela, osobito pri • nov,h stavbah, katera izvršuje zanesljivo J f incenć.Prenavljatudiobrabljenepredmete. i »«MiWiWe^WeiWitWiiWi«»«»*«»«»»« I TV Kiškii HPH kovaSka obrt f f» jc r. nisua ueu.# v i,jnb,jaiIi ^ ♦ Marije Terezije cesta it. 6 S Џ X t se priporoča v podkavanje kenj in razno- * vrstnih voz, ima tudi v zalogi » f raznovrstne voze in sani $ ^ ter jih izdeluje po najnižji ceni. ^ [[gjggggagigsggggggggggpici^c^Šj! n,, n , n M n, n „ n M n M , ц M n, i м ^цјј mizarski obrt In zaloga pohištva v Ljubljani j Dunajska cesta v Medjatovi hiši £ priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu i! svojo izvrstno urejeno zalogo divanov, dimnic, omar, stolov, postelj itd. Cenilniki s podobami so franko na razpolago. Najnižje cene, izborno blago. 4 Q I j Anton Presker krojač v LJubljani, Sv. Petra ceeta 10 priporoča se čast.duhovščini in si. občinstvu za izdelovanje vsakovrstne obleke. V zalogi ima narejene obleke za gospode in dečke, dalje površnike, ne-premočljive haveloke, haveloke iz veljblo-dove dlake (Kameelhaar), mantile in plašče za gospe itd. Naročila za izdelovanje oblek po meri izvršujeji) se točno in po poljubnem kroju Z« dobro blago se jamči. NJega Svetost papež LEO XIII. sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Lnpponi-ju g. lekarnarju G. PICCOLI-ju v Ljubljani prisrčno zahvalo za do- poslane Jim stekleničice % Tapetniška kupčija | Tapetniška kupčija o si h i m Ta л i I ( dobroznana preč. duhovščini, priporoča ^ svoje izvrstne % v Ljubljani, Šelenburgove ulice 11 modroce na peresih i K « (Kedermatratzen) po 10 gl., nadalje žim- e J nlce, divane in vsa v tapetniško ? obrt spadajoča dela % ■б K k O ~ S S- * V Ljubljani le na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri Jakobu Zalazniku dobiva se vedno svež in ukusen kruh, fino namizno in sladščičarsko pecivo iz različne moke po nizki ceni. Dobijo se vsak dan raznovrstni štrukljl, domača potvica tudi v kosih in kruh na vago. Priporoča se za naročila oh primicljah, svatovščinah, imen-dneh in raznih slovesnostih. Tinkture za (Cena Jednl steklenlčlol 10 kr.) mr želodec. Imenovani zdravnik ter tudi mnogi I Naročila točno izvršuje proti povzetju drugi sloviti profesorji in doktorji za- ! pisujejo boleliavim д Pieeoliievo ?elodtno tinkturo, S ;--—-;-f lekarnar „pri Angela" katera krepča želodec, povečuje slast, po- spešuje prebavljenje in telesno odprtje. 1 V Ljubljani, ПП Dunajski CCStl. G. Piccoli, p ■ p II iz lekiiruo JI. Fragucr-ja v Pragi, je staro, najprvo v Pragi rabljeno domače sredstvo, katero rane ohranuje čiste ter zabranjuje in olajšuje vnetje in bolečine ter je oblajuje V lončkih po 35 kr. in 25 kr.; po pošti 6 kr. več. — Razpošilja se sleherni dan. 46 26-22 Vsi deli ovitka imajo poleg razvidno & oblastveno potrjeno varstveno znamko. *V- Glavna zaloga: B. Fragner, lekarna „pri črnem orlu" v Pra Mala strana, na vogalu Spornerjeve ulice 203. Prvi in najstareji fotografično-umetniški zavod Ant. Jerkiča v Gorici, na Travniku št. 11 (poleg nadškofije) prevzema vsa v fotograflčno stroko spadajoča dola do naravne velikosti. Nadalje izdeluje fotogiafl-e na porcelan, na broše (najnovejše iznajdbe), na svilo, platno itd Akvarele, oljnate slike posuema po starih fotografijah pomanjsevalno ali povečevalno na najokusnejši način. 74ti 52—8 Za neprekosljivo delo jamči. Cene poštene. loo m 300 i\i na meseo lahko pošteno zasluži sleherni ter povsod brez zgube, ako hoče prodajati postavno dopuščena državna pisma in srečke. Ponudbe pod naslovom : . leichter Verdienst" Rudolfu Mosse, Dunaj. (747 10-7) Koverte s liriiio vizitnice in trgovske račune priporoča Katol. tiskarna v Ljubljani. lffner-S Ta smrekov ovet naj bi rabili v vsaki bolniški in otroški sobi, ker je sred-, stvo za razkuženje zraka in po njem krasen gozdni duh in ozonov kisik v stanovanje pride. Tudi je ne-namest'jiv za vdihanje pri boleznih v sapniku in na živcih ter izborn preser-vativ kot voda za izpiranje ust in za umivanje. Pristen edino pri Jlllijll Ilittuer, lekarnarju v Relohenau-u, Sp. Avstrijsko. Cene v Reichenau-u: Zabojček s б steklenicami 4 gld z 12 steklenicami 7 gld. 20 kr., s 16 stekUnicami 8 gld. 96 kr.' Patenlovan aparat za razpršenje cveta 1 gld 80 kr., bolj pri-prost brez oblice 40 kr. Cen«, Vi LJubliani Pri Leustek-u, lekarnarju: 1 steklenica 80 kr., 6 steklenic 4 gld., aparat za razpršenje cveta kakor gori. Edino pravi, če ima varstveno znamko. — Tudi na patent-aparatu za razpršenje je tvrdka „Bittner, Reiohenau, Sp. Avstrijsko '. 777 5-3 f ® B 816 6-1 lekarna „pri zlatem državnem jabolku" Dunaj, I., Singerstrnsse št. 15. J. Pserhofer-jeve odvajalne kroglice staroznano, lahko čisteče, po mr.ogih zdravnikih občinstvu priporočeno domače zdravilo. Te kroglice so iste, ki so že desetletja znane med občinstvom pod imenom J. Pserhoferjeve kri čistilne kroglice, in se jedino prave proizvajajo v lekarni „pri zlatem državnem jabolku", Dunaj, I., Singerstrasse 15. Od teh krogljio stane: 1 škatljloa s 15 kroglioaml 21 kr., 1 zvitek s 6 škatlicami 1 gld. 5 kr. če se poprej vpošlje denarni znesak, potem stane poštnine prosta pošiljatev : 1 zvitek kroglic 1 eld. 25 kr.. 2 zvitka 2 gld. 30 kr.. 3 zvitki 3 gld. 35 kr., 4 zvitki 4 g'd. 40 kr., 5 zvitkov 5 gld. 20 kr., 10 zvitkov 9 gld 20 kr. (Manj ko 1 zvitek se ne more poslati.) Prosi se izrecno USjf ,,J. Pserhofer-Ja odvajalne kroglioe" "ŽS zahtevati in na to paziti. d* ima napis na pokrovu vsake škatliice na navodila o uporabi sfieči podpis j, Pierhofer in sicer z rudećlml črkami. Balzam zoper ozeblino J. Pserhofer-Ja. 1 lonček 40 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 65 kr. Sok iz ozkega trpotoa (Spitzweg^rich- saft), slez razkrajajoč,1 steklenica 50 kr Balzam zoper golšo, 1 steklenica 40 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 65 kr. Stoll-ovi Kola-preparatl, izvrstno krep-čilo za želodec in živce. 1 liter kola-vlna ali ellksirja 3 gld., — »/t Htm 1 gold. 60 kr.. — V* litra 85 kr. Zdravilni obllž za rane pok. prof. Steudel-a, 1 lonček 50 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 75 kr. Grenka želodčna tinktura (preje živ-lj-nska esenca imenovana). Lahko raztop-ljivo zdravilo, dražilnega in krepčujočeza učinka na želodec pri oviranem prebav-ljanju. 1 steklenica 22 kr., 1 dvanaj'-torica „ 2 gld. Čudežni balzam. 1 steklenica 50 kr. Tannoohinln-pomada J. Psorhofer-Ja najboljše sredstvo za rast 1:1-5, ena pušica 2 gld. Univerzalna čistilna sol A. W Bul-rioh-a, domače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld. Razven tu imenovanih preparatov so v zalogi še vse v avstrijskih časnikih oglašen(T tu in inozemske farmacevtiške specijalitete ter se preskrbe vsi predmeti, katerih morda ne bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje. Pošiljatve po pošti izvršujejo ae najhitreje proti temu, da se prej vpošlje denar, večje naročbe tudi proti povzetju zneska. Ј0Г Če se preje vpošlje denar (najboljše s poštno nakaznioo), potem Je poštnina mnogo oenejša. nego pri pošiljatvah proti povzetju. „THE GRESHAM" zavarovalno društvo za živim v Londonu. « t» Podružnica za Avstrijo: | Podružnica za Ogersko: Danaj,l.,GlselastrassBl j Pešta, Franz-JosefBlatz Rudarslsi inženir Pavel Endlicher Gradaška ulica 8 v Ljubljani preiskuje, odobrava in zastopa rudokopna podjetja, ir. daje razjasnila v vseh rudarskih zadevah. 838 2—2 ■ тЖтЖЖтттЖЖЖтЖтттЈ Ustanovljeno 1820. Srebrna svetinja Pariz 1878. Častni in priznanski diplom na Dunaji 1873. Insam & Prinoth St. Ulrich v Groden-u (Tirolsko) se priporočata prečast.duhovšOini za cerkvena dela iz lesa, kakor: za izdelovanje altarjev, prižnic, spovednic, krstnih kamnov, križevih potov, kipov svetnikov, podob Kristusovih, jaslic i1 d. po najnižjih cenah. Ceniki brezplačno in franko. Spričalo. Kip je došel nepoškodovan. Vse hvali slogu primerno umetnijsko izvršitev podobe, ki na gledalca napravlja velik vtis. Prisrčno se Vam zahval m za lepo delo. V Aliksandriji (Kgipet) p. Rajmund Bayerl, 765 12—6 apost. mis. in vikar v samostanu sv. Katarine. v hiši društva. št 5 in 6, v hiši društva. kron 147,562.080 — 27,120.589'— Društvena aktiva dne 31. decembra 18S5......... Letni dohodki na premijah in obrestih dne 31. decembra 1895 . . Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848) ................. Mej letom 1895 je društvo izdalo 8761 polic z glavnico .... Prospekte in tarife na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno 321,644.530--82,267.300- glavni zastop v T^jril>Ijaiii 726 (12-3) pri Gvidonu Zesehko-tu, Tržaška cesta, št. 3. II. nadstropje. [H] Velika izbera lepih,porabnih daril za boži in novo leto! $] ure p ш\Ш Popravila zanesljivo pod jamstvom. Največja zaloga veri uhanov in prstanov. lil M Zaloga Styria-koles in raznih drugih zistemov. M U Mehanična delavnica na Poljanah št. 31 v lastni hiši. U L J Ceniki so lranko na razpolago. L J Ц Novost: Stenske (Pendd-) ure z go«ll»o Ц ^ ^ po jako nizki ceni. 711 12 јц^ jMFV- Čuden, urar v Ljubljani, Mestni trg, nasproti rotovžu. [Hj > ib II j «s k a !> o r ж Dnč 31 deoembra. Skupni držami dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru ... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4% ...... Ogerska kronska renta 4*. 200 kron . . Avstro-ogereke bančne delnice, 600 gld, . Kreditne delnice, 160 gld. . . . . . London vista .......... NemSki drž. bankovci za 100 m.nem. drl. velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci ........ C. kr. cekini........... 101 gld 65 ti. 101 122 100 122 99 948 377 119 58 11 9 45 5 80 90 80 60 60 95 . 80 . 74 . 52'„ 42", 66 „ Dne 30. deoembra 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . 143 pld. 75