Ql25om J^AND f-yuStlce NO. 226 4meri$k/i Domovi ima Ž' %/cr ■ _____E ti 51 a Oj MIGN IN lANSUAGf ONU °rk a? A r*i. Ti a s ■J7 -. . ■: Serving Chicago, Milwaukee, Waukegfin,. Duluth, Joliet, San Franciaco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV6NIAN MORNING N€WSPAP€B CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 22, 1972 ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV ZAHVALNI DAN Hvala Ti, Gospod, ki radodarno svojo skrb, ljubezen nam deliš, vžiigaš nam pogum na pot viharno, moč in blagoslov na nas rosiš. Hvala Ti, ki srcu celiš rane, dvigaš žlahten cvet iz bolečin. Hvala za prijatelje nam vdane, ki zvestobe Tvoje so spomin. Hvala Ti za bujne mlade sanje, vse zavite v žameten sijaj, in za starih let modrost, spoznanje, za otrok nebeškočist smehljaj. Hvala Ti za sončne žarke zlate, ki iz zemlje bisere bude: za pšenična polja, cvetne trate, za gozdove, ki ob njih šume. Hvala Ti za zvezde, ki srebrne lijejo svoj čar v večerni mrak, ko srce se s srcem toplo strne in z nočjo zagrne v sen sladak. Hvala Ti za radostne glasove drobnih ptic, ki žvrgole v nebo; za mogočne skalnate vrhove, ki viharji himne Ti pojo. Hvala Ti za dedov domovino, ki lepote Tvoje je odsvit, in za rod, ki s srčno veličino staro pravdo brani stanovit. Hvala za deželo, ki utira nova pota z vero v lepše dni, kjer nam up v nasilju ne umira, kjer svobode žarka luč gori. IVAN ZORMAN Komisija za cene se Poglobila ca@ lesa ! Novi grobovi Frances Pirnat V Euclid General bolnišnici je umrla po dolgi bolezni 75 let stara Frances Pirnat z 18231 v koder je prišla v ZDA 1. 1906, žena Juliusa Sr., mati Juliusa J. in Margaret Brueggeman, stara mati Karen Faye in Timothyja, sestra Augusta, Louise Kozan, Julie Koradi, Ludwiga in Johna Lipo. Zaposlena je bila preko 25 let kot šivilja pri Joseph & Weiss Co., dokler ni šla 1. 1959 v pokoj. Pogreb bo iz Zelotovega pogrebnega zavoda na E. 15.2 St. v četrtek ob 9.15, v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. Cene lesa so začele rasti vi takem obsegu, da se je Ko-, Marcella Road, roj. Lipoglav misija za cene odločila po- Vačah pri Ljubljani, od ložaj proučiti. Washington, d. c. — Boj Proti inflaciji še dolgo ni končen, prav gotovo ne na polju Cen lesa. Te rastejo in rastejo iz hieseca v mesec kljub poskusom TUh naraščanje zavreti. Komisi-za cene se je sedaj lotila proučevanja celotnega položaja cen v lesni industriji. Peter F. Carpenter, namestnik izvršnega direktorja Komi-she za cene, je dejal, da se bodo iotili pregleda kakih 350 podje-|ob 5’ nato na AU Souls Pok°-hj lesne industrije od skupno 1 Pab®če. ^3,000 podjetij. Prepričan je, da k° to zadostovalo, ker bo celoten industrija spoznala, kaj jo čaka, če se ne bo držala veljav-omejitev. Višje cene lesa ne vplivajo sa-nio na gradnjo hiš, ampak prav ,ako tudi na industrijo pohištva *n ostale lesne izdelke. P. Car-honter je mnenja, da je mnogo Pndjetnikov v lesni industriji Poštenih, ki se drže predpisov, da jih je le nekaj, ki položaj zrahljajo in postavljajo celotno ¥@p mornarici m popuščanja discipline ZSSR povečala pomoč v orožju nerazvitim V fi'eteklem letu je Sovjetska zveza dobavila nerazvitim državam raznih vrst orožja v skupni vrednosti 1.1 bilijona. WASHINGTON, D.C. - Študija obveščevalih služb ZDA poroča, da je ZSSR v preteklem letu dobavila raznim državam po vsem svetu skupnp za 1.1 bilijon dolarjev orožja. V to vsoto ni všteto orožje, dobavljeno Kubi, Severni Koreji, Severnemu Vietnamu in članicam Varšavske zveze, Posebno povečana je bila dobava orožja državam na Srednjem vzhodu, v Aziji in v Afriki. Nerazvite države so dobile iz ZSSR, držav Varšavske zveze in iz L. R. Kitajske skupno lani tudi 1.7 bilijonov dolarjev gospodarske pomoči, kot trdi ista ------ ! študija. Adrn. Zumwalt, načelnik po- J Glavni del orožja iz Sovjetske morskih operacij, je pred: zveze je šel kot leta 1970 tudi kongresnim odborom izja-' lani na Srednji vzhod in v In-vil, da V vojni mornarici ni dijo. Severni Vietnam naj bi bil popustljivosti. } lani dobil iz ZSSR vspga orožja WASHINGTON, D.C. — Adrn. i za le okoli 100 mllljohov dolar-Elmo R. Zumwalt, načelnik po-! iev- Naiveb modernega orožja KISSINGER V PARIZU NADALJUJE RAZGOVORE Glavni svetovalec predsednika ZDA dr. H'enry Kissinger nadaljuje v Parizu razgovore s predstavnikom Ha-noia, ko se je sinoči v Bruxeilesu sestal s predsednikom Indonezije Suhartom. Indonezija je med štirimi državami, ki so sprejele nadzorovanje premirja v In-dokini. PARIZ, Fr. — Dr. Henry imeli v zadnjih 3 dneh okoli 200 I j Kissinger in Le Due Tho sta se v ponedeljek sestala dvakrat in načrtno obravnavala sporne točke dogovora o končanju vojskovanja v Južnem Vietnamu. Dr. Kissinger je v stikih s predstavniki Saigona, Le Due Tho z zastopniki “provizorične revolucionarne vlade Južnega Vietnama” in jih obveščata o poteku razgovorov. Saigon vztraja pri zahtevi, da se morajo severno-vietnamske čete umakniti iz Južnega Vietnama v okviru dogovora. To stališče je z veliko večino podprl tudi Senat Južnega Vietnama. Kissinger v Bruxeilesu Včeraj popoldne je dr. Henry Kissinger odletel v Bruxelles v Belgiji in se tam sestal s pred- ind Ustrijo v slabo luč. Julia Vidmar Danes je umrla v Euclid General bolnišnici 68 let stara Julia Vidmar s School Avenue. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v soboto. Podrobnosti še niso urejene. Joseph Wolf Po dolgi bolezni je umrl v Arisocart negovališču 68 let stari Joseph Wolf s 1151 Addison Rd., mož Mary, roj. Grašek, oče Helen Tisovec in Marlene Oberie. Pokorni je bil rojen v Zurjah v Evropi, od koder je vrednosti orožja. Tv je precej radi kako drugo državo. manj kot ZDA. Te so samo Juz- Kissinger se je danes vrnil v 50-letnico obstoja ZSSR politič- sprevod, v katerem bo poseben nemu Vietnamu dale za 1.87 bi- parjz in popoldne nadaljeval ne jetnike. j voz Hofbrau Hausa, na katerem hjona vojaške pomoči m v to razgovore z Le Due Thojem in j Poziv je bil izročen Vrhovne-! bodo igrali “Veseli Slovenci”, nemara m všteto to, kar je bilo Xuan Thuyjem, predstavnikoma I mu sovjetu 13. septembra 1972, | Asesment— Hanoia. j pa je Zahod zanj zvedel šele | Tajnica Društva sv. Marije Ameriški državni tajnik W. | zdaj. Nič pa še ni znano, kakšen | Magdalene št. 162 KSKJ bo po- Desna industrja dela Komisiji j prišel y ZDA L 1920 in kjer je c sitno3ti kot katerakoli dru-|ZapUS^j eno ggstro. Zaposlen je ^ industrija v deželi. V oktob-, 22 let pri Joseph T. Ryerson 130^7 cene Wsa v ZDA za knt obratovalec žerjava. Pogreb ■ A višje od cen pred enim k0 jz želetovega pogrebnega zastoru ,četudi je bilo odrejeno,1 voda na st C]air Avenue v pe-da se morajo cene na splošno tek. Truplo pokojnika bo na 2^^ Porasti na kvečjemu mrtvaškem odru nocoj od 7. do ' T letno. Tolikšno povišanje 9. in jutri od 5. pop. do 9. zve-Je bilo možno, ker je bilo po- čer. vPraševanje po lesu veliko, nad- ______o______ 2°r nad porastom cen lesa pa b°vr?en in neučinkovit. merskih operacij, je pod poseb- W ta dobil ^ ZSSR v letih 1966; ^on^a^.^poleg3^^; nim odborern Predstavniškega in l9°'- v_ IPoljske in Madžarske določena doma, ki preiskuje rasne odnose' Sovjetske dobaie orožja sate-|za nadzjranje premirja v Indo-v vojni mornarici in vzroke ras- btom so urejene s pomočjo po- to doseženo. Suharto nih spopadov na dveh letalono- sebnih kupnih pogodb, v okviru je t0 nalogo sprejel, toda v Ha-silkah v zadnjih tednih, izjavil, Pcmo2jWiev in uspel. bremenski prerok “Leteči krožniki” tvor fantazije RIO DE JANEIRO, Brazil. Dr. Wernher von Braun, ki vodil dolgo ameriški vesoljski f Italiji razpravljajo o ©Isegii prosiiftrdje RIM, It. — Na zasedanju Odbora za moralno in socialno 0-brambo ženstva je nekdo prišel na dan s trditvijo, da je v Itali-i Avtomobilski izpuli | nevaren bolezni srca NEW YORK, N.Y. — Zadnja številka “Annals of Internal Medicine” navaja podatke študije v Kaliforniji, ki dokazuje, da ljudje z angino pectoris po-|od 15 do 40 let, ki se ukvarjajo vlteV; da je lobanja zelo' podob-slaošajo svoje srčno stanje, ko s presti čudijo. lo pomeni, da aa lobanjam modernega člove-se vozijo po cesti, kjer je dosti avtomobilov. Škoduje jim oglji- lobanje je našel tudi kameno o-rodje in kosti človeških nog. Starost orodja in kosti nog je! bila z radijskim datiranjem točno določena, vprašanje starosti' lobanje pa bo treba še ponovno preveriti. i Lobanja, kosti nog in orodje so milijon in pol let starejši, kot so doslej sodili, da je človeški P. Rogeis je v ponedeljek govo-| je bil odmev na ril z zunanjim ministrom Kanade M. Sharpom o kanadski udeležbi pri mednarodni nadzorni komisiji. Kanada ima nekaj pomislekov in pogojev, ki naj bi bili izpolnjeni, predno bo dokončno sprejela odgovornost za nadziranje premirja. Ona je namreč članica komisije, ki naj bi nadzirala izvajanje določil ženevskega sporazuma o Indo-kini iz leta 1954. Vojskovanje se nadaljuje Ko se nadaljujejo v Parizu razgovori o končanju vojskovanja, se nadaljujejo tudi boji v Južnem Vietnamu in letalski napadi na Severni Vietnam. Rdeči so posebno napadalni na Osrednjem višavju, kjer so to pismo. I hirala asesment v petek, 24. no- i' jvembra, do 5.30 do 8. zvečer v j šoli sv. Vida. Iz bslnišnice— Po treh mesecih se je vrnila . ! iz Euclid General bolnišnice W Mrs. Ida Sivec, 17931 Neff Rd. ,v , in se zahvaljuje vsem za obiske, napor, je prišel sem kot zastop- dariia in pozdrave; . mk ameriškega podjetja. Na bno še Klubu slovenskih . vprašanje časnikarjev, kaj misli ristov in mesarjev. o letečih krožnikih”, ki od ča- sa do časa vznemirjajo svet, je odgovoril, da so ti samo plod fantazije ljudi. Po študiji Ameriških letalskih sil doslej ni bilo mogoče razložiti le 30 videnj takih “letečih objektov”. Največkrat naj bi šlo za razne svetlobne odseve. Najnovejše vesti pravi; SNOW ^Tetežr ^ -^zno oblačno, dež in sneg. aWišja temperatura okoli 38. Italijank v tej starosti prodaja-kov monoksid, glavna sestavina la- avtomobilskega izpuha. Trditev je sprožila široko jav- Ko so iste ljudi z bolnim na razpravo. Nekateri trdijo, da srcem peljali po isti cesti v ča-j ie grdo pretiravanje, drugi su, ko na njej ni bilo nobenega! Pa sodijo, da je številka stvarna prometa ali zelo malo, ni to nji- in se tolažijo s trditvami, da “v hovo stanje prav nič poslabšalo.; drugih državah ni nič boljše“. Ogljikov monoksid po sodbi! Celo dostojni in splošno raz-zdravnikov ne škoduje na naših: širjeni, ugledni listi prinašajo 0-velecestah samo osebam z bo-! glase, v katerih “prav mlada deležnimi srca, ampak vsem, tudi kleta” ponujajo svoje usluge, čisto zdravim. Podrobnosti take! V Italiji so javne hiše 1. 1958 škode bo mogoče dognati šele s z zakonom prepovedali, s tem posebnimi študijami. j pa prostitucije niso ustavili ali Študijo je izvedel dr. Aronov, omejili, pognali so jo le na ce-kardiolog veteranske bolnišnice ste, v javne parke, kopališča, u-v Long Beachu v Kaliforniji, s'stanove za telesno nego in ma-skupino sodelavcev. j sažo in v privatna stanovanja. ji okoli m; lij on žensk v starosti rod s/-ar_ ge važnejša je ugoto- naj bi se vsaj ena izmed deset ka jn da kosti nog dokazujejo, JERUZALEM, Izr. — Včeraj so se boji med Sirijci in Izraelci,! ki so se začeli zjutraj v bli-! žini Golanskega višavja v od-1 1200 let zapora, ker je Vrhovno sodišče ZDA proglasilo smrtne obsodbe za nezakonite. Letna seja— Carniola Tent No. 1288 T.M. ima v nedeljo, 26. novembra, ob 10.3-letno sejo v sobi št. 1 SND na St. Clair Avenue. Vsi člani vabljeni. Po seji bo na razpolago prigrizek! Prva obletnica— V petek, 24. nov. bo darovana sv. maša ob 7. zvečer v cerkvi sv. Felicite za pok. Leona Wolfa v spomin prve obletnice njegove smrti. Črni se dajejo med seboj— V politični organizaciji črncev v 21. okraju je prišlo do javnega spora in razkola med pri- govor na gverilski napad na HELSINKI, Fin. — Tu so se staši kong. Louisa Stokesa in da je ta človek hodil pokoncu. Te ugotovitve so v ostrem nasprotju z razvojno teorijo, ki vidi prednika človeka v “homo erectus”, katerega ostanke so našli v Aziji in Afriki iz pol-drug milijon mlajše dobe in katerega lobanja ima močno nazaj potisnjeno čelo in močne nad-očne kosti. Je v tem pogledu skoraj bližje lobanji opice kot modernega človeka. Razvojna teorija je v znanosti splošno priznana tudi v pogledu človeka. Zdi se, da bo tre-’pEORiA, 111. — Richard Speck, to področje pod oblastjo Iz- j raela, vlekli 8 ur. Izrael trdi, da je sestrelil fi sirijskih letal in uničil 15 sirijskih tankov. Sirija priznava izgubo 2 ietal, 6 mrtvih in 11 ranjenih, pa trdi, da je uničila 3 izraelska letala, 14 tankov in 8 utrjenih položajev. Izrael je izjavil, da ni izgubil nobenega letala in nobenega tanka, ubit pa da je bil en civilist. CHICAGO, 111. — Prizivno sodišče je razveljavilo obsodbo znane “sedmorice”, ki je organizirala izgrede in nemire v času demokratske narodne konvencija v Chicagu leta 1968. zbrali na razgovore o pripravi pristaši A. Pinkneya, predsed-evropske varnostne konferen- nika šolskega odbora Clevelan-ce zastopniki 34 držav, med da, in G. Forbesa, mestnega od-njimi ZDA in Kanade. Od ev- bornika in vodnika demokratske ropskih držav ni zastopana večine v mestnem svetu. samo Albanija, ki konferenco štrajk končan__ sabotira. Navzoči so zastop- i Uposlenci državnih trgovin za niki Vatikana. San Marina,' prodajo žganih alkoholnih pijač Lichtensteina in Švice. ŽENEVA, Šv. — Včeraj se je začel tu drugi del razgovorov o omejitvi strateškega orožja med ZDA in ZSSR. Razgovori se bodo nadaljevali kake tri tedne, ko naj bi bil ustvarjen so se pobotali z državnim oddelkom in se bodo vrnili na posel, kakor hitro bo izvedeno glasovanje o novem dogovoru. Štrajk je bil le delen, ker niso vsi uposlenci organizirani v uniji. V Clevelandu je bila večina ba na podlagi odkritja R. Lea-keyja nekatere njene člene spremeniti in dopolniti, če naj ostane še dalje veljavna. ki je bil leta 1967 obsojen na smrt zaradi umora 8 bolničark, je bil včeraj ponovno obsojen na skupno 400 do temelj za novo pogodbo, nato l državnih trgovin z alkoholnimi pa bodo prekinjeni in obno- j pijačami odprta, vljeni enkrat po novem letu. j -------— zda zastopa G. Smith. zs-| Volitve v Grčiji 1973? SR. V. Semjonov, ki sta bila j ATENE, Gr. — Tukajšnji obi-vodnika obeh delegacij že tudi I čajno dobro poučeni list Acropo-pri razgovorih v Helsinkih in j lis je objavil, da ima vlada na-na Dunaju, ki so bili uspešno i men prihodnje leto izvesti vo-končani v letošnjem maju. j litve, prve po letu 1964. & =n Ameriška Domovina ■5117 St Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland. Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: |18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za S mesec« Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO *«ggl|¥o 83 No. 226 Weds., Nov. 2271972 Ob Zahvalnem dnevu 1972 Vsaka zahvala je nova prošnja, smo rekli nekdaj na Slovenskem. To velja tako za ljudi kot za Boga. Prvi ameriški priseljenci “pilgrimi”, po naše romarji, so bili globoko verni ljudje, polni vere in zaupanja v Boga, zato tudi niso varčevali z zahvalo Bogu, ko jim je naklonil prvo leto obilni pridelek in jih tako obvaroval pomanjkanja. Izbrali so poseben dan jeseni in vsega posvetili zahvali Bogu. Niso ga praznovali sami, pozvali so k skupnemu praznovanju tudi svoje indijanske sosede. To je bil res pravi, globoki krščanski duh, ki se je, hvala Bogu, globoko vrastel v mišljenje te dežele in njenega prebivalstva, tudi onega njegovega dela, ki je v kasnejših desetletjih in stoletjih preplul oceane in pristal na naših bregovih. Ko človek misli na prve bele prišleke v Ameriko in na njihovo vero, komaj more verjeti, da so njihovi nasledniki dopustili izgon Boga iz naših šol in iz javnosti. Še začenja duhovnik, katoliški, protestantovski ali judovski, morda celo vsi trije, razne javne nastope, umestitve, celo samo u-mestitev predsednika ZDA, še je na denarju napis “In God We Trust”, toda nasprotnikom vere je le uspelo to potisniti iz naših šol in vzgojevališč mladine, kjer je najbolj potrebna, če naj naša dežela še ostane krščanska in moralno zdrava. Ustanovitelji ZDA, ko so uzakonili ločitev vere od države s tem brez dvoma niso hoteli odrekati Bogu, kar je Božjega, določili so le, naj drsava ne priznava nobene veroizpovedi za državno, naj bodo vse svobodne in enakopravne, naj se država ne vtika v njih posle, te pa ne v državne, da ne bi prišlo do nepotrebnih trenj. Taka odločitev je bila pogojena z razmerami, ki so tedaj vladale v Evropi, kjer je bila Cerkev z malo izjemami povezana v večini držav z državno oblastjo. Odločitev je torej bila razumljiva, pa tudi na dolgo roko modra. Da sestavljalci ustave ZDA niso mislili potisniti Boga iz javnosti, je razvidno že v sami izjavi o neodvisnosti, kjer se sklicujejo na od Stvarnika dane pravice ... Tisti, ki so odločili, da Bog in vera ne smeta v naše javne šole, da mladina o tem ne sme v njih slišati, so napravili velik greh pred “pilgrimi”, ki so pristali kot prvi pri Plymouthu na tej obali Atlantika, pa tudi pred sestavljalci izjave o neodvisnosti in pred sestavljalci ustave ZDA. Ne pozabimo, da še vedno velja; Bogu, kar je Božjega, cesarju, kar je cesarjevega! Mislimo na vse to, ko bomo jutri obhajali Zahvalni dan! Mislimo na našo deželo, na njene ustanovitelje in njihovo vernost in se po njihovem zgledu zahvalimo Bogu za vse, kar nam vsak dan daje! Daje nam obilo vsega dobrega, pa tu in tam tudi trpljenje, preskušnje. Ne jezimo se zaradi njih, tudi za te se mu zahvalimo, kajti v njih najdemo lahko rešitev, prenekatero korist in duhovno bogastvo, če jih le znamo prav sprejeti in o njih razmišljati... Nekdo je nekoč dejal, da bi nam postalo strašno dolgčas, če bi vedno sonce sijalo, če bi se nam vedno samo dobro godilo. Dež, sneg, stiske nam šele pokažejo pravo vrednost vseh dobrot, ki jih uživamo. Ko uživamo vsakovrstne ugodnosti v svojih domovih, je prav, da pomislimo na druge, ki morda vsega tega nimajo, da se ozremo po svetu, kjer je stiska reden gost, kjer ljudje lačni vstajajo in hodijo lačni spat, ker pač nimajo sredstev, nimajo možnosti, da bi si hrano preskrbeli... Pomislimo na reveže, ki nimajo nobenega doma, ki nimajo kam leči, ki nimajo strehe, kamor bi se umaknili pred dežjem, snegom ali pred pekočim soncem! Uživamo svobodo. Nihče nas ne ustavlja, nihče ne prijema, pa naj govorimo, kar hočemo, naj se zbiramo v druščino doma ali na javnem prostoru. Ni veliko držav na svetu, kjer je toliko svobode kot pri nas. Pomislimo samo na razne diktature po svetu, prav posebno še na komunistične, kamor spada tudi naša domovina Slovenija! Seveda je tudi v naši deželi marsikaj narobe in bo treba marsikaj izboljšati, toda naučimo se biti hvaležni za to, kar imamo. Kako prav je zadnjič zapisal A. Galič v svojem sestavku za AD; Kdor ne zna biti zadovoljen s tistim, kar ima, ne bi bil zadovoljen tudi, če bi imel tisto, kar si želi! Po svetu se gode vseh vrst nesreče, ljudje so v strahu pred nenadnimi spremembami vlad. Pri nas teče vse po u-staljeni poti, državljani si sami izvolimo svojo vlado. Ko njen čas poteče, ga ji podaljšamo, če je dobra, če ne, se odločimo za drugo. Tako smo nedavno izvolili ponovno predsednika Nixona, izvolili Kongres, državne in krajevne vlade, ki naj bi delale za splošno dobro, gledale na skupno narodno korist. Mar ni vse to velika sreča? Sreča, za katero moramo biti hvaležni Bogu! Pomislimo na vseh vrst nasilnike in nasilja, pred katerimi smo mi zavarovani! Vojna v Indokini, ki je zahtevala toliko žrtev, se bliža kraju. Tudi za to se zahvalimo jutri Bogu. Ne pozabimo na Zahvalni dan na potrebne in stiskane. Dajmo kaj od svoje polne mize tudi tistim, ki niso tako srečni, da bi živeli v obilju, ki morda nimajo niti za skromno preživljanje! Tudi v naši bogati deželi se jih ne manjkaj Ne pozabimo, da katoliške cerkve zbirajo ta teden staro obleko za reveže po vsem svetu. Preglejmo, kaj lahko pogrešimo, in oblecimo nage! BESEDA IZ NARODA * SLUTIM, da bo kak čitatelj, ko bo zagledal ta moj dopis, sam pri sebi rekel: “No, no, zdaj bo pa nam stari Gregor povedal, kako je 7. novembra volil in kako je opazoval preje volivne kampanje in sploh kaj pričakuje od volitev in njih izida. Kako sem gledal na volivno kampanjo tu in tam, pri nas in po drugih krajih naših ZDA, kaj mislim o izidu teh, bom vam povedal enkrat prihodnjič, če bom še brcal in dihal. Omenim naj le, da političnih sap in vetrov je bilo dosti, ki so raznašale in razsipavale politične smeti in prah. Kaj so in še bodo te “sape in vetrovi” nam prinesli in natrosili, to bo nam povedala bodočnost .. * ZAHVALNI DAN (Thanks- xxxxxxzj 2a zimo se pripravi! Tukaj je zima ostra in dolga in grize in ščiplje kakor škrat!” Pokojni Modicev Janez mi je prav svetoval. Tisto leto je bila res zelo ostra zima. No in kako sem se zabaval na tisti moj prvi Zahvalni dan v Ameriki? Kar dobro. Tedaj sem imel v La Salle kar dolgo vrsto sorodnikov in znancev. Brata, tri bratrance in tri sestrične in več drugih znancev. Skoro sem se počutil kakor v domači vasi. V tistih prvih letih v La Salle nisem dostikrat slišal pravo “u-radno” ime Zahvalnega dneva. Tedanji pionirji so ga imenovali le z imenom “Chicken Day”. Od kod to, boste rekli. Od tod menda, ker v tistih časih so bile kokoši zelo poceni. (Hvala Bogu, tudi zdaj v primeri s cenami drugemu mesu niso previsoke.) Tedaj so pa pravili, to je pred prvo svetovno vojno, da so jih po farmah, če je kdo prišel po nje, dobili za zelo nizke cene od 25c do 35c za kokoš. Pokojni sa-luner Komp jih je včasih kar poln voz pripeljal s farm za kake praznike kakor npr. za Zahvalni dan. Potem so jih pekli za večerne proslave in gostije in jih na kolesu za srečkovanje prodajali. Navadno je bilo po 12 srečk za vsako pečeno kokoš (to v tistih časih). Gostje v salunih giving Day) je v ZDA narodni praznik. Dan, da naj bi se ljud-| smo jih kupovali, srečka je stala je spominjali z zahvalo Bogu za vse dobrote, ki so jih bili deležni tekom leta. To poljedelci, ki pridelujejo živež, in drugi, ki so si tekom leta služili dohodke za kruh na druge načine. Za vse gre hvala Bogu in to je lepa krščanska čednost! Le Bogu smo dolžni zahvalo za vse! Tega so 5c. Kolo se je zavrtelo, eden izmed dvanajsterih jo je dobil, razdelil in naprej smo segli po nadaljnih srečkah, zraven dobrega prigrizka in drugega je teklo po grlih pivo, nekaterim vino in družba je bila vesela, da največkrat ni čuda, kdaj je ura “odbrenkala” polnoč. Od tod se zavedali že stari “pilgrimi” in j je nastalo med našimi naseljen-dolžnost tega zavedanja pada ci ime za ta dan v tistih časih tudi na vse poznejše in sedanje rodove. Zahvalni dan je uvedel v svojih dneh guverner kolonijskih naselij Bradford, leta 1631. Obhajali so ga potem vsako leto, tu in tam malo drugače v raznih spremembah, a v bistvu je ostal Zahvalni dan — dan zahvale Bogu za vse prejemke in uspehe tekom leta. Zahvalni dan so do pred par desetletji vedno obhajali na zadnji četrtek v novembru. Par desetletji nazaj so proslavljanje “Chicken Day”. To ime ni pozabil nikdar omeniti pok. Frank Perše, rodom iz Gorenje vasi pri Smarjeti, ki je več let bival kot samec v La Salle. Pozneje ga je pa> osvojila misel, da človeku, posebno moškemu, ni dobro biti brez tovarišice. In tako se je odločil, da se bo oženil. Ta načrt se mu je kar lepo posrečil. Našel je dekle, ki ga je prijazno poslušala in se odločila za njegove obljube, ki jih je pihal na njeno srce in poročila sta se v La Salle pri Sv. Roku in po- tega dne določili s spremembo,' tem lepo živela vse njima dolo-da kadar pade četrtek prav na cene dni. Živela sta v Granville zadnji dan v novembru (kakor Pri La Salle. Pozneje, ko mu je npr. letos), naj se ga prestavi na' žena umrla, je pa živel nekaj četrti četrtek v mesecu novem-1 časa v Chicagu, nato v Ciceru bru. Tako letos pade četrti če-'in tudi v Western Springs. Am-trtek v novembru na dan 23. no- Pak koderkoli je hodil, je bil vembra. To so uvedli nekaj tudi vedno veseli Frank Perše, nosil zato, da je več časa za predbo-je s seboj polno torbo humorja žično oglaševanje trgovin, kar v,in ga delil ljudem, da so bili v naši Ameriki mnogo šteje. Busi- pogovorih z njim dobre volje. Z ness is business — to razumemo njina in v njegovi družbi sem se Celo, kdor je hotel, mu je bilo j neštetim obiskovalcem pristna dovoljeno najeti kje sobo spalnico. Drugi pa so dobili prostore po podstrešjih in kar dobro je bilo. Tam smo potem čakali odhoda nazaj v Ameriko. Mene je zadela posebna sreča. Par francoskih besed sem se naučil iz ročnega slovarja. Pomagalo mi je. Pri starejši učiteljici, ki je živela v pokoju in imela lastno hišo s par sobami, sem dobil sobo, ki me je stala 20c na dan. Vljudna učiteljica mi je dala še celo pernico, v kateri sem spal kakor kak grof. To na Zahvalni dan. Zatem, ko sem se najedel purana v kuhinji naše stotnije, sem spal, kakor da so me zibali angel j ni in svirali sladke uspavanke. Tistega Zahvalnega dneva se mnogokrat spominjam. Bog bodi dober tisti blagi upokojeni učiteljici! Zelo prijazna žena je bila. To so spomini, ki jih nosimo ljudje v svojih glavah in srcih. Doživljali smo jih v dnevih in letih svojega življenja po potih sveta, po katerih smo iskali vsak zase svoj obstanek in srečo. Za vse, karkoli kdo v življenju dobrega doživi, je na mestu, da je hvaležen Bogu! Dobrote deli le Bog, enim po takih, drugim po drugih potih in virih. Vse čitateljem Ameriške Domovine želim lep, vesel in zabaven Zahvalni dan in vse najboljše! Stric Gregor tudi drugi nekaj, a veliko bolj pa to razumejo potomci rodov Izraelcev... Leta 1911 sem proslavljal in praznoval prvikrat Zahvalni dan v Ameriki. Spominjam se, da je par dni preje pobelil sneg obe ridi ob reki Illinois in tja po malo višjih poljih okrog La Sal-le. Ker ostre zime tedaj v Ameriki še nisem poznal, me je poučil o tem pokojni John Modic, ki je bil pri pokojnem saluner-ju Mathu Kompu za natakarja. Bil je rodom iz Iga pri Ljubljani. Tipičen Ižanec. Dober in pri- veselil in zabaval leta 1911 prvič na Zahvalni dan. V spominih to nosim, zato omenjam. Drugi nepozabljen Zahvalni dan sem proslavljal leta 1918 v Franciji, v malem mestecu Tif-fauges, nedaleč od St. Nazaire. Vojna se je zaključila s premirjem 11. novembra. Kak teden za tem so nekatere vojaške edinice začeli odvažati s fronte. Nekako 3 dni pred Zahvalnim dnevom so nas pripeljali s fronte in nastanili v Tiffauges. Na Zahvalni dan so nam v kuhinji naše stotnije postregli s purani, ki so jih jazen, a tudi hud in oster, kadar' pripeljali iz naše Amerike, ka-ga je kaj razpihalo, kar njemu k<>r so to pravili. Z vso obilico ni ugajalo. Prav resen fant, bil 50 nas postregli z njimi. Dva dni je samec in je kot samec tudi PreJe so Pa nas porazdelili po umrl. On mi je poudaril: “Fant, I raznih poslopjih in stanovanjih. SSovesici ¥ Chicagu dasiojn® predstavili svojo narodno kulturo CHICAGO, 111. — Jesen je tu, čas, ko žanjemo, kar smo sejali V dneh 4. in 5. nov. letos smo Slovenci predstavili zopet sadove naše kulture mednarodni javnosti. Udeležili smo se mednarodne razstave v Navy Pieru, ki je bila med vsemi razstavami drugih narodov najlepša. Ne da bi se sami hvalili. Dobili smo od vseh pohvale in čestitke. Bili smo na televiziji. Letos smo predstavili javnosti našo slovensko hišo, sobo, s pravo pečjo in bohkovim kotom, z mizo in klopmi in našimi pravimi stoli s srčki, s poslikano skrinjo, zibelko in kolovratom, z našimi visečimi nageljni, z rožmarinom in roženkrautom na oknih, na steni prave slike na steklu; na mizi je bila postavljena velika maj olika in naša potica. V tej sobi je pri kolovratu v narodni noši sedela ga. Šušteršiče va in res predla. Na klopi poleg nje je v narodni noši Tonček Buhov lepo igral na harmoniko naše lepe narodne pesmi. Johni Burjek, tudi v narodni noši, pa je sedel na pručki in z nogo porival zibelko po taktu. Naslov našega paviljona je bil: “Nekoč je bilo v Sloveni- li...” Sam chicaški župan g. Daley nas je obiskal. Pogostili smo ga s pristno slovensko potico. Tonček Buhov mu je zaigral par poskočnih. G. župan je občudoval spretnost naše predi-ce. V naši sobi so sedeli v narodnih ncšah tudi Miss Slovenia Mary Kreslin in Allis Martinčič in g. Tone Gaber, ki so obiskovalcem razlagali pomen naše sobe in predenja, ki je bilo tako udomačeno, dokler se še ni razvila tekstilna industrija v Sloveniji. Iz našega kulturnega paviljona je dihala slovenska preprosta, topla domačnost. V takih izbah so bili rojeni naši kulturni velikani. Med njimi zlasti naš naj večji slovenski pesnik dr. France Prešeren. — Kulturni paviljon je sad skupnega dela g. Adita Kranjca in g. Janka Bur jeka. Načrt pa sem v glavnem napravila sama ob sodelovanju Adita Kranjca. Izdatno pomoč sta nudila tudi brata Pavel in Stane Burjek. Ne smem prezreti našega jedilnega paviljona, ki je nudil slovenska jedila: klobase z ze- ljem, govedino v okusni divjačinski omaki, naše potice, jabolčni štrudelj in čaj. Priprava teh jedil je zahtevala ves teden ogromnega dela. Naj omenim vse gospe in dekleta, ki so se trudile za uspeh, ge. Mavec, Justina Krašovec, Vera Gregorič, Ana Gaber, Rusova, šušteršiče-va, Zibertova, Zorkova (preds. in podpreds. Oltarnega društva) Jagrova, Ana Ahačič, Buhova, Koželjeva, Humarjeva (gl. tajnica SŽZ), Justina Holozan, Wroblevski in Petričeva. Oba dneva so pa pridno prodajale tudi že poleg navedenih gospa še zelo pridna in urna gdč. Marica Rusova, ga. Hozjanova, kateri se vidi, da je dobra organizatorica, ga. Auguštin, ga. L Gregorič, ga. Nežka Gabrova, ga. Krista Arko ter Dolores, moja mlada snaha. Ves ogromni material za kulturni in jedilni paviljon so pripeljali na svojih vozilih požrtvovalni gg. Bill Trinko, Posedi, Tomaž Fischinger, Peter Gaber, Darko Posega in Lojze Gregorič. Končno ne smem pozabiti našega slovenskega cerkvenega zbora, ki je v nedeljo, 5. nov., ob 3. pri pop. pod dirigentstvom Janka Arka ob spremljavi mojega moža dovršeno zapel Venček slov. narodnih pesmi, ki ga je aranžiral naš znani pater g. dr. P. Vendelin Špendov. On bo letos za Božič obhajal svojo srebrno mašo in nas bo verjetno drugo leto, v avgustu obiskal v Chicagu, kjer ibo ponovil svojo srebrno mašo. Navedena kulturna predstava zopet dokaz, kaj zmore skup-' o vanj e Slovencev v Chi-cag 'Jasi smo maloštevilni, združili so se mladi in stari — novo- in staronaseljenci — in delali kot ena družina. Zopet smo čutili, da smo enota, ki je sposobna ustvarjati kulturne dobrine. Želi smo priznanje ne samo Slovencev, ampak priznanje internacionalne publike. Sedaj vsaj v Chicagu vedo, da slovenski narod obstoja in da je kulturno visoko razvit. Zato še enkrat Bogu in vam vsem, ki ste sodelovali, prisrčna hvala! Letos se bomo Slovenci še enkrat kulturno predstavili z našimi božičnimi običaji v Muzeju znanosti in industrije v soboto, 16. decembra, ob 3.30 pop., kamor vse prisrčno vabim. Kot lani tako smo tudi letos Slovenci ves -čisti dobiček naklonili sledečim: $220 ljubljanskim in mariborskim bogoslovcem, $100 Rožmanovemu zavodu v Argentini, $30 za Baragovo in $20 za Slomškovo beatifikacijo. Ta darila so izraz naše hvaležnosti Bogu in obenem prošnja, da nam on še nadalje pomaga, da bomo tako koristili še naprej našemu narodu. Metoda Fischinger Kansaške drobtinice Zahvalna pesem v prozi _ 1» BoŽ> KANSAS CITY, Kans. Največja Tvoja dobrota, o je življenje, ki si nam ga P° ril. Ce bi nas ne bil ustvari, bilo in bi Ti danes ne mogli peti pesmi zahvale, bi nas ne bilo, bi “nič” ne priložnosti, da poveča Tvojo vo in si zasluži nebesa, no večnost. Ko se Ti zahvaljuj ^ mo za lastno življenje in s > katero Tvoje oko nenehno s našim korakom, utripom nas ^ srca, Ti danes priporočamo lS ’ ki svojega življenja ne cen* Koliko jih je, ki se brezupno re z življenjem in bi se ga r ^ iznebili. Ko zreš nenehno na n^ in nas neprestano ljubiš in hranjaš, saj nas držiš v sVna vsemogočni roki, ozri se tu tiste, ki ne poznajo poti, ki v k Tvojemu Srcu. Potolaiži pane! Daj da najdejo pot bi! « nas 2. Hvala Ti, o Bog, da si ustvaril Slovence, da smo za ^ dali luč sveta v civilizirani ^ želi. Kako lahko, povsem nar no, bi bilo, ko bi nas bil us ril v pragozdih Južne Amer ^ ali v divjinah Afrike, kanl^ak0 ni zašla noga misijonarja. ^ bi ne mogli izvedeti n^esaj30. Tvojem bivanju in o preUP1^^ dočnosti v onostranstvu. V zi ^ ko si nam položil dar ver® ^e nas sprejel med svoje izvo J ^ otroke. Dal si nam dobre s in učitelje, ki so naravna11 "o prve korake v življenju v ^ smer. Hvala Ti še posebno za^ da si vedno skrbel, da vere’v.j1( smo jo podedovali po 5 ^ nismo izgubili ali zapravili-vedno, Ti sam to veš, riarI1,-ei1 naj večji zaklad. Blagosl°v ^ Gospod za dobro vzgojo, starše, dobre učitelje, za CLEVELAND, O. — Vsem, ki ste omogočili s svojim obiskom tako veselo belokranjsko martinovanje, se iz srca zahvaljujemo. S tem ste denarno podprli slovenske šole v Clevelandu, invalide in reveže. Odbor se zahvaljuje vsem članom kluba za tako vestno izvršeno delo, najsi bo to v kuhinji, za baro, strežnicam in vsem drugim. Upam, da je bilo naše delo v zadovoljstvo vsem gostom. Hvala cvetličarni Starc za darovane prelepe nageljne, Ameriški Domovini za oglase, Slo-enski radio postaji za oglaše-‘Veselim Slovencem” za posinovi -o in prijetno glasbo, nadalje Slov. nar. domu za vse u-sluge, kakor tudi fejst fantu policaju. Še enkrat prav lepa hvala za obisk in na svidenje v letu 1973! Odbor Belokranjskega kluba kar smo prejeli od Tebe v domovini. Čuvaj jo, Gospo > dragocen biser. Blagoslavljal ^ jo- da Ti bo mogla peti PeseI^e£a- hvale... v preizkušnjah, vah, v trpljenju, v blagostanj 3. Slavljen in hvaljen Bog ^ di za našo drugo domovino-^ nam je na stežaj odprla . Ni se nam še nikoli izkaza^avrla mačeha. Ne zaničuje nas, ^ ^ z nami kot lastna mati. spoštujemo njene postave, reže debele kose kruha. Vsi njeni otroci. Ni čudno, glas o njeni dobroti P° _et0 svetu; ne sega samo v ^ deželo. Bog bodi še en^ratJko! stokrot zahvaljem za Am In poslušaj našo pesem: bless America”, v katero je ^ snik položil toliko lePote7ntucli movinske ljubezni. To Je naša pesem, pesem Sloven ^0, 4. Kako naj se Ti, o B°£’ stojno zahvalimo za ara^ jo biser svobode? Ves svet zavida in se čudi, da se ^ ^ igramo z njo zadnja leta-vezanimi očmi silijo celo n teri naši voditelji v suzen^1.es' Gospod, razsvetli naše nike in predsednika, da 0 delali postave, po katerih še nadalje lahko neovirano ^ žili Tebi in se Ti nenehno hvaljevali za našo pros blagostanje Amerike. ^g. 5. Ne najdemo prim61’11'' ij, sede, da bi se Ti dovolj za ^ li za Tvoje bivanje med na ^ presv. Zakramentu. V vsaki bod° tost za' niS’ ° toliški cerkvi nas čakaš prt v tabernaklju. Hrep6 K« ienja Bog in človek, po jutrih, bedo odprla vrata evharL- . ječe, ki jo boš mogel zamerl^j z našimi ljubečimi Te srCUv0je bi bile naše cerkve brez qq, pričujočnosti! Odpusti nam, spod, mlačnost, v kateri tak° ^ sto pozabljamo na Te. Hv ^0-Bog, za tabernakelj in vse ^ sti, ki imajo v njem svoj 1 ^ Pomnoži, Gospod, vrste 1 g ki se v ljubezni zgrinjajo 0 Tebe, evharistični Bog! 0j 6. Hvala Ti še prav P°se ^ Bog, da si se nas usmilil in & podaril. Svojo Mater. Lep5^ daru si nisi mogel izmisli11-(Dalje na 3. strani) K. MAY: ZAKLAD V SSiiKKi jmo Upam pa, da mi cenjena gos- enolična. Celo učeni možic z poda ne bo zamerila navzočnosti črnega panterja. Saj vas prav nič ne bo motil!” Mož z očali je krilil z rokami. “Kaj —? Ne bo motil —? Ne zamerimo vam ga naj ne —? Reči moram, da kaj takega še živ človek ni zahteval od mene—! Na eni in isti ladji se naj vozim s tako nevarno zverino? ne! Pravim vam, ali pojde on ali pa jaz —! Izberite! Vrzite zverino v vodo —! Ali pa postavite omaro na suho!” “Ampak, sir —!” je miril lastnik cirkusa. “Saj ni nevarnosti, prav nobene nevarnosti! Le poglejte si tole izredno močno omaro, ki — “Ah, kaj omara —!” se je razburjal možic. “Tole omaro sam razbijem, kaj šele da bi je ne razbil panter!” “Dovolite —!” je miroljubno razlagal lastnik. “Dovolite, da vam povem! V tejle omari tiči železna kletka in v njej šele je panter! In tiste kletke niti deset levov in panterjev ne more razbiti!” “Je res —? Ne verjamem!” “Pa si poglejte!” je ponudil mož in sam zakrivil nesrečo, ki se je zgodila. “Pokažite nam kletko!” očali je premagal strah in se z napeto radovednostjo priril v prvo vrsto. Cornel pa se je umaknil k svojim ljudem. “Čujte, fantje,” je pravil, “eno stavo sem dobil, drugo pa izgubil ker rdeči lopov ni maral piti. Nobeden torej ne plača nič. Tretja stava pa naj ne velja za drink, ampak za dolar, ki ga moramo plačati. Ste za to?” Vsi so bili za predlog. Vnaprej so bili prepričani, da bodo stavo dobili. Orjaku ni bilo videti, da bi se dal od koga ustrahovati. “Dobro!” je dejal cornel samozavestno. “Videli bodete, kako hitro bo tisti dolgin vzel kozarec! Dal si je spet naliti in se bližal orjaku. In res pravi orjak je bil. Še daljši je bil, bolj plečat in krepkejši ko Grosser. Kakih štirideset let je štel, gladko je bil obrit in obraz mu je bil ves zagorel od solnca. Moško lepe poteze so govorile o pogumu in o drznosti in o drznosti in pogled njegovih sinjemodrih oči je pričal, da živi mož v široki naravi in da je vajen gledati v daljavo. Tak poseben, nepopisen izraz je najti le v očeh mornarjev, prebivalcev puščave in prerijskih In koj se je oglasilo dvajset lovcev. Izredno snažno in izbra-trideset potnikov. “Da! Pokažite nam kletko — pokažite nam kletko!” Menda niso bili toliko radovedni na železno kletko ko na črnega panterja —. Lastnik cirkusa je bil yankee, •— pristen anglosaški, v “Državah” rojen Amerikanec. Nemudoma je zagrabil priliko, da pri stvari tudi kaj zasluži. Saj občinstva, in še radovednega, je bilo dovolj —. “Jako rad — zelo rad —!” je odgovoril. “Ampak, velespoštovane dame in velecenjeni gen-tlemani,—saj razumete, da vam ne morem pokazati kletke same! Da bodete namreč obenem s kletko videli tudi črnega pan-terja. Panter pa je določen za cirkus in kdor gre v cirkus gledat živali, plača vstopnino. Gotovo torej tudi razumete, da Vam ne morem pokazati kletke in tudi ne panterja brez odškodnine.” Vložil je v svoj nagovor kratek, učinkovit molk in dal poslušalcem priliko, da premislijo nujnost njegove logike, pa nadaljeval: “In da bo redki, zamivi prizor še izrednejši in zanimivejši, bom obenem odredil tudi krmljenje živali. Tri vrste sedežev bomo računali, prvega po dolarju, drugega po pol dolarja, tretjega po četrt dolarja. In ker na kro-j^j no je bil oblečen, kot da je pravkar prišel od krojača. Orožja pa ni bilo videti na njem. Poleg njega je stal kapitan, prišel je s poveljniškega mostu, da bi videl panterja in krmljenje. Košato se je razkoračil cornel pred svojo tretjo žrtvo ter dejal ošabno in izzivalno: “Sir, nudim vam drink! Upam, da ga ne bodete odklonili in mi povedali, kdo ste! Kajti jaz sem gentleman in pijem le z gentle-mani!” Orjak ga je začuden pogledal s svojimi sinjimi očmi pa se obrnil v stran ter nadaljeval prekinjeni pogovor. “Pooh —!” je naredil cornel. “Ste gluhi —? Ali pa nočete slišati —? Tega bi vam ne svetoval, ker ne razumem šale, če mi kdo odkloni drink! Svetujem vam, zgledujte se na tis-temle Indsmanu!” Orjak je malomarno skomiz-gnil in vprašal kapitana: “Ste čuli, sir, kaj je rekel take človek?” “Yes — da —, sir! Vsako besedo sem čul!” je pokimal kapitan. “Well —! Za pričo mi bodete, da ga nisem klical!” Cornel je vzrojil. “Kaj —? Odklonili ste drink —? Ali mar želite, da se vam zgodi kakor tistemu Indijancu, vu pač ni drugih gostov ko same dame in sami gentlemani, sem prepričan, da lahko drugi in tretji sedež izpustimo že kar Vnaprej. Ali pa je morebiti kdo med vami, ki bo plačal samo pol ali celo samo četrt dolarja—?” Ozrl se je po družbi. Seveda se nihče ni oglasil. Zadovoljno se je namuznil. “Torej sami prvi sedeži—! Prosim cenjene dame in spoštovane gentlemane, dolar za osebo!” Snel je klobuk in pobral dolarje ter poklical krotilca, da se pripravi za “predstavo”. Tudi potniki so bili po večini sami yankee ji, čisto zadovoljni so bili z nepričakovanim pre-okretom. Malo prej so bili še Vsi ogorčeni, da je kapitan sprejel na krov tako nevarno žival, pa koj so bili potolaženi in pomirjeni, ko se jim je nudila razburljiva zabava in prijetna sprememba. Saj vožnja je bila itak silno dolgočasna in pokrajina Več ni utegnil povedati. V hipu mu je zasolil orjak tako mogočno zaušnico, da je padel, še zakotalil po tleh in se celo prekopicnil. Ko otrpel je ležal za trenutek, pa se pobral, izdrl nož in planil. Orjak je tiščal roke v hlačne žepe in stal, pa gledal tako malomarno, kot da se ni nič zgodilo in kot da mu ne preti prav nobena nevarnost. Niti trenil hi. Cornel pa je tulil: “Pes —! Meni zaušnico —? To stane kri in sicer tvojo!” Kapitan je mislil stopiti vmes, pa orjak mu je odločno odkimal, dvignil desno nogo, ko mu je prišel cornel dovolj blizu, in ga je sprejel s tako krepko brco v trebuh, da je spet padel in se zavalil po tlph. “Dovolj, sicer —!” je zagrozil orjak. Pa cornel se je spet pobral, djal nož za pas, izdrl pištolo in jo nameril. (Dalje ortbodruift) Pismo iz domovine SLOVENIJA. — Kako mislimo o Nixonu uradno, gotovo veš. Strogo obsojamo barbarstvo v Vietnamu, ker ni sprejemljivo za nas, da bi se kdo postavil proti samovolji in nasilju naših prijateljev. Zato dajemo podporo vsakemu, ki je pripravljen kaliti mir kjerkoli na svetu. Ker obeta “status quo” za nas, s simpatijo gledamo na Nixonovo politiko zbliževanja z Rusijo in Kitajsko. Tudi sami skušamo posnemati velike in pristaviti svoj piskrček. Neuradno mislim, da je to, kar dela Mr. Nixon, edina možna pot za časten umik iz boja, ne da bi izgubil vse simpatije in prijatelje po svetu. Prepričani smo bili, da bo ponovno izvoljen. McGovernove izjave so včasih preveč demagoške, gotovo pa ne uresničljive. Tistim, ki najbolj vpijejo o barbarstvu v Vietnamu, ni prav nič za narod, | ki res trpi, važni so vzvišeni cilji svetovne revolucije in borba za oblast na svetu. Ljudje, ki vodijo naše gospodarstvo, ne vedo, kaj hočejo in ne, kaj bo iz njihovega gospodarjenja nastalo. Zagrebški “Vi-jesnik u srijedu” prinaša tabelo, po kateri potrošimo Jugoslovani 90% za hrano, obleko, stanovanje, za vse drugo pa nam o-stane samo 10%, dočim ostane Angležem 46%, Francozom 43%, Nemcem 37%, Italijanom 29% itd. Logično je res, da se našega dinarja ne splača hraniti, vendar nas to ne opravičuje, da živimo luksuzno, ko smo le reveži. Res je, da nam tako kaže, toda naši gospodarji bi na vsak način morali zatreti luk-sus, ki ga še zdaleč ne zaslužimo. Če bi ti videl, kakšne dame se vozijo na delo kot navadne delavke v lastnih avtih, elegantne od nog do glave, sfrizirane, manikirane, pobarvane okrog oči..., bi gotovo tudi zmajal z glavo. Kar je pa najbolj nevarno, je to, da mislijo, da jim vse to po pravici pripada. Bojim se, da bodo strahovito razočarane, ker si nikakor ne morem misliti, kako ibi moglo iti na ta način naprej. Pred nekaj dnevi me je udarilo v ušesa poročilo TV, da smo naredili s Sovjetsko zvezo pogodbo o kreditu 540 in 460 milijonov dolarjev za nakup industrijske opreme tam, takoj nato pa o odstopu Dabčeviča, Nikeži-ča, Popoviča, Tepavca, Kavčiča. Se mi je takoj zdelo, da nam niso dali milijardo dolarjev samo na naše lepe oči. Soseda se tožita zaradi poti. Tisti, ki je star 60 let, je dobil tožbo, ker mu je sodišče verjelo — kot komunistvu —, da je hodil po tisti poti že 70 let. D. VESTI ko sestajali tudi vaščani Prim-skovega. K temu uspehu so sami veliko pripomogli s prostovoljnim delom. Otroci br'ez staršev Prebivalci Bučkovec, Radosla-vec, Godemarec in Moravec množično odhajajo na delo v tujino. Iz šolske evidence je razvidno, da ima kar 20 odstotkov otrok enega ali oba roditelja v tujini. Tako je želja po večjem zaslužku povečala število vzgojno in socialno zanemarjevnih o-trok. Kjer otrokom manjkajo starši, se močno pozna pri slabem učnem uspehu v šoli. Učitelji na bučkovski šoli ne poznajo recepta za zboljšanje razmer. Kansaške drobtinice (Nadaljevanje s 2. strani) si hotel, Kristus, ko si umiral na križu, nam zapustiti svojo Mater, je bil višek Tvoje ljubezni do nas, grešnih, nezanesljivih otrok. Da si jo zaupal zvestemu učencu, je umljivo, a Tvoja volja, naj bo Marija tudi naša Mati, presega našo pamet. Kdo jo naj doume? Daj, da Jo bomo ljubili in jo posnemali v Njenih čednostih. Naj nas vodi k Tebi! Naj bo vedno z nami Tvoja in naša Mati! Hvala Ti, Bog, za Marijo! s. M. Lavoslava -----o------ Precejšen kup Povprečna poraba hrane na leto je v ZDA nekako 1,600 funtov. ŽENIN! IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 5117 St. Clair Avenue 431-0628 Celjan prvi Med najbolj zadovoljnimi u-deleženci letošnjega državnega prvenstva v Beogradu sta bila brez dvoma Celjan Miro Kocuvan, ki je postavil nov rekord v teku na 200 metrov z 20.8, in Jože Dedjimurec, ki je znova zmagal v teku na 800 metrov. Gornji Logatec dobi novo šolo V Gornjem Logatcu gradijo v bližini stare, razmajane šole sodobno šolsko poslopje in telovadnico. Dela hitro napredujejo, tako da bodo poslopje že letos pokrili. Svojemu namenu naj bi šola začela služiti prihodnjo jesen. Gradnja bo stala približno tri milijone dinarjev. Financirajo jo s kreditom Ljubljanske banke. Pred kratkim so odprli štiri-oddelčno novo šolo v Rovtah. Novo šolo bodo zgradili tudi v Dolnjem Logatcu. PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Help wanted — female Housekeeper wanted Housekeeper for elderly couple, invalid care for wife, meals, laundry. Evenings 442-7237 —(227) MALI OGLASI Ribiška družina v Celju V počastitev 20-letnice obstoja je ribiška družina iz Celja na Šmartinskem jezeru priredila prvo srečanje slovenskih ribičev. Na tem sestanku so se poklicni in amaterski ribiči dogovorili o skupnih nalogah pri o-hranjevanju ribjega rodu, čistoče voda in podobnem. Celjska ribiška družina je najmočnejša v Sloveniji, saj ima skoraj 700 članov. Razpolaga s 70 kilometri tekočih voda in z devetimi gojitvenimi ribniki. Polhe lovijo Polhi so že godni za lov. O polhih govori staro in mlado. Mnogi pa se pripravljajo na letošnji polšji lov. Meseca oktobra prežive namreč polharji' marsikatero noč v temnih notranjskih gozdovih, kjer so polhom nastavljene pasti — po domače jim pravijo “škrinjice”. Letos sicer polhov ni veliko, ker je premalo želoda in žira. Avtomobili iz Nove Gorice Marca letos so koprski ‘Tomos’, kranjska ‘Iskra’ in ‘Citroen’ podpisali pogodbo o ustanovitvi novega podjetja ‘Cimos’ za proizvodnjo avtomobilskih delov in avtomobilov znamke ‘Citroen’. ‘Cimos’ je že pričel poslovati. V Novi Gorici bo zrasla nova proizvodna hala, kjer se bodo spačkom in amijem pridružili še citroeni GS. Pri ‘Cimosu’ v Novi Gorici bodo čez dve leti sestavili 18,000 spačkov, amijev in citroenov GS letno. Proizvodnjo bodo lahko povečali do 35,000 avtomobilov na leto. V NAJEM 3 opremljene sobe, zgoraj, se oddajo mirni osebi. V okolici St. Clair j a. Kličite 486-6233 —(227) NAPRODAJ Eno-družinska hiša na Norwood Rd. Ima 8 sob, garaža za 2% avta, ograjen lot. Kličite 391-9861 —(227) Uspeh dela v Kobaridu Tovarna igel TIK ima med gospodarskimi organizacijami s področja industrije najbolje izdelan proizvodni program. Dosega dobre poslovne rezultate in se uspešno vključuje v mednarodno delitev dela. Letos so povečali obseg proizvodnje za 37.7 odstotka, izvoz pa za 63.1 odstotka, Zdaj gradijo novo halo. Nov most v Dravogradu 1. oktobra so v Dravogradu odprli nov most, dolg 216 m, ki se v lepem loku pne čez Dravo. Ob slovesni otvoritvi so bili navzoči tudi graditelji. Godba na pihala in otroški program sta izpopolnila veliko veselje vseh Dravograjčanov. Novi most jih je povezal s svetom in odprl pot kar v štiri doline: Mislinjsko, Mežiško, Dravsko in Labodsko. Največ koristi pa bodo imeli Dravograjčani, ker jim novi most o-lajša mnoge poti. Slovenski gorniki v Afriki Iz Ljubljane je zadnjega septembra odpotovala v Afriko 16-članska alpinistična odprava Planinskega društva v Kranju. Planinci se nameravajo povzpeti na 5300 m visoko goro Ma-wenzi v bližini Kilimandžara. For rent Waterloo area, 1 or 2 bedroom apts. $125 and up. Will furnish. No children or pets. 486-0050 (235) V NAJEM 4 sobno stanovanje z garažo se odda mirni osebi ali zakoncem brez otrok. Nič živali. $60 mesečno. 15811 Trafalger Rd. Kličite IV 1-4878 (228) V najem pet sob spodaj, v Euclidu, kar-petirano in drapes. Kličite 732-8165 (230) POZOR Izdelujem kuhinjske omare po naročilu; kompletne kuhinje z umivalnikom od $250 naprej. Prenovimo stare kuhinje in opremljemo z novo v enem dnevu. Kličite sedaj na 241-6578 (231) ZVEZNI ČLEN — Na sliki vidimo zvezni člen, ki bo služil za povezavo ameriškega vesoljskega laboratorija z vesoljskimi ladjami, ki bodo pristajale ob njem, se z njim povezovale in na ta način tega oskrbovale s potrebščinami, pa tudi dovažale in odvažale a-stronavte, ki bodo v vesoljskem laboratoriju delali. Laboratorij bodo poslali na kroženje okoli Zemlje v prihodnjem aprilu. Kranjska gora se pripravlja V Kranjski gori se marljivo pripravljajo na zimsko smučarsko sezono. Dokončno urejajo lani pripravljeno progo za veleslalom. Ob sedežnici iz Podkorena na Vitranc izboljšujejo smučarski teren. Pospešeno gradijo depandan-co hotela “Prisank”, kjer bo prostora za 160 gostov. Hotel “Kompas” naj bi bil končan v prihodnji poletni sezoni. Prostora bo imel za 420 gostov. Moderno šolsko poslopje V vasi Gradišče so v oktobru odprli novo podružnično šolo za območje Primskovega. 43 šolarjev bodo vsak dan sprejemale lepe in svetle učilnice, šola ima tudi centralno ogrevanje. Poleg učilnic bo učencem, ki hodijo k pouku tudi do uro in pol daleč, namenjena še šolska kuhinja. V pritličju je prostor za tehnični pouk. V njem se bodo lah- Meat For Sale Will take orders for veal calves raised on our farm, dreased out at approx. 100 lbs., at 99^ per lb. Cutting, wrapping, and government inspected by local packing house. Will deliver. John Horney — 968-3325 Chardon, Ohio —(226) Male Help wanted Delo na strojih “Drill Press” Tovarniška izkušnja priporočljiva RISHER IN KOMPANI JA 27011 Tungsten cesti v Euclidu Kličite 732-8351 (236) HELP WANTED Trainee for Acme-Gridley automatic bar machines. Apply in person,8:30 am-12 noon 19400 NOTTINGHAM RD. (228) Išče stanovanje Upokojen vdovec bi rad dobil stanovanje in hrano pri slovenski družini. Kdor ima kaj naj piše na Frank Kobilca, Jocelyn Blvd., Hudson, N.Y. 12534. (228) FOR SALE — BY OWNER Home on 1143 E. 77 St. Handyman special, make offer. Call 481-4137 after 4 p.m. —(228) Euclid 2-družinska zidana duplex hiša, 6-6, 2 leta stara, vsa moderna kuhinja, predeljena klet, garaža 22x26. Več posebnosti. Pol-duplex Pol-duplex hiša, aluminijasti strani, 2 spalnici, klet. $19,500. Euclid — Russell Development Nove zidane ranch hiše. zidane in aluminijaste. Odprto v soboto in nedeljo od 2 do 6, na 880 E. 250. UPSON REALTY 499 E. 250 St. RE 1-1070 (228) NAPRODAJ Dvo-družinska hiša, 5-5, velike sobe, dobri dohodek, garaža za 3 avte, v zelo dobrem stanju. Blizu Freeway-a. $16,500. PERME REALTY 731-4300 (226) Custodian Waterloo area apartment building; husband and wife, can be retired. No children or pets. 486-2030 (235) MUSICAL MERCHANDISE SPINET CONSOLE PIANO may be purchased by small monthly payments, see it locally, write Cortland Music Company I, P.O. Box 35, Cortland, O. 44410 —(Nov 2,3,9,10,16,17,22,24) irs it Boleslav Prus: STRAŽA “Vidiš ju, kakšno zabavo sta si našla,” je šepetala, smehljaje se žena in se vrnila v izbo, pripravljat obed. Pomirivši s pestjo nesporazum-Ijenje med sinovoma je začel Polž sam pri sebi žvižgati, celo zapel je polglasno: Nimaš, prav nič nimaš, Kar imajo grajski: Vsede se na konja, Pa k graščini jaha. Nekoliko je pomislil in zopet zapel, toda bolj zateglo: Oj dejdidi, dejdidi! Moj delež mi je beda, Oh, beda, pa še kakšna! Tu je prenehal in vzdihnil čuteč, da sploh ni pesmice, ki bi prekričala njegov nemir: kaj bo s travnikom? Ali mu ga graščak da ali ne da v najem? Ravno sedaj so šli mimo njega. Polž je pogledal nanj, pa se takoj prestrašil, tako se mu je danes zdel lep in nedostopen. Prišle so mu v spomin vse kazni, ki jih je plačal za svojo živino, ki so mu jo grajski hlapci odpeljali s tega travnika, vsa svarila in grožnje graščakove. Skrivnosten glas v njem ali za njim mu je šepetal, da, ko bi ta kos zemlje ležal bolj daleč in namestu sena rodil pesek ali kolmež, tedaj bi ga morda lažje dobil v najem. Toda travnik je imel preveč ugodnosti, da ne bi vzbujal v njem pesimističnih šumenj in dvomov. “Ih... kaj tam!” je zamrmral in pljuval z veliko domišljijo, “saj so mi enkrat sami prigovarjali, naj ga vzamem. Rekli so celo, da bo zame kakor tudi zanje boljše.” Tako je, toda kedaj je bilo to, ko so mu prigovarjali, naj ga vzame v najem? — takrat, ko ni prosil za to. Danes, ko mu je travnik potreben, lahko veliko zanj zahtevajo, ali mu ga pa sploh ne dajo. Zakaj?... Kdo jih pozna? Zato, ker mora kmet gospodu, gospod pa kmetu vedno nasprotovati. Svet je že tako urejen. Prišlo mu je na misel, koli-krat je tudi on podražil svoje delo, ali se skupno z drugimi gospodarji ni hotel pogoditi z graščino radi odprave gozdnih služnosti — in je čutil kesanje. Moj Bog, kako lepo jim je prigovarjal graščak: “Živimo sedaj mirno kakor sosedje, bodimo eden drugemu uslužni ...” Tedaj so oni odgovorili: “Kakšni sosedje pa smo. Milostni gospod je gospod, kmetje pa kmetje. Milostnega gospoda smatra drug šlahčič, nas pa drug kmet za soseda ...” Na to graščak: “pomnite,.kmetje, da še pride koza do voza...” Na to mu je Hrib v imenu vseh odvrnil: “Pa je že prišla koza, milostni gospod, ko ste hoteli svoj gozd oprostiti od kmetskega nadzorstva!” Slahčič je molčal, toda brke so se mu strašno gibale, gotovo te besede ne pozabi. “Vedno sem govoril Hribu.” je vzdihnil Polž “da ne bi tako gobezdal. Sedaj pa gotovo jaz plačam njegovo nesramnost.” V tem hipu je Andrejček za-lučil kamen na nekega ptiča. Polž se je ozrl in otožne misli so naglo izpremenile svoje smer. “Čemu naj bi travnika ne prepustil v najem?” je mislil. “Saj vendar ve, da se mu vedno škoda dela in da je ne zabrani, če bi imel tudi dvakrat toliko hlapcev. On je čisto moder šlahčič, oho! še kako ... Celo dober gospod je: raje sam izgubi, nego bi imel koga oškodovati... Še dosti dober gospod!...” Kmalu mu je pa zopet nov val dvomov zalil dušo. “Pa vendar,” je mislil, “on razume, da mi bo bolje s travnikom, nego brez travnika. Nobenemu gospodu pa ni všeč, če se godi kmetu bolje, kajti na ta način, zmanjkuje graščini delavcev.” Nova izprememba v premišljevanju, kajti sedaj se je Polž spomnil, da za najemščino lahko plača ne v gotovini, ampak z delom. “Da, tako je!” je zamrmral razveseljen. “Saj mu lahko rečem: mar kedaj pri vas ne delam, ali kedaj neham delati? ... Drugi gospodarji ne hodijo v graščino, samo jaz, torej čemu naj bi se mu škoda zdelo travnika? Končno ali ima on malo travnikov, kakor tudi drugega sveta? ... Jaz bom vedno j kmet in najemnik, on pa gospod, j če bi mi tudi daroval ta dva orala, ne samo dal v najem.” In zopet je zapel: Kukale so kukavice V hruški, gori v hruški, Pravile sosedi vse, Da sem glupec velik. Zadnji stih je pomrmral čisto nerazločno, da ne bi oslabil lastne veljave pri otrocih. Hipoma se je obrnil k Stanku z vprašanjem: “Kaj se pa ti tako vlečeš, kakor bi se učil hoditi, in nič ne govoriš?” “Jaz?” se je zdrznil. Stanko. “Jaz premišljujem pri sebi, čemu gremo v graščino? ...” “Ali mar ne bi hotel iti tja?” “Ne, kajti strah me je nečesa ...” “Česa naj te bo strah? Saj je v graščini lepo!” ga je bodril Polž, toda tudi sam se je stresel, kakor bi ga mrazilo. Vendar je obvladal nemir in začel sinu razkladati. “Vidiš otrok, to je tako. Včeraj smo kupili od podžupana kravo za dvaintrideset rubljev. (Hotel je tiček petintrideset in srebrn rubljev za vrv!—ko sem mu prigovarjal, je pa popustil.) Torej vidiš, sinko, za novo kravo je treba sena in iz tega vzroka moramo prositi graščaka, da bi nam pustil travnik v najem. Sedaj vse razumeš?” (Dalje prihodnjič) nadzor Joe Mrhar, Leander Makuc in Mary Avsec. Poročevalec Mathew Penko. Seje so vsak 2. torek v mesecu ob dveh popoldne v SDD na Waterloo Rd. KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Av«. Častni predsednik Anton Skapm, predsednik Joseph Ferra, I. podpredsednik John Habat, tajnik in blagajnik John Trček, 1140 E. 170 St., tel.: 486-6090; zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor: Štefka Koncilja, Kristina Boldin, Frances Somrak. Seja in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave. FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA Predsednik Krist Stokel, 1. podpredsednik Anton Perusek; 2. pod-pred. Louis Arko; tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 63 St, .361-4847; zapisnikar John Trček, blagajnik Joseph Ferra; nadzorni odbor: Al Sajevec, Louis Dular, in Štefka Koncilja. Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi. Poročevalec Frank Česen. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦• AMERIŠKI-SLO VENSKI POKOJNINSKI KLUB, V BARBERTON, OHIO. Preds. Louis Arko. podpreds Aug. Maver, tajnica - blagajničarka Josephine Porok, 39 - 16th St. N.W. Barberton, Ohio 44203, tel. 825-9081 auisnikaj Amon (Jkolish nad/m ni odbor: Josephine Platnar, Robert Oerbeck, Mary Šuštaršič. — Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center! Samostojna društva SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Častni predsednik Frank Baraga, predsednik Michael Telich; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HE 1-9183; blatrtijnik John J. Leskovec, nadzorniki: John Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Joseph Jerkič in Frank Bavec, za konferenco SND John Lokar. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, ju j liju, oktobru in glavna seja v de jturioru v Slovenskem Narodnem i Domo, soba št. 4 staro poslopje Drust- o sprejema nove člane oc 16. do 45. 'eta s prosto pristopnin, in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $300 smrtnine in $7 n.a teden bolniške podpore. Za sprejem ali pregled novih; članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljnje informacije se obrnite na društvene zastopnike. Balina se vsak dan-- ponedeljek, torek, sreda in četrtek ob pol ene ure pop. petek in soboto ob 6. uri zvečer, ob nedeljah od 1 do 5. pop. ŠTAJERSKI KLUB Predsednik Stanley Cimerman, podpredsednik Slavko Zagmajster, tajnica Slavica Turjanski, blagajničarka Rezika Jaklič, gospodar Rudi Kristavčnik, pomočnik gospodarja Mike Kavaš, odborniki Frank Stropnik, Kasimif Kozinski, Rudi Pintar, John Kostajnšek, Avgust Šepetave; razsodišče Tone Zgoznik, Avgust Pintarič, Branko Senica; kukavica Lojzka Feguš, pomočnica Elza Zgoznik. ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik Karel Mauser: podpredsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB; tajnik Jože Meiaher, 1143 Norwood Rd., Cleve land, O. 44103; blagajnik Ciril Preželj, Toronto, Ont., Canada: tiskovni referent Otmar Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Franc Šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank Medved, Andrej Pučko, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgo devinski referent prof, Janez Sever, Cleveland. MLADI HARMONIKARJI Slovenski harmonikarski zboi dečkov in deklic pod vodstven ičitelja Rudija Kneza, 679 E. 151 St. Cleveland, Ohio 44110, telefo< 041-4250. Poslovodkinja ga. Maric; Lavriša, 1004 Dillewood Rd. ta, 181-8708. SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB Predsednik: Matt Novak, pod- predsednik: Lojze Lončar, blagaj-nica: Helen Žnidaršič, tajnica: Marija Meiaher, 1143 Norwood Rd., Cleveland, Ohio 44103, tel. 881-2641. Odborniki: Urši Osredkar, John Žnidaršič, Peter Jančar, Marty Tominc, Ed Mejač. Preglednika: Metod Ilc, Marijan Perčič. BARAGOVA ZVEZA 239 Baraga Ave. Marquette, Michigan 49855 Pi vustfuiuK. rvls0r. i’. M. iucncriri | Imenik raznih društev 1 Upokojenski klubi KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V E.UCLIDU Predsednik Krist Stokel, 1. podpredsednik John Gerl, II. podpredsednik Mary Božic, tajnik John Zaman, 2021 East 228 St., Euclid, O. 44117, tel. IV 1-4871, blag. Andrew Bozich, zapis. Frank česen. Nadzorni odbor: Mary Kobal, John, Troha in Molly Legat. Poročevalci: Frank česen, Louis Kaferle! Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem Društvenem Domu (AJC) Recher Ave. KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGBU Predsednik Anton Perusek, podpredsednik Louis Kastelic, tajnica m blagajničarka Antonia Stokar, 6611 Chestnut Rd., Independence, Ohio, 524-7724, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Andy Rezin, Anton Gorenc, Mary Sham-rov. Za Federacijo: Anton Perušek, Andy Rezin, Mary Shamrov, Louis Kastelec, Antonia Stokar. Seje vsako 4. sredo v mesecu ob 2. uri popol- dne, v naslednik Narodnih domovih: januarja, aprila, julija in oktobra na Prince Ave., februarja, maja, avgusta in novembra na 80. cesti, marca, junija, septembra in decembra na Maple Hts. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV S1'. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednik Louis Peterlin, podpreds. Mary Jeraj tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68 St., Telephone: 361-4847, blagajnik Florian Mocil-nikar, zapisnikarica Cecil ia Subel. Nadzorni, odbor: Andrew Kavcnik, Jennie Vidmar, Mrs. Mary Kolegar. Veselični odbor: Frances Okorn, Anna Zalar. Gosp. Odbor: Mike Vidmar. Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldnev spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD. Predsed. Joe Kolman, podpredsed. Gertrude Koshel, taj. in blag. Louis Dular, 17717 Grovewood Ave., tel. 481-0545, zapis. Mathew Penko, SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A. Miki Martinčič (N.Y.) predsednik, Lojze Arko (Chicago) 1. podpredsednik, Peter Čekuta (Toronto), 2. podpredsednik, Francka Babnik, 2447 Crescent St., Astoria, N.Y. 11103, tajnica, Hajni Stalzer (N.Y.) blagajnik, Ludvik Burgar in Ivan Kamin, urednika Odmevov. SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU ^ Duhovni vodja Rev. Toni Sršen, starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Zalka Zupan, 6211 Glass Ave., Cleveland, Ohio 44103, načelnik Milan Rihtar; voditeljski zbor: Milan. Rihtar, Janez Varšek, Franci Tominc, Marija Rihter, Meta Rihtar. Telovadne ure vsak torek od 8. - 10. zvečer in vsak četrtek od 6. - 10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu. BALINCARSKI KLUB NA WATERLOO RD. Predsed. An.dy Bozich, 1. podpred. Mark Vesel, 2. podpred. Frank Grk. taj. Tone Novak, blag. Joe Ferra, 444 E. 152 St. 531-7131, zapis. Mary Bozich, nadzor odbor: Joe Dovgan. Ed Leskovec, John Habat, Joe Primc, poročevalci: Joe Ferra, Tone Novak, Mary Bozich, delavke pri bari: Albina Mršnik, Rose Ribar, kuharce: Rose Čebul, Rose Zaubi. V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI DRAGEGA SOPROGA IN OČETA Leo Wolf ki je umrl 24. novembra 1971 Lahko naj Te zemlja krije, spavaj, dragi naš, sladko, luč nebeška naj Ti sije, mir in pokoj n.aj Ti bo! Žalujoči ostali: soproga CECELIA sin FRANK Cleveland, Ohio 22. novembra 1972. V blag spomin PETE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE ŽENE, MAME IN STARE MAME T erezij e Horzen ki je izročila Bogu svojo blago dušo dne 22. novembra 1967. Minila so že leta pet odkar si nas zapustila Ti. Smrt Ti vzela je življenje končano Tvoje je trpljenje. Tvoji žalujoči: JOHN HORZEN, soprog ŠTEFI GUGGENBERGER, LJUDMILA SAPUNDŽIČ, hčeri in OSTALO SORODSTVO. Cleveland, O., 22. november 1972. ger, podpredsednik Rev. Guy S. Thoren, eksek, taj. in urednik Fr. Howard Brown, tajnik Mr. Bernard Lambert, blag. Rev. Thomas Ruppe. Letna članarina $2, podporni član, letno $10, dosmrtno član stvo $50.00, dosmrtno cianstvo z«, družine m organizacije $100.00. Vs člani dobivajo The Baraga Bulletin, ki izhaja štirikrat na leto. Društvi krije stroške za delo za pngiašenj* škofa Baraga blaženim in sVetm kom. TRETJI RED SV. FRANČIŠKA Duhovni vodja Rev. J u 11 u i. Slapsak, predsednica Mrs. Frances Lindič, tajnica Mrs. Frances Petra blagajnica Mrs. Mary Panian Shodi so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 popoldne v cerkvi sv Lovrenca v Newburghu. ZELENA DOLINA Predsednik Karl Fais; tajnik Mike Kavas, 1260 E. 59 St. 391-4108; blagajnik Rudi Kristavmr gospodar Jože Zelenik; odborniki John Vinkler, Rozi Fais, Ivanka Kristavnik, Ivanka Zelenik, Angela Kavas in Sophie Vinkler. ST. CLAIR RIFLE & HUNTING CLUB Predsednik Renato Cro.naz, podpredsednik Edward Pečnik, tajnik Anton Novak, zapis Max Traven, oskrbnik Aloiz Pugel. Seje so vsak drugi petek v mesecu pri Edyju Petricku, 26191 Euclid Ave. BELOKRANJSKI KLUB Predsednik Maks Traven, Pod" predsednik Matija Hutar, tajnik Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Heights, Ohio 44143, tele-fon 261-0386, blagajnik Olga Mauser, nadzorni odbor: Janez Dejak, Milan Smuk, Nežka Sodja, gospodar Frank Rupnik, kuharica Manja Ivec. MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA Predsednik: Matthew Tekavec, podpredsednik: Joseph Zelle, tajnica: Mary Celestina, 727 E. 157 S’L Cleveland" O. 44110, tel.: 761-3906; blagajničarka: Anica Knez, odbornica za zbiranje znamk: Caroline Kucher, odbornice za oskrbo kuhinje: Mary Otoničar, Jožefa Tominec, Ivana Pretnar. Zbirateljica nagrad za misijonski piknik Agnes Leskovec. Za oskrbo pijače in urejevanje prostorov: Vinko Rozman, Leopold Pretnar, Frank Kuhelj. Nadzorni odbor: John Petrič, Štefan, Marolt, Janez Ovsenik, Marca Lavrjša, Ivanka Pograjce, Angela Železnik. '% mn . STROKOVNI PREGLED — Ardell Russell Coz iz Woodbine, Md., je poklicni podkovski kovač, kakršnih v naši deželi ni več veliko. Na sliki jo vidimo, ko pregleduje podkev enega od konj v vpregi pivovarne Anheuser-Busch, ki seveda ne prevaža več piva, ampak služi v prvi vrsti za reklamo. “FRANČIŠKOVI FANTJE” — Tako se imenuje skupina šestih kapucinov samostana v Viterbu, ki nastopa s koncerti po raznih krajih Italije. Na sliki jo vidimo med koncertom v Milanu. Za vsakovrstna tiskarska dela se priporoča TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve; okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice. * Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS« TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE