LJUBLJANA, 19. MAJA 1956 GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO IIL ŠTEVILKA 33 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR PREDLOG DRUŽBENEGA PLANA OLO LJUBLJANA ZA LETO 1956 (Gradivo za 8. sejo okrajnega zbora in zbora proizvajalcev OLO) PRVI DEL RAZVOJ GOSPODARSTVA V LETU 1956 V smernicah in ukrepih, ki Jih predvideva OLO za nadaljnji razvoj gospodarstva na svojem področju so upoštevane značilnosti zveznega in republiškega družbenega plana, ki so odraz sprememb v naši ekonomski politiki. Vse te spremembe so usmerjene v stabilizacijo tržišča in dvig življenjske ravni delovnega človeka zlasti v mestih in industrijskih središčih. To bo doseženo predvsem z zmanjšanjem proizvodnje sred- 1954 1955 1956 1957 1955 Družben; proizvod 100 123 130 108 Narodni dohodek 100 124 129 106 Na povečanje družbenega proizvoda bo predvsem vplivalo povečanje industrijske proizvodnje, v manjši meri pa tudi povečanje v ostalih panogah gospodarstva. V družbenem planu OLO za leto 1956 je upoštevano štev za proizvodnjo ob tstoča- osnovno načelo, da gospodarske enem povečanju proizvodnje za organizacije zvišujejo proizvod-široko potrošnjo in izgradnji nJo predvsem z večjo produk-objektov družbenega standarda, tivnostjo in boljšo organizacijo predvsem stanovanj. Istočasno dela, ne pa s povečanjem števi- skrbeti za razširitev sortimenta, zmanjšanje uvoza surovin in povečanje izvoza. Za izvršitev proizvodnih nalog bodo industrijska podjetja skladno s porastom proizvodnje povečala tudi delovno silo, ki se bo po posameznih strokah v primerjavi z letom 1955 povečala takole: ves ter večkratnim škropljenjem. Na pospešeno obnovo sadjarstva ter na razširitev bo ugodno vplival tudj ukrep o taksah na hibride, ker bo zaradi ugodne lege ln klime možno izkrčiti hibride in posaditi namesto njih drevesa plemenitih sadnih sort na področju občinskega ljudskega odbora Litija in Ivančna gorica. UKREPI, KI BODO VPLIVALI NA POVEČANJE PROIZVODNJE: a) Gnojila: Čeprav je promet z umetnimi gnojili v letu 1956 za 25°/» manjši, to bistveno ne bo vplivalo na znižanje hektarskih donosov vsled tega, ker se Stroka moramo doseči, da ne bo nara-tč&la proračunska potrošnja, s čimer zasledujemo leti cilj, saj Je bila doslej nesorazmerna proračunska potrošnja eden od faktorjev, ki so vplivali na nestabilnost tržišča. Stvarni uspehi v borbi za stabilizacijo tržišča in dvig življenjske ravni bodo doseženi le • stalno jn uporno borbo za povečanje produktivnost; dela na vseh področjih družbene dejavnosti. L pog’avje SKUPNI DRUŽBENI PROIZVOD IN NARODNI DOHODEK Večja gospodarska aktivnost bo v letu 1956 omogočila povečanje družbenega proizvoda in narodnega doKodka. Predvideva se, da se bo družbeni proizvod Izražen v indeksih gibal takole: Stroka la zaposlenih. II. poglavje INDUSTRIJA Celotna industrijska proizvodnja se bo v primerjavi z realizirano proizvodnjo v letu 1955 povečala za 9 ®/», prav tako proizvodnja predmetov široke potrošnje za 9®/e. Predvideno povečanje proizvodnje bo doseženo: 1) z večjo produktivnostjo dela, 2) z boljšim izkoriščanjem obstoječih kapacitet, 3) s povečanjem kapacitet, 4) z boljšo oskrbo z reprodukcijskim materialom, predvsem za proizvodnjo predmetov široke potrošnje in 5) boljšo oskrbo z električno energijo. Po posameznih strokah se bo fizični obseg industrijske proizvodnje povečal takole: Indeks fizičnega obsega Realizacija 1955 = 100 Povprečno število zaposlenih Real. Plan 55 56 111 Proizvodnja električne energije 746 746 115 Barvasta metalurgija 220 220 116 Proizvodnja in predelava nekovin 909 962 117 Kovinska industrija 5736 6011 119 Elektroindustrija 2580 2870 120 Kemična industrija 1751 1790 121 Industrija gradbenega materiala 931 940 122 Lesna industrija 4531 4596 123 Proizvodnja in predelava papirja 1294 1294 124 Tekstilna industrija 5614 5745 125 Industrija usnja in obutve 2082 2116 127 Živilska industrija 1347 1362 128 Grafična industrija 1835 1835 129 Tobačna industrija 697 697 130 Filmska industrija 153 155 Indeks P 1956 R 1955 100 100 106 105 111 102 101 101 100 102 102 101 100 100 101 Industrija skupaj . Na osnovi predvidenega povprečnega števila zaposlenih v letu 1956 in predvidenega povečanja fizičnega obsega proizvodnje bo produktivnost v industrijski proizvodnji porastla za približno 5 do 6 ®/». Da bi dosegli čim večje povečanje produktivnosti, morajo delovni kolektivi skrbeti predvsem za: uvedbo realnejših norm, uvajanje in pravilno izvajanje premiranja, zmanjšanje števila neproduktiv- 30426 31339 bo razpoložljive količine umetnih gnojil smotrneje uporabilo, kot je bilo v prejšnjih letih. Rezultati številnih gnojilnih poskusov. ki so javljeni kmetijskim zadrugam, odnosno njihovim odsekom ter strokovna predavanja, bodo gotovo ugodno vplival; na pravilno uporabo umetnih gnojil. Poskusi z gno- oioioioioioioioeoRoioaaaait barja in planinskih pašnikov. V letu 1955 je bilo pri čiščenju in na novo izkopanih jarkov izkopanih 260.000 kub. metrov zemlje, dočim se predvideva za leto 1956 300.000 kub. metrov, na planinskih pašnikih pa 30 ha površin, kj bodo očiščene grmovja in štorov. e) Večja uporaba dobrega semena bo zelo vplivala na povečanje rastlinske proizvodnje. S semenom priznanih žit je posejano preko 600 ha površin, ali 6 °/» vseh površin, ki so pod belimi žiti. V okviru okraJa bo posejano 237.000 kg priznanega semenskega krompirja. Poedina območja kot so Bloška planota in Moravška dolina bodo služila predvsem za pridelavo semenskega krompirja. Vsled tega je bil vsem pridelovalcem dodeljen semenski krompir preizkušenih sort, ki bodo v omenjenih okoliših prevladovale in bo potrebno druge sorte krompirja iz teh predelov izločiti. Ta akcija bo imela velik vpliv ne samo na višji hektarski donos v omenjenih dveh območjih, pač pa tudi na proizvodnjo velikih količin zdravega in dobrega semena za druge okraje in republike. 2e dalj časa primanjkuje dobrega semena krmskih rastlin domačega izvora Zaradi tega je potrebno pregledati vse lepe posevke trav, detelj m drugih krmskih rastlin. kot tudi zele-nJednih ter preko kmetijskih zadrug odkupiti čim več tega semena. f) V živinorejski proizvodnji bo potrebno nadaljevati s selekcijo, vendar ne toliko v množičnost kot v produkcijsko zmogljivost poedlnih živali. Zaradi omejitve in preprečevanja živalskih kužnih bolezni bodo na novo ustanovljene plemenil-ne postaje za umetno osemenjevanje. Predvidevamo, da bosta ustanovljeni dve taki postaji. Za dvig živinoreje bodo ugodno vplivale tudi razstave živine ter premi ran j e odraslih živali, kakor tudi naraščaja. 111 Proizvodnja električne energije 100 nega osebja, 115 Barvasta metalurgija 100 boljšo organizacijo dela. 116 Proizvodnja in predelava nekovin 117 boljšo mebntzacijo in 117 Kovinska industrija 114 racionalizacijo proizvodnega 119 Elektroindustrija 133 procesa. 120 Kemična industrija 106 121 Industrija gradbenega materiala 105 III. poglavje 122 . Lesna industrija 117 KMETIJSTVO 123 Predelava papirja 99 Predvideva se, da se bo kme- 124 Tekstilna Industrija 108 tUska proizvodnja v letu 1956 125 Industrija usnja in obutve 108 povečala v celoti za 2®/e na- 127 Živilska industrija 113 sproti v letu 1955, dočim se bo 128 Grafična industrija 99 površina v družbenem sektorju 129 Tobačna industrija 100 povečala za 11 •/». 130 Filmska industrija 144 Upravičeno se pričakuje, da Povečanje proizvodnje predmetov za široko potrošnjo bo po Stroka Industrija skupaj . . . 109 posameznih strokah naslednje: VABILO na 8. skupno sejo okrajnega zbora in zbora proizva-, jalcev OLO Ljubljana Na podlagi 83. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS št. 19—89/52) v zvezi s 7. členom zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. L LRS štev. 26—130/55) sklicujem 8. skupno sejo okrajnega zbora in zbora proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, ki bo v torek, dne 22. maja 1956 ob 9. uri dopoldne v sejni dvorani Magistrata v Ljubljani. Predlagam naslednji celo pr^orač^in'čenbodcau«nd- L *“P™7 «“ sklepanje 0 družbenem planu okraja Ljubljana za leto i9oo. Indeks fizičnega obsega proizvodnje predmetov široke potrošnje realizacija 1955 = 100 111 Proizvodnja električne energije 100 116 Proizvodnja in predelavanekovin 101 117 Kovinska Industrija 115 119 Elektroindustrija 129 120 Kemična industrija 99 m Indroslrija gredbenega materiala 106 122 Lesna industrija 109 123 Predelava papirja 99 124 Tekstilna Industrija 108 125 Industrija usnja in obutv 106 127 Živilska industrija 114 128 Grafična industrija 99 129 Tobačna industrija 100 130 Filmska industrija 144 Industrija skupaj . . 109 Z dovršenimi rekonstrukcijami v letu 1955—1956 Ln novimi kapacitetami, ki bodo v tem času pričele obratovati, se bo povečala proizvodnja v Keramično kemični industriji Kamnik za 22*1», v Posavskih rudnikih svinca, cinka m barita. kjer bosta dograjeni dve novi separaciji za 75 */», v »Titanu« Kamnik za 29 •/«, v »Izolirki«, kjer 6o bile povečane naprave za proizvodnjo premaznih mas za 2 */», v Tovarni zamaškov z dograditvijo novega objekta za proizvodnjo izolacijskih plošč iz plute za 77 •/«, v Tovarni obutve »Zvezda« za 23 */«, Industriji Usnja Kamnik za 21 •/#. Tovarna močnih krmil in Tovarna pisalnih strojev bosta pričel; v letu 1956 redno obratovati. Inštitut za elektroeveze povečuje program za proizvodnjo žarnic za šibki tok, osvojila se bo proizvodnja specialnih vrst elektrod, akumulatorjev in žepnih svetilk. V industriji gradbenega materiala se bo zaradi velikih potreb trga še nadalje povečala proizvodnja zidne in strešne opeke • posebnim poudarkom na proizvodnjo votlakov in stropnja-kov. Zaradi nove investicijske politike se bodo morala nekatera podjetja kovin-ke industrije kot »Litostroj«. »SKIP«. »Žičnica« in »Indos« v znatni meri preusmeriti na proizvodnjo novih proizvodov. Podjetja lesne industrije bodo Rudi v letošnjem letu nadalje- vala z boljšim izkoriščanjem surovin za proizvodnjo finalnih izdelkov, predvsem pohištva, stavbnega mizarstva, parketov, glasbil in lesne galanterije. V zvez; s tem moramo nuditi vso pomoč razvijanju proizvodnje izkoriščanja lesnih odpadkov in bakelita. Vsa naša predelovalna industrija ima več ati manj možnosti z manjšimi rekonstrukcijam; ne tudi vremenske prilike. Na dvig kmetijske proizvodnje bo posebno vplivala dejavnost kmetijskih zadružnih organizacij, odnosno pospeševalni ukrepi, ki se vršijo preko kmetijskih zadrug. Po posameznih panogah kmetijske proizvodnje se predvideva sledeče: a) Živinoreja: Ta daje kmetijskim gospodarstvom glavni vfr dohodkov. Številčno stanje živine je stalno v porastu, na kar je ugodno vplival tudi dober pridelek krme v letu 1955 ter dovoljne količine umetnih gnojil. Z nadaljevanjem take prakse v letošnjem letu se bo še naprej povečalo številčno stanje živine, posebno pa še njena proizvodnja, t. j. mlečnost in prirast. Predvideva se, da se bo produkcija mleka dvignila za 8 */». številčno stanje govedi za 3®/», prirast pa za 20 »/e. b) Poljedelstvo Povečanje številčnega stanJa živine ter večja uporaba umetnih gnojil v letu 1955 sta ugodno vplivala na izboljšanje rodovitnosti zemlje. Povečana uporaba 2. Razprava in sklepanje o odloku o okrajnem proračunu za leto 1956. 3. Razprava in sklepanje o spremembah Statuta okraja Ljubljana. 4. Gospodarske zadeve: a) potrditev statuta Trgovinske zbornice za okraj Ljubljana, b) garancije raznim gospodarskim organizacijam, c) pritrditve k sklepom občinskih ljudskih odborov: o prenehanju Kmetijskega posestva Cerknica in o Izločitvi In osamosvojitvi dveh gostišč »Tinček« ln »Lovše« iz gostinskega podjetja Polje. 5. Razprava in sklepanje o Pravilih sklada za štipendije OLO Ljubljana. 6. Razprava in sklepanje o odločbah o prevzemu pravic in dolžnosti do finančno samostojnih zavodov »Slovensko narodno gledališče« in »Slovenska filharmonija« v Ljubljani. 7. Personalne zadeve. Vsak ljudski odbornik ima pravico pismeno predlagati spremembo ali dopolnitev dnevnega reda. Morebitno odsotnost javite skupščinski pisarni OLO, Kresija, soba št. 12 (telefon 21-939). Predsednik OLO: Dr. MARIJAN DERMASTIA, 1. r. cdbobcdbcdbcdbobobcssoboecdboborc jenjem se bodo nadaljeval; tudi letos in to z ozirom na pedolo- ški sestav zemljišč, kot tudi za sebej vplivali sledeči ukrepi: poedine kulture. b) Uporaba zaščitnih sredstev proti rastlinskim boleznim in škodljivcem se iz leta v leto ~ hektarskih donosov. Meliorativ- polago, pa se morajo uporabiti predvsem tam. kjer se bo z manjšimi sredstvi čimpneJe doseglo večji efekt, na drugi strani pa tam. kjer bo uspelo dobiti sredstva za uvoženo opremo iz zveznih kreditov. Ce hočemo doseči nadaljnjo znižanje stroškov gradbenih del ni ukrepi posebno na barju bodo vplival; na količino, kakor tndi na kakovost poljedelskih proizvodov in predvidevamo, da bo bo od uporabljenih 83 000 kg zaščitnih sredstev v letu 1955 povečala njihova uporaba vsaj za 30 ®/», posebno še, ker se že uporabljajo v široki praksi herbi- vseh članov kolektiva po učinku dela, oziroma proizvodnji, posebno pri živinoreji, d) zboljšanje organizacije dela in strokovno izpopolnjevanje na’n; graditvi, ie treba v letoš njem letu pričeti z rekonstrukcijo nekaterih opekam. Vsa ta podjetia predelovalne industrije, k1 v letu 1955 še niso izdelala rekonstrukcijskih programov. morajo to izvršiti v letu 1956. Da bi industrijska proizvodnja dosegla predvidene naloge čim boljše uspehe, moralo ..'J ..V. rala sredstva, ki učinkujejo grmovja, štorov, Itd. na BO ha -s:~ * ■ —-*- Pričakujemo, da bo donos v . .. Kmet;1sve "ah postopoma prešlo naumet- sadjarstvu manjši ker je bilo ‘ . -azpolagajo s pre- ne travnike (posestvo Ljubljana, leto 1955 zelo ugodno za sadjar- zad.uge že .azpolagajo s p stv0 in je bila sadna letina obil- eeišnjo mehanizacijo, vendar je na in pa zaradi tega. ker se še del tega strojnega parka že zavedno primitivno gospodari v stare!. Potrebno ga bo obnoviti sadjarstvu V letu 1955 je bilo <“ dopolniti s potrebnim, pn- » 6‘«i boljše uspehe, moralo sadjarstvu v ,e-u leaojeuuu -“-.7 M$eite rastlin povečana z ureditvijo nove vrt- podJetja posvetiti posebno skrb g»<»vlj«'h 55 ha f £ pred škodljivci ,n boleznimi je nar:'e na površini 2 ha (posestvo povečanru ekonomičnosti dela ki bodo dajali pridelek seie cez K ,Q ” -o."--«- «*> ’ '«• *•«*»• -- po='ovan.ju koooe.raci’o. poskrbeti za ekonomično vlaganje investicijskih sredstev, kj naj bi se porabliala predvsem za opremo. Uvesti čim večjo serijsko proizvodnjo v letu 1956 nadatinjih 4 ®/» sadovnjakov pbnovljenih Stalnej-šo rodnost sadnega drevja bo možno doseči le z boljšo nego. z intenzivnejšim gnojenjem, z ki bodo služil; »a te namene, t j. motorne škropilnice in zaprašile« h) izgradnja silosov bo omogočila večjo produkcijo mieka v zimskem času, i) povečal se bo okrajni investicijski sklad za novogradnje v družbenem sektorju s plačevanjem zemljarine v omenjeni sklad Z izvajanjem ukrepov, ki bodo vplivali na dvig kmetijske proizvodnje bodo na razpolago znatna finančna sredstva pri OLO kot tud, pri občinskih ljudskih odborih. Ta sredstva bodo namenjena predvsem za odbiro kakovostnega semena, za poskuse v poljedelstvu, za analizo zemlje in semen, za okrajne razstave, za arondacijo in komasacijo, ureditev pašnih obratov, za zaščito domačih živali pred kužnimi boleznimi, razna zaščitna in razpoznavna cepljenja, odškodnino za pobite živali, pomožna sredstva za pobijanje nekaterih parazitarnih bolezni, ureditev konjačij in nove zbirne točke za kadavre s secirnicami. Za vse navedene namene je predvideno 56. milj. din. V investicijski sklad se bo stekala 15 "/o dopolnilna dohodnina in zemljarina. ki bo predvidoma znašala 66 milj. din. Ta investicijski sklad bo uporabljen predvsem za čim hitrejši dvig družbenega sektorja. Sredstva se bodo uporabila za izgradnjo gospodarskih zgradb, za melioracije. za nabavo strojev, za adaptacije in za dotacije. Tudi občinski ljudski odbori bodo imel; na razpolago večja finančna sredstva. Stekala se bodo sredstva od pobranih taks 45 ®/o in 55 o/# doklad na dohodke od kmetijstva. Skupaj bodo občinsk; ljudski odbori imeli okoli 122. milj. din, ki jih bodo uporabil; za investicije in gospodarski napredek vasi. Občinski ljud.sk: odbori bodo morali posvetiti veliko pažnjo kmetijski proizvodnji in čim bolj gospodarsko izkoristiti razpoložljiva sredstva, kot za manjše melioracije, ureditev vaških napajališč, ureditev gnoj-ničnih jam in gnojišč. Svoj namen je v odnosu do kmetijstva mora v letošnjem letu doseči tudi davčna politika. Uvedba novih državnih taks mora zagotoviti dvig proizvodnje in pravilno porazdelitev davčnih obveznosti. Prav tako naj občinski ljudski odbori z uvedbo občinskih doklad od katastrskega dohodka zagotovijo zajem tistih sredstev, ki se ustvarijo v privatnem sektorju kmetijstva z izkoriščanjem situacije na tržišču v škodo delavca in nameščenca. 2 specialni kmetijski zadrugi. V zadrugah je včlanjeno 17.292 članov, od katerih je 10.105 izrazitih kmetov ali dve tretjini vseh kmetijskih gospodarstev na območju okraja. V sklopu zadružne zveze posluje 17 podjetij in posestev. Kmetijske zadruge opravljajo trgovinsko, gostinsko in obrtno uslužnostno dejavnost. V sklopu kmetijske zadruge posluje še 516 kmetijsko pospeševalnih odsekov itt sicer: 101 živinorejski, 106 poljedelskih, 103 sadjarskih, 18 čebelarskih, 6 mlekarskih, 94 lesnih, 82 hranilno-kreditnih in 46 ostalih odsekov. Pretežni del dobička, 80®/», ki so ga zadruge ustvarile v letu 1955, bo vložen v investicijski sklad, ki bo uporabljen za gradnjo gospodarskih objektov (skladišč, strojnih remiz, zadružnih domov in drugih poslovnih prostorov, nabavo strojev ;td.). Odkup kmetijskih pridelkov v letu 1956 bo povečan nasproti letu 1955 za ca 30®/», predvsem na račun odkupa živine, ki &• je uveljavil šele v tem letu. Kmetijske zadruge, odnosno zadružne organizacije na področju okraja Ljubljana pa čakajo še velike naloge. Iz desetletnega investicijskega programa kmetijskih zadrug in Okrajne zadružne zveze je razvidno, da bodo zadruge v tem času rabile veliko sredstev za dograditev gospodarskih objektov. 2e v letu 1956 je predvideno, da bodo kmetijske zadruge zgradile: 16 poslovnih prostorov s skladišči in remizami, 25 sadnih sušilnic, 2 predelovalnici, 50 zbiralnic mleka, 20 strojnih lop, izpopolnile pa bodo tudi strojni park ter izvršile manjše melioracije. Kmetijska pospeševalna služba bo organizirala 200 strokovnih predavanj in 50 strokovnih tečajev. Najvažnejša vloga čaka strojne odseke pr; kmetijskih zadrugah. Po programu Okrajne zadružne zveze' bodo imele posamezne kmetijske zadruge po več strojnih odsekov, zaradi tega tudi več strojnih lop, kakor bodo narekovale krajevne potrebe. Ze v letu 1956 bo 20 kmetijskih zadrug povečalo svoje strojne odseke. Strojni odseki bodo prevzel; novo nalogo, čim se bo vpeljalo vaško kolobarjenje ter prešlo iz dosedanjega ročnega obdelovanja na intenzivno strojno obdelovanje kmetijskih površin. V. poglavje GOZDARSTVO IV. poglavje ZADRUŽNIŠTVO Celotna površina gozdov na Na področju OLO le 121 kme- področju OLO Ljubljana obsega tijskih zadrug splošnega tipa ter 132.197 ha: gozdovi SLP Gozdnih gospodarstev 26.573 ha gozdovi SLP izven GG 2.856 ha privatni gozdov; 102.768 ha Skopaj 132.197 ha Z Izkoriščanjem gozdov se ba-vijo na področju okraja: Gozdno gospodarstvo Ljubljana. Gozdno gospodarstva Postojna ln podjetje »SILVA«. Glavne značilnosti gozdarske dejavnost; za leto 1956 so: pospeševanje gojitve gozdov, obvladovanje sečnje (vsklajevanje s prirastkom) in gradnja gozdnih komunikacij. Sečnja na področju OLO bo znašala 103®/» od prirastka. Od tega v državnem sektorju 83 ®/e, v privatnem na 109®/». Za leto 1956 se za posek iz gozdov s področja OLO določajo naslednje količine lesa: Na povečanje proizvodnje v družbenem sektorju bodo še po- Koristnik Skupne sečnje Od tega Iglavcev listavcev Gozdno gospodarstvo Ljubljana 64.380 42.433 21.947 Gozdno gospodarstvo Postojna 940 287 653 Podjetje »SILVA« 6.180 2.380 3.800 Gozdovi splošnega ljudskega premoženja izven Gozdnih go- spodaretev 3.600 1.680 1.920 Privatni sektor: redne sečnje 212.770 123.470 89.300 Privatni sektor: gojitvene in varnostne sečnje 36.030 14.150 21.880 Skupaj . . . 323.903 184.400 139.500 sl arondacija in komasacija zemljišč, ki bo začeta na 8 posestvih, b) povečanje števila krav lz povečana proT/vod- cidi za zatiranje plevelov. Paziti slikovnega osebja, r>r • bo potrebno, da s e bo racional- e) fcrmsfca česnova se bo pave- t? 'Jrnmnirin 73 4 ndočim sp no izkoristilo pri vsakem škrop- čala količinsko kakovostno s predvsem v stanovanjsko komu- povriir)a kJn*kih rastlin b-stve- Uenju to. da se bodo kombinl- tem. da bo izvršeno čiščenje Zadobrova, Šmartno. Boštanj itd.), f) proizvodnja zelenjadnih sadik kot tudi zelenjave same bo predmetov široke potrošnje, odstranitvijo že izrojenih dro- gi na boljšo proizvodnjo, odnosno rentabtinejše gospodarjenje bo vplivala tudi izgradnja novih gnojničnlh jam in gnojišč d) Regulacija ln melioracija (Verd, Stična, Ravnik, LjubUa-posameznih območij, predvsem na), V planu sečnje so posebej določene kritične količine sorti-mentov jamskega lesa, jamsko-celuloznega lesa, pragovske hlodovine in hmeljevk. Kritični sortimenti se bodo smel; dobavljati samo določenim potrošnikom. Da bodo predvidene količine kritičnih sortimentov v celot; krite, bo potrebno izvajati naslednje ukrepe: a) sečna dovoljenja se bodo izdajala z navedbo sortimenta, b) še nadalje je potrebno Izboljševati manipulacijo z lesom ob priliki poseka in odpreme, c) za celulozni les iglavcev bo potrebno oddajati tudi del hlodovine iglavcev slabše kvalitete, d) Izvajat; gojitvene sečnje na podlagi uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o sečnjah gozdnega drevja. Zaradi velikih potreb kritičnih sortimentov Igralcev, se bo količina hlodovine igralcev zmanjšala. V zvezi s tem bo potrebno zmanjšati proizvodnjo žaganega lesa, v zvez; s tem pa zmanjšat; tudi kapacitete vene-ciank in žagarskih obratov. Istočasno pa bo treba skrbeti za večjo proizvodnjo finalnih izdelkov. V letu 1956 se bodo nekoliko zmanjšala redna pogozdovalna dela, povečala pa se bo nega in melioracija gozdov. Predvidena je tud; posaditev 1.741.800 gozdnih sadik, od tega 1.605.800 kom. iglavcev in 136 tisoč kom. listavcev. Iz lastnih drevesnic OLO je v tem letu predvideno 417.200 sadik iz naravnega podmladka, 114.000 sadik iz nakupa od državnih semenarn in drevesnice Mengeš pa 1.210.200 sadik. Predvidena je tudi ustanovitev dveh novih drevesnic in sicer v Medvodah za gojitev topolovih sadik ter na Medvedicl v občini Grosuplje za gojitev iglavcev in listavcev. Opuščeni pa bosta dve manjši drevesnici (v Nevljah in Domžalah), ker zemljišče r.e odgovarja vzgoji sadik. VI. poglavje GRADBENIŠTVO Predvidena vrednost gradbenih storitev bo znašala v letu 1956 9.120 milijonov din t. j. 15 odstotkov manj kot v letu 1955i, Od celotne vrednosti odpade: Stran l?© n« gradben* podjetja 71.5»/* na montažna podjetja 21.6°/* na projektantska podjetja 6.9 °/» V primerjavi z letom 1955 zmanjšujejo višino dodatka: gradbena podjetja za 18°/» montažna podjetja za 10 •/• projektantska podjetja ta 5•/» Znižanje vrednosti gradbenih storitev je pripisati predvsem zmanjšanju investicijske graditve, delno pa tudi znižanju cen, ki ga predvidevajo podjetja zaradi oddajanja del po licitacijah in večje konkurence. Obstojajo pa vsi pogoji, da gradbena podjetja tudi sama znižujejo ceno svojim storitvam z znižanjem gradbenih stroškov. Gradbena podjetja ee bodo v letošnjem letu v večji meri preusmerila na gradnjo stanovanjskih objektov in drugih visokih gradenj, ker bodo za to na razpolago večja sredstva. Ta se bodo črpala predvsem it stanovanjskega sklada, ki na teritoriju okraj milijarde dinarjev. Na nižji dohodek montažnih podjetij bo vplivala predvsem spremenjena struktura stroškov. Povprečno Število zaposlene bo znašal okrog 1.5 delovne sile v gradbeništvu se bo v letu 1956 znižalo ta 9”/e, to je za 722 oseb. VII, poglavje PROMET S porastom proizvodnje In razvojem celotnega gospodarstva okraja se bo povečala tudi dejavnost prometa. V okrajnem družbenem planu za leto 1956 je poleg cestnega prometa zajeto tudi 5 železniških namenskih podjetij, in podjetje PTT »TEGRAD«. Železniška namenska podjetja vršijo rekonstrukcijo tn vzdrževanje železniškega prevoznega parita In železniških voznih naprav za ZTP,, »TEGRAD« pa skrbi za postavljanje, rekonstrukcijo tn vzdrževanje telefonskih kablov PTT. Od celotnega dohodka prometa odpade: na promet železniških namensk.h podjetij na javni cestni promet na »TEGRAD« 57»/. 37»/. 6 »/» 100 •/* Razvoj železniških namenskih podjetij je povezan z razvojem in potrebami Železniškega transportnega podjetja. Podjetja javnega cestnega prometa bodo v letu 1956 povečala kapaciteto svojega voznega parka v osebnem prometu za 28 "/* v tovornem prometu za 6»/e. Podjetje »Globus« bo nabavilo tri kamione — hladilnike a skupno tooažo 25 ton, kar bo prispevalo k izboljšanju prevoza pokvarljivega blaga. V letu 1958 bo podjetje »Slovenija - avtopromet« — SAP Ljubljana — povečalo svojo dejavnost s priključitvijo do sedaj samostojnega podjetja »Turistični biro« Ljubljana. Poleg vzdrževanja rednih prog bo pristopilo k organizaciji skupinskih izletov, ksr Je doslej vršilo v kooperaciji a »Turističnim birojem«, UsluŽnostno dejavnost svoJlh delavnic bo razširilo tudi za potrebe drugih podjetij. Podjetja javnega cestnega prometa bodo tudi v letu 1956 oproščena plačevanja zveinega davka in obresti od osnovnih sredstev. Sredstva oproščenega zveznega davka bodo odvajala v evoj Investicijski sklad, iz katerega bodo finansirala predvsem obnovo obrabljenih votli, nabavo opreme in novih prevoznih sredstev. Poleg tega bodo lahko tudi v letošnjem letu porabila vso v letu 1956 vplačano amortizacijo. Skupni znesek oproščenega dela zveznega davka in amortizacijskega sklada, ki ee bo namensko uporabljal pri podjetjih javnega cestnega prometa, bo znašal 253 milijonov dinarjev. Število zaposlenih v prometu bo znašalo v letu 1956 skupno 3186 oseb ali 4% več kot v letu 1955. VIII. poglavje TRGOVINA Blagovni promet na področju OLO bo v letu 1956 porastel za 6°/» ter bo predvidoma znašal 139 milijard. Od tega pripada: 1. notrajni trgovini 67%, od tega: a) trgovini na veliko 54»/* b) trgovini na drobno 13% 2. zunanji trgovini 29%; 3. časoplsne-založntšk m podjetjem in ostali trgovini 4%. Predvideno povečanje bo doseženo s povečanjem blagovnih skladov industrijske proizvodnje, predvsem predmetov za široko potrošnjo, s povečanjem kmetijske proizvodnje in uvozom biaga za osebno potrošnjo. Blagovni promet opravlja na področju okraja 348 trgovskih podjetij ln trgovin. Od tega števila odpade na; a) trgovino na veliko 47 podjetij; b) trgovino na drobno 226 podjetij in trgovin; c) zunanjo trgovino 37 podjetij; d) časopisno-zalo$n'Ška podjetja tn ostalo trgovino 38 podjetij. Pri ponovni registraciji zunanjetrgovinskih podjetij In založništev, ki je bila Izvršena konec leta 1955, so na področju okraja v letu 1956 prenehala poslovati 3 zunanjetrgovinska podjetja. Od skupne vrednosti družbenega proizvoda celotnega gospodarstva okraja za leto 1956 bo odpadlo na dejavnost trgovine 15%, V razvoju blagovnega prometa bo tudi v letu 1956 Imelo po* membno vlogo Gospodarsko razstavišče in Centralna skladišča, ki deloma že služita svojemu namenu. Ooipoidarsko raz-stavlšče bo v tekočem letu povečalo razstavn1 prostor ta 1.800 m* ter organiziralo 10 gospodarskih razstav. Centralna skladišča pa bodo dogradila dva nova objekta in s temi povečala vskladiščno površino za 4.200 m*. Vzporedno s porastom prometa v zadnjih letih se ni ustrezno povečala trgovinska mreža. V letu 1955 so se v trgovinski mreži ustvarila investicijska za za sredstva v višini 718 milijonov (brez amortizacijskih skladov), od katerih je bilo v letu 1955 na razpolago trgovin; 50%. Te del sredstev se je v letu 1955 potrošil, vendar ne v neposredno korist potrošnikov, ker za-rad razdrobljenosti po posameznih podjetjih ta sredstvi niso mogla biti načrtno uporabljena. Okrajni ljudski odbor je v letu 1955 odstopil svoj celotni delež na dobičku notranjetrgovin-sklh podjetij (195 milijonov) v korst investicijskega sklada za pospeševanje trgovine. Okrajna trgovinska zbornica pa je v zvezi s tem sprejela obvezo, da bodo trgovinska podjetja tz svojih skladov vplačata v investicijski sklad enako višino sredstev. S temi sredstvi, ki v preteklem .letu niso bila porabljena, In s sredstvi, kj se fonrr-rajo v letu 1956 v namenskih skladih za potrebe trgovine, bo mogoče voditi smotrnejšo politiko uporabe teh sredstev. Skupni Investicijski skladi, ki bodo v letu 1956 ustvarjeni v trgovini, bodo znašali okrog 670 milijonov, od tega zneska odpada na namenske sklade, ki se po zveznih predpisih lahko uporabljajo samo za investicijska posojila trgovini, 106 milijonov. Letošnji zvezni družbeni plan predvideva tudi uvedbo občinskega prometnega davka od prometa v prodaji na drobno. Za področje mestnih občin določa enotno viš no tega davka OLO, ostali občinski ljudski odbori pa vsak za svoje področje Uvedba občinskega prometnega davka predstavlja vir dohodkov za občinske proračune. Za boljše oskrbovanje potrošnikov Je potrebno, da se v tekočem letu usmerijo investicijska sredstva, ki bodo na razpolago trgovini predvsem razširitev trgovske mreže, modernizacijo opreme in nabavo prevoznih sredstev, Ker je glede na število obratov in stanje opreme v najbolj kritičnem položaju prehranjevalna stroka, zlasti trgovina s sadjem in zelenjavo, je pri dodelitv: investicijskih sredstev dati prioriteto tej vrsti trgovine. Za preskrbo prebivalstva s kmetijskimi pridelki in da bi se dosegla stabilizacija cen, znižanje razlik med odkupnimi in prodajnimi cenami, povečala ponudba na tri šču, je potrebno organizirati odkup, hitro in neposredno posredovanje blaga potrošnikom, predvsem v mestih in Industrijskih centrih. Zaradi tega je potrebno čim-prej usposobit! splošne kmetijske zadruge, da prevzamejo celoten odkup viškov kmetijskih pridelkov, To nalogo bodo zadruge opravile najlaže v tesni povezavi s trgovsko mrežo, ki se bavi s prodajo kmetijskih pridelkov, pri čemer bosta zadrugam morali nud ti pomoč tudi Okrajna zadružna tveze in Okrajna trgovinska abornica. Za uspešno vzdrževanje odkupnih nalog je zlasti potrebno: a) usposobiti kadre kmetijskih zadrug; b) omogočiti zadrugam nabavo prevoznih sredstev; c) zagotoviti investicijska sredstva za gradnjo večjih in priročnih skladišč ter hladilnikov za očuvanje blaga pred okvaro. Obseg nakazanih nalog je vezan na daljše časovno obdobje, zato je potrebno, da Okrajna zadružna zveza n Okrajna trgovinska zbornica sestavita perspektivni plan organizacije celotnega odkupnega sistema. Razvoju in napredku blagovnega prometa bodo morali posvetiti vso pozornost občinski liudikl odbor ter v tej zvezi poskrbeti: a) da se razpoložljiva sredstva podjetij in namenski skladi občin za trgovino čimbolj racionalno uporabijo; b) da sestavijo plan razširitve trgovske mreže v s-oV občini; c) da se bodo po*»ošn’ški sveti čimprej uveljavili, da bo tr- govina na drobno posvečala čim večjo skrb kulturni postrežbi, notranji ureditvi in zunanjemu videzu svojh poslovalnic, katere pomanjkljivosti so vidne v posameznih trgovinah podeželskih občin. Delovni kolektivi morajo posvečati vso pozornost varčevanju pri meterialn h stroških, odpravi nepotrebnih posrednikov in nepotrebnemu kopičenju blaga ter na ta način prispevati k stabilizaciji in zn žanju cen. V sodelovanju z Okrajno trgovinsko zbornico morajo poskrbeti za izboljšanje strokovnem praktične izobrazbe delavcev in uslužbencev v trgovini ter vo-d tl računa tudi o njih politič-no-motalnih kvalifikacijah. IX. poglavje GOSTINSTVO IN TURIZEM Promet v gostinstvu se bo skladno s porastom celotnega blagovnega prometa in predvidenim turističnim prometom povečal za 8%, število zaposlenih pa se bo znižalo za 1%. To razmerje dokazuje pozitiven vpliv lanskoletnih instrumentov družbenega plana, predvsem pozitiven odraz oblikovanja plačnega sklada v odstotku od pro-meta, posebno ker bodo ostale v glavnem gostinske kapacitete nespremenjene. Nadaljnje povečanje Inozemskega turizma omejujejo nezadostne hotelske kapacitete. Pomanjkanje tujskih sob pa negativno vpliva tud na razvoj domačega turizma v predelih, kjer je bil domači turizem te razvit, oziroma v krajih, kjer zo za tak razvoj dani prlrodnl pogoji (Kamnik :n okolica. Zbilj-sko jezero, Cerkniško Jezero, Taborska jama, Rakova dolina). V okviru splošnih amernlc, ki jih postavljata zvezni in republiški družbeni plan, določa za leto 1956 za gostinstvo OLO v svojem družbenem planu samo všino sklada za samostojno razpolaganje. Ta sklad je glade n« splošno investicijsko politiko po maksimalni stopnji za 2% nižji kot v letu 1955 (3:5). vendar bodo sredstva po višini ostala približno enaka kot v letu 1955, ker gost nska podjetje lansko leto niso izkoristila maksimalne stopnje. Vse ostale instrumenta 'določajo občinski ljudski odbori. Zvezni družbeni plan uvaja tudi za'gostinstvo hove oblike družben h dajatev, ki vplivajo na strukturo cene gostinskih storitev. Gospodarski Instrumenti, ki jih bodo določili občinski družbeni plani, naj bi uravnovesil nova razmerja v strukturi cene gostinskih storitev z namenom stabilizacije cen ter nadaljnjega razvoja go-stinskega In turističnega prometa. Z določanjem gospodarskih instrumentov so prevzeli ob-činsk: ljudski odbori skoraj v celoti v svojo pristojnost usmerjanje razvoja gostinstva. Ker pa gostinstvo ne služi samo ožjim potrebam posamezne občine, temveč predstavlja važno materialno osnovo za obstoj in napredek domačega in tnozem. skega turizma v merilu okraja in republ ke, je potrebno, da so osnove za gospodarjenje v gostinstvu med posameznimi občinami in turističnimi področji toliko vsklajene. da so dane možnosti za uspešen razvoj te gospodarske panoge pod enakim splošnimi pogoji. Občinski ljudski odbori bodo pri določitvi gospodarskih pogojev za gostinstvo morali upoštevati potrebno Izpopolnitev gostinske mreže, saj daje gost nstvo poleg pogojev za uspešen razvoj turizma tudi osnovo za razvoj gospodarstva na pod. ročju same občine. Zaradi tega bo potrebno predvideti formiranje namenskih skladov ta gostinstvo v potrebni višini, ki naj uitreza danim objekVvnlm pogojem posamezne občine. Ce ob navedenih pogojih upoštevamo Se nezadostno opremo gostinskih obratov, naj bi instrumenti, ki jih bodo določili občinski ljudsk; odbori, predvideli oziroma določili: a) amortizacijo v osnovah In po stopnjah, ki bodo omogočile redno vzdrževanje in nadomestitev vseh osnovnih sredstev, tudi zgradb (polno amortizacijo po zveznih predpisih). Za pav-šallrana gostišča naj ee določi enotna stopnja za vsa osnovna sredstva, da se poenostavi poslovanje in zagotovi nadomestitev (10%). b) Obresti od osnovnih sredstev, ki ee etekajo v občinske družbene investicijske eklade, naj predstavljajo vir za nove investicije v gostinstvu, stopnje pe naj ne bo tako visoke, de bi negativno vplivale na cene gostinskih storitev. Obresti naj zajamejo tudi zgradbe po stopnji 2%, ostale osnovna sredstva pa po enak stopnji kot v letu 1955, to je 4%, Glede na posebno družbeno vlogo naj se obrati družbene prehrane (menze in delavsko-uslužbenske restavracije) oprostijo plačevania obresti od osnovnih sredstev, Obveznosti plačevsnja obresti od osnovnih sredstev naj se oprostijo tudi turistična podjetja za prevozna sredstva, da se glede pogojev prevoznih sto-ritev zenačijo s podjetji cestnega orometa. c) Plačni sklad, ki se določi v odnosu na promet, naj upo- števa objektivne možnosti doseganja prometa in potrebno stimulacijo kolektivov v mejah v letu 1955 ustvarjenega razmerja med prometom ln plačnim skladom. Da se doseže večja stimulacija gostinskega kadra, k: letos ne participira na deležu iz dobička, naj se v plačnem skladu predvidi tudi del za premije. Vsa sredstva, ki ee stekajo iz gostinstva v okrajne ln občinske sklade, naj se določijo kot namenska sredstva za investicije v gostinstvu. Nadaljnji vir sredstev občinskih ljudskih odborov Je tudi turistična taksa. S to takso naj bi se predvsem vskladile cene s hotelskimi uslugami v drugih mest h države in dosegla realnejša cena za usluge inozemskim turistom. X. poglavje OBRT Obrtniška proizvodnja Je v preteklih letih stalno rasla, vendar m dosegla razvoja, ki bi bil v skladu z doseženim razvojem ostalih gospodarskih panog. Razlog za to Je bfl predvsem v pomanjkanju potrebn b investicijskih sredstev. S prenosom pristojnosti pri določanju družbenih instrumentov na okrajne ljudske odbore in formiranjem namenskih skladov je bila v letu 1955 dana materialna osnova za boljši razvoj *n napredek obrtniške dejavnosti. V letu 1955 so znašala razpoložljiva sredstva za pospeševa. nje obrit preko 200 milijonov dinarjev, od katerih js bilo obrtnim gospodarskim organizacijam odobrenih za lnvestic Je 123 milijonov dinarjev, kar bo vplivalo na povečanje proizvodnje v letu 1956. Investicijska sredstva *• pospeševanje obrti, ki se bodo formirala v letu 1956, bodo znašala 376 mitijonov dinarjev. Skupno a sredstvi, ki nlio bila izkoriščena v preteklem letu, bodo ta sredstva v letu 1956 znašala 550 milijonov dinarjev, d Česar bo 207 milijonov okrajnih sredstev, s 343 milijon1 pa bodo razpolagali občinski ljudski odbori. V letu 1956 se bodo proizvodnja ln storitvi obrtniške dejavnosti v družbenem sektorju povečale za 11%, v privatnem pa ta 6%. Število zaposlene delovne s‘-le se bo v družbenem sektorju povečalo za 8%. Pri tem je nasproti povečanju proizvodnje za 11% vračunano povečanje storilnosti ter Slednja ln racionalna poraba materiala tn surovin. V letu 1956 določejo občinski ljudski odbori obrtn m gospodarskim ©rgen+eectjam atepnj« -amortizacije, obrestno mero za obresti od osnovnih sredstev In pavšalni znesek družbenih obveznosti. Paviallzacija je v letu 1955 dala ugodne rezultate, ker le je e soroat tvljo sredstev *• plače povečala Iniciativa delov, nlh kolektivov za povečanje proizvodnje In s tem za »stvaritev večjega dohodka. Zato se v letu 1958 predvideva razširitev pavšalizacije od 229 na 237 podjetij (s pekarnam-, ki se v letošnjem letu vodijo pod komunalno dejavnostjo, pa na 277). Ljudski odbori morajo v letu 1956 skrbeti za razširitev mre. že obrtniških delavnic, predvsem usiužnostnih. Poleg tega morajo posvetni vso akrb stanju obstoječih obratov, katerih oprema je v vel ki meri iztrošena in nezadostna. Da bodo to lahko izvedli, bodo morali naj. prej analizirati sedanje stanje obrti na svojem področju, nalo pa sestaviti perspektivni plan, kt bo zagotavljal razvoj obrti v skladu z obstoječimi možnostmi in potrebami. V letu 1955 so predpisane enotne davčne stopnje za proizvajalce privatnega sektorja. Zato bo posebna naloga in skrb občinskih ljudskih odborov, dl bodo določili pravilne davčne oanove in tako dosegli -zenače-nje družbenih obveznosti med socialističnim In privatnim sek. torjem. Sele tako izenačenje bo omogočilo zdravo konkurenco med obema sektorjema. Za zagotovitev pravilne davčne pol:tike naj se občinski Ljudski odbori v letošnjem letu poslužljo uvedbe občinskih doklad na dohodek samostojnih poklicev. XI. poglavje KOMUNALA Poleg Električne cestne železnice ;n Mestne plinarne bo. do v letu 1956 poalovala kot komunalna podjetja tudi pekarne in podjetja te predvajanje filmov. V letu 1956 se bo predvsem povečala dejavnost Električne cestne železnTe, ki bo v letu 1956 nadaljevala z rekonstrukcijo cestnega prometa in Ureditvijo prometa z bližnje okolico. V tem letu bodo ukinjene tramvajske linije Ajdovščina— Vič. Magistrat—Rakovnik tn A), dovščtna—Sentvd. ki bodo nadomeščene t avtobusnimi, oziroma trotejbusnimi zvezami. Za zvezo z bližnjo okolico bodo poleg že obstoječih Uvedene predvidoma še 4 nova avtobusn, linije. Za izvršitev predv’denih nalog bo podjetje povečalo svoj vozni park za 15 avtobusov in 21 trolejbusov s skupno 3.117 potniškimi mesti, izločilo pa bo iz prometa 10 že iztrošenih motornih tramvajskih voz n 5 pri-kolte. Tako se bo kapaciteta voznega parka v celoti povečala za 2.140 potniških mest. t. j, za 56%. Število prevoženih kilometrov se bo v primerjavi z letom 1955 povečalo za 30%. Dohodek se bo v letu 1956 povečal za 29%. Kalkulacija podjetja kaže, da predvideni dohodk" zaradi viaoke amortizacije in materialnih stroškov ne bodo pokrili v celot! materialnih Izdatkov, vendar ematrimo. da obstajajo v kalkulac jah podjetja še določene rezerve in da bo zato možno bilanco dohodkov tn izdatkov podjetja uravnovesiti. Število zaposlene delovne sile ee bo pri ECZ povečalo za 27%. Mestna plinarni bo povečali proizvodnjo plina za 8%, proizvodnjo koksa in ostalih produktov pr destilaciji premoga pa bo deloma zmanjšala. Pod. jetje dela na študiju rekonstrukcije obrata v smislu zamenjave sedanje surovinske baze z naravnim zemeljskim plinom. V tem smislu mora pod- jetje pripraviti potrebni programe. Pekarni v letu 1956 ne bodo povečale evoje proizvodnje. Stanje zastarelih pekarskih obratov )• precej kritično, zato se bo v letu 1956 pristopilo k sistematični rekonstrukciji posameznih pekarn. Ze v tem letu li predvideva obnova 17 obratov na področju mesta, Izdelan pa ja tudi investicljsk: program za gradnjo nove parna pekarne s kapaciteto "20.000 kg kruha tn peciva, katere Izgrad. nja se bo pričele, ko bodo na razpolago potrebna sredstva. V letu 1956 bodo komunalna podjetja oproščena plačevanja zveznega davka. Določanje viši. ne amortizacijske stopnje, stalnih družbenih pr»pevkov in način razdelitve dobička je v tem letu prepuščeno občinam. Vsi ta »reditvi akupaj bodo znašala preko 60 milijonov dinarjev In pripadajo občinskemu ljudskemu odboru oziroma nje. govemu investicijskemu skladu. Pri določevanju teh instrumentov morijo občinski ljudski odbori upoštevati krtje materialnih izdatkov in najnujnej. še investicijske potrebe. xn. poglavje IZVOZ V letu 1056 se predvideva na- slednji Izvoz: Indus .1j* Gozdarstvo Celoten Izvoz Leto 1855 3,400.796 16.094 v 600 din Plan 1956 4,101.556 16.070 Indeks 195' =100 121 100 3,415.892 4,117.626 Vrednost Izvoza ee bo v latu 1956 v primerjavi t realizacijo v letu 1956 povečala n31%. Povečuje ae predvaem Izvoz industrijskih proizvodov, Izvoz gozd- bo ostal na nlh proizvodov pa višini leta 1955. Posameznih atrokah industrijske proizvodnje se bo vrednost Izvoza povečala takole: Stroki 1 Realizacija Plan Plan 1956 1953 1956 Indeks 113 Barvasta mc..‘-rgija 232.439 127,600 55 116 Proizv. nekovinskih rudnin 39.607 79.650 201 117 Kovinski industrija 108.874 492.617 452 119 Elektroindustrija 164.638 183.594 112 120 Kemična Industrija 230.493 250.840 109 121 Industrija gradb. materiala "3 3.600 — 122 Lesna Industrija 1,623 t 1,796.570 111 123 Proizvodnja papirji 104.304 168.603 162 124 Tekstilna industrija 35.920 193.093 345 125 Industrija uanja, obutve 808.042 762.817 94 127 živilska Industrija 5.300 6.100 115 130 Filmska industrija 28.854 34.572 120 Industrija skupaj: 1,410.798 4,101336 Ul Gozdarstvo 16.094 16.070 100 Izvoz a k n p a J : 3,416.892 4,111.428 121 Lesna Industrija, ki zavzemi po vrednosti tudi v letu 1966 največji delež izvoza, bo povečala Izvoz za 11%. Od celotne vrednosti njenega Izvoza odpade le 22»/* na izvoz rezanega lesa, 78% pa na finalne proizvode. Industrija usnja ln obutve bo v letu 1955 izvažala predvsem zgornje svinjsko usnje ter usnjeno galanterijo. V letu 1956 bo znatno povečala Izvoz tudi kovinska industrija. Največji izvoz bo doseglo podjetje »Litostroj« v višini 314 milijonov din. Predvideno je povečanje Izvoza vodnih turbin v Azijske države. Znatno povečanje izvoza predvideva tudi Tovarna »TITAN« Kamnik zaradi povečanega izvoza fitingov. Nadalje Je v tej stroki predviden povečan tzvož kovinske galanterije In drugih kovinskih predmetov široke potrošnje. V kemični Industriji je največji izvoznik podjetje »LEK«, ki bo v letu 1956 Izvozil razne soli v vrednosti 126 milijonov Celoten izvoz industrije Barvasta metalurgija Proizvodnje nekovinskih rudnin Kovinska industrija Elektroindustrija Kemična industrija Industrija gradbenega materiala Lesna industrija Proizvodnja papirja Tekstilna industrija Industrija usnJa ln obutve Živilska Industrija Filmska industrija V letu 1956 se struktura Izvoza na bo bistveno menjali. Poveča ee delež kovinske industrije, tekstilne industrije, proizvodnje nekovinskih rudnin ln din. PomembnejSi v tej Industriji bo še izvoe kleja in raznih oksidov. Tud; v tekstilni industriji se I -dvideva povečanje Izvoza, predvsem kor oljenih in lanenih proizvodov. Elektroindustrija povečuje v letu 1956 svoj izvoz zaradi povečanja Izvoza galvanskih elementov. Povečuje se t”'1- izvoz Izdelkov naših papirnic. Barvasta metalurgija (Kemična t varna Moste) v letu 1956 zmanjšuje svoj izvoz zaradi Izpada, izvoza glinice. Z dograditvijo seperacije Posavskih rudnikov svinca, cinka in barita se bo kvaliteta barita izboljšala ter bo možno v letu 1956 povečati izvoz barita za 33 milijonov. Na novo se v Izvozu pojavlja industrija gradbenega materiala, kjer bo podjetje »Mineral« pričelo Izvažati bloke iz narav- nega kamna in marmorja. Struktura izvoza po posamez- nih strokah industrijske proiz- vodnje bo v letu 1956 naslednja: Leto 1955 Leto 1956 100 100 6,8 3.1 1,3 1.9 3,2 12.0 4.8 4.5 6,7 6.1 — 0,1 47.6 43.9 3,2 4,2 1.6 4,7 23,8 18,6 0.1 0.1 0.8 0.8 industrije gradbenega materla- la, ki se v letu 1956 na novo pojavlja. Na spremenjeno strukturo vplivajo predvsem nova tržišča Afrike tn Azije. Kmetijsko posestvo OZZ »Cankarjevo«, Verd, Kmetijsko posestvotOZZ Brest, Kmetijsko posestvo OZZ Bo- itanj, Kmetijsko posestvo OZZ Stična, Kmetijsko posestvo OZZ Šmartno pri Litiji, Kmetijsko posestvo OZZ Prevoje, Ekonomija KZ Polhov graduc. Ekonomija KZ Medvode, Ekonomija KZ Komenda, Ekonomij* KZ Vič. Vsa navad ena podjetja bodo obračunavala najmanj 33»/* polne amortizacije za vzdrževanje. XIV. poglavje ZEMLJARINA Zemljarina znaša za vse kme» tijske organizacije in splošne kmetijske zadruge 13*/« katastrskega dohodka od zemUlšča. Kmetijske organizacije plačujejo zemljarino v okrajni družbeni investicijski sklad, ki s* uporablja za investicije v kmetijstvu. Zemljarina, ki Jo plačujejo splošne kmetijske zadruge gre v c-'oti v investicijski sklad za> druge. - XV. poglavje FORMIRANJE REZERVNEGA SKLADA Gostinska podjetja hi gostišča formirajo rezervni sklad v višini 2 •/* pd povprečnih zalog živil, pijač ln potroinega materiala. XVI. poglavje SKLAD ZA SAMOSTOJNA RAZPOLAGANJE GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ 1. INDUSTRIJA: Od sredstev, izločenih 18 dobička za okrajni, oz. občinski investicijski sklad ln za samostojno razpolaganje gospodarskih organizacij, pripada industrijskim podjetjem 35*/» za samostojno razpolaganja. Z. GOZDARSTVO: Iz sredstev, izločenih iz dobička za okrajni, oz. občinski investicijski sklad ln ta samoetoj-no razpolaganje gospodarskih organizacij pripada gozdarskim podjetjem 35*/« za samostojno razpolaganje. I. GRADBENIŠTVO: Od sredstev izločenih iz dobička za okrajni oz. občinski investicijski sklad in za samostojno razpolaganje gospodarskih organizacij pripada gradbenim podjetjem 35»/« za samostojno razpolaganje. 4. PROMET: Od sredstev, izločenih Jz dobička za okrajni oz. občinski Investicijski sklad ln ta samostojno razpolaganje gospodarskih organizacij pripada prometnim podjetjem 40»/« za samostojno razpolaganje. 5. TRGOVINA: A. Trgovskim podjetjem tn trgovinam, ki delijo celotni dohodek po 85. čl. Uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Ur. 1. FLRJ št. 10-56) se določa sklad za samostojno razpolaganje v odstotku od prometa in sicer: a) trgovskim podjetjem in trgovinam s kmetijskimi proizvodi 0.5*/*, b) trgovskim podjetjem tn trgovinam z industrijskim in drugim blagom 0.25 •/*, c) trgovskim podjetjem ta. promet z nafto ln naftiniml derivati 1.5 •/*. B. Od sredstev, izločenih 1z dobička za okrajni oz. občinski investicijski sklad in za samostojno razpolaganje gospodarskih organizacij pripada trgovskim podjetjem, ki delijo celotni dohodek po določilih I. do V. poglavja Uredbe o delitvi celotnega dohodka (Ur. 1. FLRJ št 10-56) razen časopisnim založniškim podjetjem 30 •/» za samostojno razpolaganje. C. Iz dobička, ki ostane po izločitvi dela za plače, pripada časopisno založniškim in založniškim podjetjem 40»/* za samostojno razpolaganje. 6. GOSTINSTVO: Gostinskim podjetjem ln gostiščem se določa sklad za samostojno razpolaganje od doseženega prometa v naslednjih odstotkih: drug: del EKONOMSKI INSTRUMENTI OLO ZA LETO 1956 Gospodarska organizacija Odstotek sklada za samostojno razpolaganje xnt poglavje AMORTIZACIJA 1. INDUSTRIJA: Industrijska podjetja za Izdelovanje zidne ln strešne opeke, apnenice in kamnolomi bodo obračunavali polni znesek predpisane amortizacije Izračunane po amortizacijskih stopnjah, k! so določene z zveznimi predpisi. 2. GOZDARSTVO Gospodarske organizacije v gozdarstvu bod0 obračunavale za gozdne poti, ki se uporabljajo tudi Za javni promet, polni znesek amortizacije, Izračunane po amortizacijskih stopnjah, so določene z zveznimi predpisi. S. KMETIJSKE ORGANIZIC1JE: Amortizacijo v višini, ki Je potrebna le la vzdrževanje bodo v letu 1956 plačevale naslednje kmetijske gospodarske organizacije: Kmetijsko posestvo Ravnik, Kmetijsko posestvo Smlednik, Kmetijsko posestvo Zadobrova. Kmetijsko posestvo Ljubljana, Kmetijsko posestvo Bokalci, Kmetijsko posestvo OZZ Logatec, »Pri Ljubljanici« 0.5 Goat. podjetji Cerknica 3 »Lovec«, Rakek 3 »Ravnik«, Rakek 3 Gori. podjetje Domžale 2.1 Gost. podjetje Radomlje 1.5 Restavracija Količevo 1 Gost. podjetje Grosuplje 1 Gost. podjetje Smarje-Sap 2 Gost. podjetje Lukovica 3 Gost. podjetje Stična 2 Gost. podjetje »Planjava 1.3 Gost. podjetje »Grozd« 0.3 Gost. podjetje »Mokrica« 3 Gost. podj. Litija 1 Restavr. Kulturni dom 3 Gost. podjetje »Planica« 1.3 Hotel »Slon« 3 Hotel »Union« 1.3 Turist hotel 2 Restavracija »SlavLja« 1.5 Restavracija »Sestica« 1.5 Kavarna Nebotičnik 14 Kolodvorska restavracija 2 Restavracija »Rio« 0.5 Slaščičarna »Tivoli« 2.6 Gost. podj. »Stari Tišler« 3 Gost. podjetje »Cinkole« 1.5 Gošt. podjetje »Pri lovcu« 3 Gost. podjetje »Sokol« 1.5 Gost. podj. »Belckrr.njc« 3 Gost. podjetje »Daj D'™>« 1.5 Kavarna »Evropa« 1.4 Ljudska kuhinja 1.5 Dom JLA 1.5 Restavracija »Partizan 1.5 Buffet »Zmaj« 2 Gostilna »Istra« 1.5 Restavracija »Vino Koper« 3 Buffet »Vino Koper« 3 Gostilna »Figovec« 3 Restavracija »Pod lipo« 1.5 Gostilna »Pri lovcu« 1.5 DUR RSZSS 1.5 Gost. podjetje Črnuče 3 Zelena jama 2 Gostilna »Planika« 1.3 Gost. podjetje »Polje« 1.5 Restavracija Vevče 1.2 Gost. podjetje Podgora 0.5 Gost. podjetje »Pri mačku« 3 Menza »Sora« 3 Gos-t. podjetje »Majolka« 1.5 Gost. podjetje »Primorje« 1 Gost. podietje Brezovica 1 Gost. podjetje »Vrhničan« 3 Gostilna »Otok Vis« 1.5 Gost. podj. Dol. Logatec 0.5 Gost. podietje Logatec 3 Gost. podi. Loška dolina 1 Gost. podjetje Medvode 1 Gost. podietje Mengeš 3 Gost. podjetje Vrhnika 0.5 Vsa gostišča na pravila 1 T. TVRIZF.M: Od sredstev, izločenih iz dobička za okrajni, oz. občinski investicijski sklad in za samo-ftomo razpolaganje gospodarskih organizacij pripada turi- stičnim podjetjem 35% za mositojno razpolaganje. 8. OBRT: Od sredstev, izločenih iz dobička za okrajni, oz. občinski investicijski sklad in za samostojno razpolaganje gospodarskih organizacij pripada obrtnim podjetjem in delavnicam (ne pavšaliranim) 35 % za samostojno razpolaganje. XVII. poglavje RAZDELITEV DOBIČKA GOZDNIH GOSPODARSTEV Gozdna gospodarstva so dolina v svojem knjigovodstvu posebej izkazati dejavnost vzgoje in nege gozdov. Iz dobička, ki ga dosežejo gozdna gospodarstva pri vzgoji in negi gozdov (stroka 311), krijejo gospodarske organizacija najprej obveznost-; po zakonu iz dobička (39. čl.) Uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodar-skah organizacij (Ur. 1. FLRJ, št. 10-56). Iz dobička po odbitku zakonskih obveznosti, se izločijo plače iz dobička s prispevkom za socialno zavarovanje in s prispevkom za stanovanjski sklad. Plačni -klad iz dobička znaša do 16 % plačilnega sklada pred izračunom dobička. Po odbitku plačilnega sklada iz dobička se odvede celotni ostanek v gozdni sklad okraja. XVIII. poglavje UPORABA INVESTICIJSKEGA sklada splošnih kmetijskih ZADRUG Del dobička, ki ustreza oproščenemu zveznemu davku, ki ga morajo splošne kmetijske zadruge vložiti v svoj investicijski sklad, srne j o uporabiti za sledeče investicije: 1) za gradnjo gospodarskih zgradb in zadružnih domov, 2) za gradnjo remiz in skladišč in nabavo kmetijskih strojev, 3) za opremo zbiralnic mleka in nabavo plemenske živine, 4) za opremo zadružnih kmetijskih posestev, 5) za adaptacijo poslopij in nabavo ostalih osnovnih sredstev. XIX. poglavje DELEŽ ZA PLAČE IZ DOBIČKA SPLOŠNIH KMETIJSKIH ZADRUG Od deleža dobička, ki je z občinskim družbenim pianom prepuščen splošnim kmetijskim zadrugam in katerega deli najvišji organ zadruge se sme uporabiti za plače s prispevkom za socialno zavarovanje in stanovanjski sklad 50 %. Plače iz dobička s prispevkom za sociaJno zavarovanje in za stanovanjski sklad ne smejo presegati 16 % plač po kolektivnih pogodbah s prispevkom za socialno zavarovanje in stanovanjski sklad. XX. poglavje DOLOČITEV NAJVEČJIH KOLIČIN STOJEČEGA LESA, KI SE SME POSEKATI Za leto 1956 se določajo tele največje količine stoječega lesa, ki se smejo posekati: 1) Za gozdove splošnega ljudskega premoženja, s katerimi gospodarijo gozdna gospodarstva. Količina v netto m1 2. Pravice, obveznosti in sredstva ukinjenega sklada iz 1. razdelka se prenesejo na okrajni kreditni sklad OLO Ljubljana, ki je bil ustanovljen s 5. razdelkom XXV. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1956. 3. Okrajni ljudski obor določi namen in način uporabe sredstev okrajnega investicijskega sklada. sklad in za samostojno razpolaganje gospodarskih organizacij, k; jih ustvarjajo trgovska podjetja, katera delijo celotni dohodek po določilih I. do V. poglavja Uredbe o del.tvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Ur. list FLRJ št. 10-56) se porabi 10% za investicije v trgovini, XXIII. poglavje OBČINSKI DRUŽBENI INVESTICIJSKI SKLAD IN OSTALI stanovanjsko izgradnjo in občinski cestni sklad se v občinah mesta Ljubljana formirajo v vsaki četrti občini posebej in se tam tudi upravljajo. Politiko uporabe teh sredstev pa vodi Mestni svet preko svojega koord nacijskega odbora. XXIV. POGLAVJE OKRAJNI GOZDNI SKLAD Iz okrajnega gozdnega skleda se vplača v občinske gozdne skade naslednja sredstva: 4. SKLADI Borovnica Cerknica 9.624 13.668 Od sredstev izločenih iz do- Občinski družbeni invest cij- Dobrova 4.061 bička za okrajni investic:jski ski skladi, občinski skladi za Domžale 3.052 Grosuplje 4.018 Ivančna gorica 5.873 Kamnik 20.937 Litija 23.005 Ljubljana-Crnuče 298 Ljubljana-Polje 1.739 Ljubljana-Rudnik 7.241 Ljubi jana-Sentvid 418 Ljubljana-Vič 261 Logatec 10.050 Loška dolina 3.603 Medvode 1.060 Mengeš 509 Moravče 1.485 Vrhnika 3.139 Ind. in lastna maloprodajna V tem vključ sort. sečnja jam. cel. prag hmel- les les hlo- jev- Občina Teh. drva Teh. les : drva Skupaj igl- igl. dovina ke les I. Borovnica 2005 60 55 195 2315 247 250 — — 2. Vrhnika 3335 85 95 235 3750 253 920 — — 3. Dobrava 580 100 50 140 870 75 200 — — 4. Vič 30 — 10 20 60 5 10 — — 5. Cerknica 8917 1062 200 785 10.964 687 1112 106 — 6. Domžale 1295 5 145 130 1575 246 164 — — 7. Kamnik 5190 2184 110 214 7638 685 790 — 20 8. Medvode 1724 200 120 117 2161 530 356 — — 9. Litija 2126 2094 100 560 4880 95 40 100 60 10. Logatec 8359 883 163 987 10.392 842 1022 291 — 11. Lpška dolina 20.306 3203 200 560 24.269 2402 2050 — — 12. Grosuplje 121 55 10 240 426 1 28 — — 13. Ivančna gorica 421 115 10 120 670 63 14 — 20 14. Ll. Rudnik 674 232 40 440 1386 69 44 — — 15. Polje 6 16 — 66 88 — — — — 55.089 10.294 1308 4809 71.500 6200 9000 497 100 2. Za druge gozdove splošnega ljudskega premoženja in za zasebne gozdove. V tem vključ. sortimenti Prodaja Dom poraba jam. cel. prag. hmel- Občina Teh. Drva Teh. Drva Skupaj les les hlo- jev- les les m3 igl. igl. dovina ke 1. Borovnica 6750 300 3210 3840 14.160 1500 . 2500 53 — 2. Cerknica 19.565 25 2210 3500 25.320 3100 4300 50 20 3. Dobrova 4780 1460 2800 2760 11.800 500 3000 102 80 4. Domžale 3630 370 3270 3360 10.630 1009 1500 52 60 5. Grosuplje 3730 880 2170 5670 12.450 300 800 137 180 6. Ivančna gorica 4300 1720 2330 . 7310 15.660 600 1000 257 260 7. Kamnik 10.150 2010 4440 7590 24.190 500 3500 143 270 8. Litija 6190 3960 3300 8040 21.490 1200 1800 376 60 9. Črnuče 200 — 500 110 810 500 — 20 — 10. Lj. Polje 1670 1460 1280 2690 7010 500 — 100 — 11. Lj. Rudnik 5420 250 2070 2820 10.560 800 1000 50 — 12. Lj. Šentvid 1430 100 1000 680 3210 600 — 10 — 13. Lj. Vič 180 50 200 270 700 — — 10 — 14. Logatec 12.360 610 3000 2840 18.810 1500 5500 30 — 15. Loška dolina 9170 50 990 2290 12.500 500 1200 30 — 16. Medvode 900 350 1600 2870 5720 700 300 10 40 17. Mengeš 459 50 750 450 1700 200 50 10 — 18. Moravče 1200 1000 800 3150 6150 500 350 20 — 19. Vrhnika 3200 550 2980 3230 9960 500 500 40 30 Skupaj . . . 95.295 15.195 38.900 63.380 212.770 Gojitvene ;n var- stvene sečnje 8310 — 5810 21.880 36.030 Gozdov; SLP izven GG 400 600 1280 1320 3600 Vsega IM. 005 15.795 46.020 86.580 252.400 15.060 27.300 1500 1000 Količine stoječega lesa, navedene v 2. toč. tega poglavja so maksimalne. Količine jamskega ln celuloznega lesa iglavcev, hmeijevk ter pragovske hlodovine pa so maksimalne in se v okviru skupno določenih količin stoječega lesa lahko prekoračijo. V prednjem odstavku navedeni sortimenti se smejo dobavljati samo namembnim potrošnikom. XXI. poglavje SREDSTVA PRORAČUNA OLO LJUBLJANA RAZDELITEV PROMETNEGA DAVKA 1. Po XIV. poglavju družbenega plana LR Slovenije za leto 1956 pripada OLO Ljubljana: 1. 70% od prometnega davka od vina in žganja, k: se plača na območju okraja izvzemši prometni davek v gostinstvu in trgovini na drobno. 2. 2% od prometnega davka na območju okraja, ki pripada zvezi. 2. Po XIV. poglavju družbenega plana LR Slovenije za leto 1956 je LR Slovenija udeležena s 30% pr: prometnemu davku od zasebnih poklicev, ki se vplača na območju OLO Ljubljana. 3. Za kritje proračunskih izdatkov se odstopa občinskim ljud-ekim odborom: Od prometnega davka vplačanega na območju občine, ki pripada zvezi: 1% občinam: Grosuplje, Kamnik, Litija, Ljubljana - Bežigrad, Ljubljana - Moste, Ljubljana - Polje, Ljubljana - Rud- nik, Ljubljana - Šiška, Ljubljana - Vič, Mengeš in Vrhnika. 2% občinam: Borovnica, Clr-knica, Dobrova, Ivančna gorica, Logatec, Loška dolina in Moravče. RAZDELITEV DOHODNINE 1. V XIV. poglavju družbenega plana LR Slovenije za leto 1956 pripada od dohodnine, ki ostane po vplačilu obveznih prispevkov v sklade na podlag; zveznih predpisov okraju Ljubljana 70%: 2. Od dohodnine plačane na območju občinskega ljudskega odbora, ki ostane po vplačilu obveznih predp:sov v »klade, na podlagi zveznih predpisov, pripada: občini Ljubljana—Center 5% občini Ljubljana—Šentvid 10% občini Domžale, Ljubljana-Crnuče, Medvode in Mengeš 30% občini Kamnik ln Ljub-ljana-Bežigrad 40% občini Grosuplje in Ljubljana-Vič 50% ostalim občinam 70% RAZDELITEV SREDSTEV, KI SE IZLOČIJO IZ DOBIČKA GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ ZA OKRAJNI PRORAČUN Od sredstev, ki se Izločijo iz dobička gospodarskih orgamza-cij za okrajni proračun plačanega na območju občine, pripada: občinam Ljubljana-Center, Ljubi jana-Sintvid občini Ljubljana-Bežigrad 6% občinam Domžale, Ljubljana- Crnuče, Ljubljana-Vič, Vrhn ka 7% občini Grosuplje 8% občinam Kamnik, Ljubljana-Siška, Mengeš 9% občinam Ljubljana-Moste, Medvode 16% _bčini Ljubljana-Rudnik 26% občini Ljubljana-Polje 27% občini Litija 29% ostalim občinam 43 % DELEŽ OKRAJA LJUBLJANA NA POSEBNEM PRORAČUNSKEM PRISPEVKU OD PLAČ Okraj Ljubljana je udeležen pri posebnem proračunskem prispevku iz plač po posameznih občinah takole: Delež OLO Ljublj. v % Ljubljana-Center 95 Ljubljana-Bežigrad, Ljublja-na-Šentvid, Ljubljana-Vič 90 Domžale. Grosuplje, Kamnik, Lit.ja, Ljubijana-Crnuče, Ljubljana-Moste, Ljubljana-Polje, Ljubljana-Rudnik, Ljubljana-Siška, Medvode. Mengeš, Vrhnika 50 Borovnica, Cerknica, Dobrova, Ivančna gorica, Logatec, Loška dolina. Moravče — XXII. poglavje OKRAJNI INVESTICIJSKI SKLAD DOHODKI XXV. POGLAVJE A. BILANCA SREDSTEV OLO LJUBLJANA v tisočih dinarjev IZDATKI I. Del dobička gospodarskih o rganizacij 765.425 1. Administrativni proračun 1,515.190 3. Del prometnega davka iz g ospodarstva 138.577 2. Dotacije gospodarstvu 146.838 3. Del prometnega davka zase bnikov 262.500 3. Negospodarske investicije 4*3.612 4. Prometni davek od davčnih vrednotnic 25.000 4. Dotacije občinam 9.141 5. Del prometnega davka od vi na in žganja 10.500 Od tega: 6. Razni nepredvideni dohodki iz gospodarstva 41.486 Borovnica 508 7. Dohodnina od dohodkov zas ebnikov od proizvodnje Cerknica 1.73.3 in prodaje lesa 172.000 Dobrova 2.236 8. Del dohodnine kmečkih gosp odarstev 50.441 Ivančna gorica 1.488 9. Del dohodnine ostalih poklic ev 154.609 Logatec 902 10. Državne takse 198.000 Loška dolina 10?. 11. Del posebnega proračunskega prispevka iz plač 140.745 Moravče 2.n; 12. Dohodki državnih organov i n zavodov 15.500 13 Ostali dohodki 14. Posojilo iz okrajnega investi cijskega sklada za 10.000 finansiranje investicij 100.000 Skupaj proračunska sredstva 2,084.783 Skupaj izdatki 2,084.783 B. SREDSTVA SKLADOV OLO LJUBLJANA v tisočih dinarjev 1. Okrajni investicijski sklad bo znašal v letu 1956 2 Okrajni sklad za pospeševanje kmetijstva bo znašal 71.656 3. Okrajn; cestni skla'* bo znašal 455.501 5. Okrajni gasilski 1,320.272 skl9d bo znašal 18.307 DOKUMENTACIJA K PREDLOGU DRUŽBENEGA PLANA OLO LJUBLJANA ZA LETO 1956 Anuitete projektantskih, trgovskih in gostinskih -podjetij Ostale zakonske obveze projektantskih, trgovskih in gostinskih podjetij Gozdni sklad Dobiček RAZDELITEV DOBIČKA V LETU 1956 (po namenu) 91.216 13.454 183.150 18,45n.400 — 81.571 STRUKTURA SKUPNEGA DRUŽBENEGA PROIZVODA ZA LETO 1956 PO PANOGAH (družbeni sektor) >N h i§ g » X J4 s 2 č v 000 din P p z” S it P Gospodarstvo skupaj: 50,359.325 4,238.841 46,120.484 8,242.729 Tabela 1 8 >N © *a P 37,900 230 — 22.475 Industrija 33,232.657 2,862.642 30,370.015 3,928.013 Kmetijstvo 188.472 26.942 161.530 88.751 Gozdarstvo 437.739 26.447 411.292 70.071 Gradbeništvo 3,261.776 330.078 2,931.698 1.071.019 Promet 1,272.626 202.022 1,070.606 377.635 Trgovina 7,473.763 351.072 7,122.691 1.223.432 Gostinstvo 910.379 89.039 821.340 292.094 Obrt 2,488.660 132.084 2,356.576 866.340 Komunalna dejavnost 502.902 182.355 320.547 180.093 Kmetijske zadruge 590.349 36.160 554.189 145.281 STRUKTURA 26,442.002 72.779 341.221 1,860.679 692.971 5,899.2:9 529.246 1,490.236 162.929 — 22.475 408.908 Dobiček od tega: t 50% zvezni davek od dobička del zveznega davka od dobička odstopljeno investicijskemu skladu okraja in gospodarskih organizacij del dobička KZ za obč. proračun del dobička KZ v investicijski-sklad trgovini obveznosti tz dobička po zakonu od tega: rezervn; sklad anuitete sklad za vzdrževanje rezerv rudnega bogastva ostale obveznosti plače iz dobička prispevek za soc. zavarovannje na plače iz dobička stanovanjski sklad od plač iz dobička udeležba potrošnikov okrajni in obč. kreditni sklad sklad za samc/ojno razpolaganje gospodarskih organizacij sredstva za okrajni in občinski proračun ostanek za zvezo »GLASNIK« KS RAZDELITEV DOBIČKA V LETU 1956 (po koristnikih) DRUŽBENEGA PROIZVODA ZA LETO 1956 PO OBČINAH Tabela 2 Borovnica Cerknica Dobrova Domžale Grosuplje Ivančna gorica Kamnik Litija Bežigrad Center Črnuče Moste Polje Rudnik Šentvid Šiška Vič Logatec Loška dolina Medvode Mengeš Moravče Vrhnika 1| fj P P i r ° Z* 13 339.019 25.065 313.954 91.492 222.4'!2 616.356 47.378 568.978 158.819 410.159 100.676 9.454 91.222 19.821 71.401 4,594.233 264.112 4,330.126 480.682 3,849.444 694.911 56.944 637.967 163.026 474.941 270.751 39.536 231.215 87.063 144.152 3,569.257 263.697 3,305 560 491.568 2,813.992 1,350.372 115.724 1,234.648 201.557 1,033.091 3,544.192 308.870 3,235.322 861.213 2.374.109 12,416.129 881.626 11,534.503 2,581.382 8,953.121 1,028.264 98.653 929.611 111.356 818.255 3,263.136 469.716 2,793.420 522.272 2,271.148 1,885.678 174.697 1,710 981 175.417 1,535.564 615..280 51.141 564.139 120.554 443.585 1,835.451 101.498 1,733.953 316.474 1,417.479 6.010.943 762.516 5,248.427 896.197 4,374.705 — 22.475 3,591.217 167.152 3,424.065 370.422 3,053.643 471.578 38.424 433.154 93.494 239.660 336.110 22.710 313.400 62.183 251.217 2,234.190 203.162 2.031 028 145.400 1,885.628 504.583 44.331 460.252 91.359 368.893 55.255 6.727 48.528 16.525 32.003 1,031.739 85.708 946 031 184.453 761 578 Skupaj občine: 50,359.325 4,238.841 46,120.484 8,242.729 RAZDELITEV PRESEŽKA DELA ZA LETO 1956 Družbeni sektor Na podlagi določila 5. razdelka XXV. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1956 se ukine: okrajni kreditni sklad za ‘investicije (sklad za kreditiranje investicij v gospodarstvu, skladi za pospeševanje trgovine, obrti in gostinstva), ki je bil ustanovljen v letu 1954. Presežek dela Prispevek za soc. zavarovanje Obresti od osnovnih sredstev Obresti od kreditov za obratna sredstva Prom»,r>1 davek Zemlja rina Prispevek za družbene Sklade Stanovanjski sklad Proračunski orisoevek iz plač Sklad za samostojno razpolaganje trgovskih in gostinskih podletij Sklad za samostojno razpolaganje kmetijskih in proiektantskih podjetij Rezervni sklad trgovinskih, gostinskih, komunalnih podjetij ln kmetijskih zadrug Tabela 4 v 000 18,450.400 8,144.235 979.874 8.139 32.558 512.924 620.338 1.285 183.181 761.724 304.639 76.172 1,362.512 672.676 2.204.450 2,585.693 Dobiček Od tega: zveza ljudska republika okraj ln občine socialno zavarovanje plače iz dobička gospodarske organizacije ostale obveznosti po zakonu BILANCA PRORAČUNSKIH SREDSTEV V LETU 1956 Tabela 5 v 000 din 18.450.400 10,791.579 2,030.702 2,339.969 304.639 761.724 1,412.225 809.562 Tabela 8 v 000 din 37,900.230 — 22.475 Tabela 3 v 000 din 37,900.230 — 22.475 3,280.418 1,674.764 2,427.519 9.851.500 5.333 458.374 817.472 160.000 252.530 58.322 234.862 L Sredstva: L Del dobička gospodarskih organizacij 2. Del prometnega davka iz gospodarstva 3. Del prometnega davka zasebnikov 4. Prometni davek od davčnih vrednotnic 5. Del prometnega davka od vina in žganja 6. Razni nepredvideni dohodki iz gospodarstva 7. Dohodnina od dohodkov zasebnikov od proizvodnje in prodaje lesa 8. Del dohodnine kmečkih gospodarstev 9. Del dohodnine ostalih poklicev 10. Državne takse 11. 45% občinske doklade na dohodek od kmetov 12. Občinske doklade na dohodke ostalih poklicev 13. Občinski prometni davek 14. Lokalne takse 15. Zemljarina 16. 50% ostanka dobička gostinskih in drugih podjetij 17. Davek na maloprodajni promet 18. Del posebnega proračunskega prispevka iz plač 19. Dohodki državnih organov in ustanov 20. Ostali dohodki 21. Posojilo iz okrajnega ln vesticijskega sklada zi finansiranje investicij Skupaj proračunska sredstva: II. Izdatki: 2. Dotacije gospodarstvu 3. Negospodarske inves cije 4. Dotacija občinam Skupaj OLO Od tega: Obč. ljud. odbori Okraj 969.220 203.795 765.425 197.032 58.455 138.577 262.500 — 262.500 25.000 ti 25.000 10.500 ZŽ 10.500 41.486 ZŽ 41.486 172.000 = 172.000 235.961 185.520 50.441 327.584 198.000 172.975 ' 154.609 198.000 72.830 72.830 — 39.470 332.000 40.000 4.935 39.470 332.000 40.000 4.935 — 91.449 91.449 S- 239.140 239.140 5 160.000 19.255 140.745 19.630 13.140 4.130 3.140 15.500 10.000 L 100.000 100.000 3,551.877 1,467.094 2,084.783 l 2,991.427 146.838 1,476.237 1,515.190 146.838 413.612 =3 SU ti 413.612 8.113 STRAH od tega: Iv. gorica 1488 Borovnica 508 Logatec 902 Cerknica 1733 Loška dolina 102 Dobrova 2236 Moravče 2174 Skupno Izdatki: 3,551.877 1,476.237 2,084.783 Dotacija občinam RAZDELITEV OKRAJNIH IN OBČINSKIH SREDSTEV okraja Ljubljana za leto 195S (po koristnikih) I. Okraj 1. Proračun (razdelitev Je razvidna lz tabele 6) 2. Okrajni investicijski sklad 1.5% od dohodnine kmečkih gospodarstev 65.656 zemljarina iz kmetijstva 418 40% družb, investicijskega sklada 507.431 oproščeni del zveznega davka trg. podjetij na malo 20.987 oproščeni del zv. davka gost. podj. 2.012 anuitete od okrajnih kreditov 340.000 3. Okrajni sklad za posp. kmetijstva taksa na delovno živino in pse 16.000 55% od taks: na živinske potne liste 2.200 na kmetijske stroje 2.200 na hribidne vinograde 050 na meljavo žita 35.750 4. Okrajni cestni sklad 70% od taks na kmečke vozove 21.000 denarne kazni zaradi prekršitve nro- metnih predpisov 14.000 5. Okrajni gasilski sklad 2% od dohodnine kmet. gospodarstev 8.756 2% od dohodnine ostalih 9.551 I. Okrajni gozdni sklad Skupaj okraj II. Občine 1. Proračun ’ (razdelitev je razvidna lz tabele 6) t. Občinski investicijski sklad 55% občinske doklade na dohodke od kmetijstva 45% od taks na: živinske potne liste kmetijske stroje hibridne vinograde meljavo žita 50% sredstev za samostojno razpolaganje trgovskih podjetij na drobno oproščeni del zveznega davka od obrtnih in komunal, podj. , 249.884 obresti od osnovnih sred. obrtnih, gostinskih in komunalnih podjetij 49.115 ostanek dobička trgovskih, gostinskih, obrt. itd. podj. 3. Sklad za stanovanjsko Izgradnjo 90% od občinskega sklada: stanovanjski sklad iz gospodarstva stanovanjski sklad od ustanov priv., zadr. in družb, organizacij stanovanjski sklad od pokojnin stanovanjski sklad od pror. uradov in zavodov 4. Občinski cestni sklad prometni davek od prevoznih uslug privatnikov 30% od takse na kmečke vozove 5. Občinski gozdni sklad C. Sklad za pobijanje alkohol. od prometa z alkoholnimi pijačami v gostinstvu v trgovini na drobno Skupaj občina III. Skladi zadrug 50% investicijski sklad zadrug 20% v investicijski sklad trgovine 25% samostojno razpolaganje IV. Skladi podjetij 1. sklad; za samostojno razpolaganje 2. skladi (namenski) Okrajna in občinska sredstva skupaj: 89.016 1.800 1.800 450 29.250 98.018 94.035 871.418 152.100 173.538 281.430 10.000 9.000 108.000 20.000 81.394 32.558 20.349 865.161 625.597 — 9.143 2,075.646 Tabela 7 v 000 din 2,075.640 936.514 56.700 35.000 18.307 341460 3,463.621 1,476.237 613.368 1.478.48C 1,490.758 8,917.812 DOHODKI, KI V CELOTI PRIPADAJO OKRAJNEMU OZIROMA OBČINSKIM PRORAČUNOM ZA LETO 1954 r-nhru-ivi ir! u dol lin iilra ism in občinami in gredo v celoti v obč. proračune Tabela » Dohodki, 45*-'i obč. Občinska ld v doklad na doklada Občinski Občine celoti dohodnini na dohodke prometni Lokalne " ‘ davek takse pripadajo od kme-okraju tijstva Borovnica Cerknica Dobrova Domžale Grosuplje Ivančna gorica Kamnik Litija Bežigrad Center Črnuče MOste Polje Rudnik Šentvid Slika Vii Logatec l oška dolina Medvode Mengeš M čravče Vrhnika 1.897 3.319 3.156 6.437 4.309 5.082 6.094 4.124 2.004 1.319 2.326 1.751 4.564 5.616 4.333 1.120 2.368 1,930 927 3.179 1.754 1.476 3.745 ostalih poklicev 100 200 100 1.800 100 200 1.500 200 4.700 9.800 1.000 2.500 1.700 1.300 3.200 4.500 5.000 100 20 300 800 50 300 Zemljarina Dohodki (brez uradov in kmet.) ustanov 2.900 2 400 1.900 18.600 4.600 3.200 17.500 3.700 30.600 102.600 6.600 24.000 7.200 7.300 24.800 20.600 25 200 3.900 1.100 8.000 8.400 1.100 5.800 600 1.520 880 2.320 1.080 1.560 2.600 1.880 2.520 5.880 600 2.000 1.920 1.600 1.600 3.000 3.760 920 480 960 560 520 1.240 57 55 12 382 162 774 370 244 208 214 91 98 195 169 241 235 466 53 70 256 64 10 509 50 300 200 400 400 250 400 250 50 100 150 50 100 200 80 50 200 150 200 150 50 150 200 Skupaj občine — 72.830 Okraj 809.486 — 39.470 332.000 40.000 4.935 4 130 — 15.500 Vsega skupaj 809.486 72.830 39.470 332.000 40.000 4.935 19.630 Davek 50* • ostanka Ostali pror. dohod. na malo pro- dajni promet dobička gostinskih podjetij in pavšalnih podjetij Skupaj 50 710 705 7.069 300 2.460 1.627 12.181 150 750 121 7.269 800 5.437 2.131 38.307 100 1.455 1.474 13.680 80 1.785 4.283 17.214 450 8.698 1.835 39.447 200 4.090 1.347 16.035 60 3.225 3.593 46.960 100 185.890 37.570 343.473 8i) 600 394 11.841 60 1.830 3.826 36.115 100 2.160 2.775 20.714 50 1.260 526 18.021 60 2 565 5.087 41.966 70 5.450 7.950 42.985 70 3.150 8.139 48.353 150 1.725 888 9.816 30 1.110 305 4.242 60 1.185 1.970 16.060 30 855 815 13.328 30 355 92 3.783 60 2.385 3.996 18.235 3.140 10.000 239.140 91.449 827.094 834.986 13.140 239.140 91.449 1,662 080 BILANCA PROR. DOHODKOV ZA LETO 1956 Delež občin na dohodkih Tabela • ■sa £l 4$ Al fli 1*1 e e o it e ? * s «j 5 i s % fs v ž 3 M •/• znesdc VI znesek ii Kf n •/• znesek * * H - s al Ii •/• znesek rl p C > H II •/# znesek 1. Borovnica 22.681 7.069 70 6.522 70 2. Cerknica 41.482 12.181 70 16.857 70 3. Dobrava 26.099 7.269 70 13.148 70 4. DOMŽALE 66.081 38.307 30 6.677 30 5. Grosuplje 33.067 13.680 50 12.170 50 6. Ivančna gorica 49.774 17.214 70 23.883 70 7. Kamnik 80.641 39.447 40 9.260 40 8. Litija 57.527 16.035 70 11.026 70 9. Ljubljana—Bežigrad 81.719 46.960 40 3.056 40 10. Ljubljana—Center 372.995 343.473 5 114 5 11. Ljubljana—Črnuče 20.362 11.841 30 2.750 30 2.659 100 3.375 100 1.471 5.756 2.698 100 50 50 4.116 100 7.683 50 5.702 15.445 6.850 2.381 50 10 5 50 85 700 45 590 320 520 1.275 495 3.230 4.820 220 1.476 588 1.447 188 4.774 3.127 2.807 43 43 43 7 8 43 9 29 6 3 1 4. /. 5.161 1.333 14 7Vi 2.752 2.365 18.202 21.142 10.221 17.738 3.170 ?! 3 = K C er e :2.173 391749 23.854 66.083 33 0fT7 48.286 80.641 57.527 81.719 372.995 20.362 a h .91 - n 4, e 508 1.733 2.236 — 188 a) v sklad za nagrade največ 50 odstotkov presežka z omejitvijo, da ta znesek ne sme presegati eno dvanajstino zneska rednih osebnih izdatkov za leto 1956; b) v sklad za nadomestitev in dopolnitev ostali del presežka. Ce ima finančno samostojni zavod po določbi o ustanovitvi še kak drug sklad, določi organ, ki odobri zaključni račun, kolikšen del presežka dohodkov nad izdatki, ki preostane po plačilu v sklad za nagrade, gre v letu 1956 v posamezne druge sklade. Presežek dohodkov, ki ga finančno samostojni zavod ne doseže na način, določen v prvem odstavku tega člena, bo razdeljen z odlokom o zaključnem računu o izvršitvi okrajnega proračuna za leto 1956. Za razdelitev presežka dohodkov nad Izdatki, ki ga dosežejo zdravstveni zavodi, veljata odlok o finansiranju in poslovanju zdravstvenih zavodov (Uradni list FLRJ it. 14/53) in odredba o skladih zdravstvenih zavodov s samostojnem tfinansl-renjem (Uradni list LRS itevtie ka 17/53). 5. člen Predračune novoustanovljeni okrajnih organov in zavodov, kakor tudi izdaje novih odlokov, ki imajo za posledico povečanje izdatkov, odobrava Komisija za proračun, ki jih predloži nakne Jno v potrditev Okrajnemu ljudskemu odboru. * 6. člen Komisija za proračun Je pooblaščena. da raz-polaga s proračunsko rezervo v vsakem četrtletju dn ene četrtine letnega piana proračunske rezerve proti naknadnemu poročanju O kr. ljudskemu odboru. 7. Cieu Krediti, ld Jih vrnejo zavmn za socialno zavarovanje po členih 24, 28 in 29 zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev, se ne smejo 12. Ljubljana—Moste 75.303 36.115 70 4.487 70 15.298 50 525 1 2.824 10 16.054 75.303 ti uporabit! brez soglasja Kora.- 19.000 13. Ljubljana—Polje 66.107 20.714 70 12.060 70 9.535 50 995 1 4.204 27 18.599 66.107 ti t-je za proračun. 14. Ljubljana—Rudnik 53.706 18.021 70 16.185 70 9.673 50 180 1 1.009 26 8.638 53.708 ti 15. Ljubljana—Šentvid 50.039 41.966 10 1.908 10 3.185 10 172 — — 3 2.808 50.039 rr 8. člen 114.041 16. Ljubljana—Šiška 117.050 42.985 70 2.822 70 35.260 50 2.050 1 11.962 9 22.271 117.050 ti Nastavitve prt okrajnih orga- 128.000 17. Ljubljana—Vič 111.140 48.353 50 6.105 50 30.184 10 1.203 1 18.418 7 6.877 111.140 •— nih ln zavodih, za katere v pro- 18. Logatec 30.239 9.816 70 7.224 70 2.032 100 570 2 1.310 43 8.385 29.337 ti 902 računu niso predvideni krediti. 19. Loška dolina 15.262 4.242 70 4.138 70 1.200 100 200 2 1.295 43 4.085 15 .160 = 102 se lahko izvršijo samo po prejš- 3,829.132 20. Medvode 29.041 16.060 30 4.325 30 1.293 50 345 — — 10 7.018 23.041 TZ nji pritrditvi Komisije za pro- 134.301 21. Mengeš 20.824 13,328 30 1.972 30 2.528 50 265 1 358 9 2.373 20.824 račun. 22. Moravče 15.358 3.783 70 6.924 70 775 — — 2 25 43 1.677 13.184 ti 2.174 23. Vrhnika 39.747 18.235 70 11.907 70 3.876 1.878 3.401 39.747 Skupaj občine 1,476.237 827.034 185.520 172.975 19.235 58.455 203.795 1,467.094 + 9.143 OLO 2,075.640 831.986 50.441 154.699 140.715 138.577 765.. 125 2,081.783 — 9.143 Vsega skupaj 3,551.877 1,662.080 235.961 327.584 160.000 197.032 969.220 3,551.877 0. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu LR Slovenije, uporablja pa se od L januarja 1956. PREGLED SKLADOV V LETU 1956 V OKRAJU Tabela 1» Okraj ni Okrajni Okrajni Obč. sklad Obč. sklad Občinski Občinski Okrajni Tek. Občina cestn i investic. skiad za za pobij. za stanov. investic. cestni gasilski Gozdni Skladi Skladi Skupaj sklad sklad posp. km-1, alkoh. izerj sklad sklad sklad sklad zadrug podjetij 1. Borovnica 840 4.056 1.869 1.554 13.456. 6.668 420 320 9.624 3.791 5.317 47.915 2. Cerknica 2.002 8.301 1.957 2.140 19.283 11.969 1.010 724 13:668 39.194 5.117 105.365 3. Dobrova. 1.148 4.156 1.178 1.139 6.776 4.163 580 531 4.061 3.471 1.110 28.513 4. Domžzi! e 2.492 56.687 13.542 6.813 77.137 21.488 1.300 970 3.052 4.233 91.993 279.707 5. Grosuplje 1.428 10.013 1.197 2.734 23.396 7.364 720 742 4.018 5.797 7.501 64.910 6. Ivančna gorica 2.016 7.689 2.471 2.234 14.134 16.340 1.020 1.006 5.873 6.531 2.772 62X86 7. Kamnik 2.590 57.634 2.036 3.713 76.532 25.282 1.370 993 20.937 8.3CO 73.678 273.065 9. Litija 2.128 18.550 1.931 2.457 33.610 8.619 1.100 575 23.005 9.265 20.811 122.051 9. Ljubi lana—Bežigrad 1.092 34.012 1.279 8.150 106.567 63.746 720 986 — 265 188.694 405.511 10. Ljubljana—Center 2.058 127.415 6.929 38.484 648.985 230.277 1.470 2.855 — — 627.644 1,686.117 1*1. Ljubljana—Črnuče 630 12.751 1.124 8.280 16.657 4.224 330 400 298 1.096 18.666 64.456 12. Lublina—Moste 1.330 41.400 4.174 7.264 65.980 35.510 770 612 — — 87.656 244.696 13. Ljubljana—Polje 2.142 30.230 1.062 5.605 35.869 23.143 1.110 726 1.739 4.187 47.794 153.604 14. Ljcfcfvana—Rudnik 1.820 10.218 1.895 4.754 20.792 10.755 940 883 7.241 7.654 8.748 75.700 15. Ljubljana—Šentvid 1.400 22.076 1.175 4.961 39.328 23.862 760 1.146 418 1.180 33.751 130.057 16. Lrubllana—Slika 1.470 59.729 934 9.748 117.110 14.047 930 1.133 — — 99 722 304.823 17- Ljubljana—Vič 2.576 27.452 2.109 7.525 62.489 53.243 1.480 1.54® 261 182 87.605 246.471 18. Logatec 1.162 5.927 4.402/ 2.526 15.243 6.895 590 327 10.050 24.105 12.165 83.392 19. Loška dolina 798 2.669 445 1.077 7.821 11.737 390 189 3.603 4.508 2.318 35.555 20. Medvode 1.176 29.465 641 1.604 25.905 6.400 600 462 1.C60 813 36.315 104.441 21. Mengeš 616 9.241 401 1.572 17.630 3.402 320 343 509 332 11.649 46.015 22. Moravče 602 2.322 607 761 4.189 2.044 310 280 1.485 977 517 14X94 23. Vrhnika 1.484 14.521 3.342 2.905 29.597 22.193 760 555 3.139 8.420 19.215 106.131 OLO 340.000 341.460 681.460 L V#cga skuhaj 35.000 936.514 56.700 128.000 478.486 613.368 19.000 18.307 455.501 134.301 1,490.758 5,365.935 A. PRORAČUNSKI DEL a) Dohodki 1. Dohodki is gospodarstva Del dobička gospodarskih organizacij Dei prometnega davka zasebnikov (70 %) Prometni davek od davčnih vrednotic Del prometnega davka od vina in žganja Dei prometnega davka iz gospodarstva Razni in nepredvideni dohod;i iz gospodarstva 765.425.000 262.500.000 25,000.000 10,500.000 138.577.000 41,486.009 skupaj 1.243,483.00« 2. Dohodki od prebivalstva Dohodnma od dohodkov zasebnikov od proizvodnje in prodaje lesa Del dohodnine kmečkih gospodarstev Del dohodnine ostalih poklicev Državne takse Del posebnega proračunskega prispevka iz plač 172,000.009 50,441.000 154.609.000 198.900.000 140.745.000 skupaj 715.795.00« 3. Dohodki državnih organov lo zavodov 4. Ostali dohodki 5. Posojilo za finansiranje Investicij 15.500.0«« 10.060.000 100,000.000 Skupaj proračunski dohodki (1—5) 2,084,783.000 PREDLOG PRORAČUNA OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA ZA LETO 1956 LJUBJANA PREDLOG t- 1. člen Predlog proračuna Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana za leto 1956 s posebnimi prilogami obsega: I. okrajni proračun z dohodki v znesku din 2,084,783.000 B izdatki v znesku din 2,084,783.000 In s presežkom izdatkov v znesku din 351,064.000 ODLOKA PRORAČUNA OLO ZA LETO 1956 III. predračune posebnih skladov z dohodki v znesku din 762.457.000 z izdatki v znesku din 776,887.000 in s presežkom izdatkov v znesku din 14,430.000 2. člen 3. člen Presežki izdatkov nad dohod- ki v predračunih posebnih skladov v skupnem znesku 14.430.000 dinarjev se krijejo iz okrajnega proračuna. 4. člen Finančno samostojni zavodi, k: dosežejo v letu 1956 presežek dohodkov nad izdatki s tem. da z uspešno organizacijo dela dosežejo večje dohodke, kot so s predračunom planirani, ali pa brez škode za kakovost storitev oziroma proizvodov zmanjšajo planirane izdatke, razdelijo na ta način doseženi presežek dohodkov nad izdatki, kot bo ugotovljeno z zakjučnim računom zavoda za leto 1956, tako da vplačajo: II. predračune finančno samostojnih zavodov z dohodki v znesku din 1,005,216.000 z izdatki v znesku din 1.356.280.000 Presežki izdatkov nad dohodki v predračunih finančno samostojnih zavodov v skupnem znesku 351.064.000 dinarjev se krijejo z dotacijami okrajnega •proračuna. Dohodki Dohodski iz gospodarstva Dohodki od prebivalstva Dohodiki drž. organov in zavodov Ostali dohodki Pbsoiilo PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV 1,243.488.000 715,795.000 15.5CC.COO 10,000 000 103.OCC.COO I z d a t k Dotacije gospodarstvu 146,838.003 Negospodarske investicije 413,612.009 1’rosvc'a ki kultura 492.073.000 Socialno skrbstvo 56.592.009 Zdravstvena zaščita 56,093.000 Državna uprava 416.948.C-30 Komunalna de ja vnose 2,720.000 Dotacije občinam 9.143X00 Dotacije finančno sam. zavodom 351.064.000 Dotacije družbenim organizacijam 65.000.000 Obveznosti in garancije 4.700.000 Proračunska rezerva 70,000.000 Skupaj dohodki 2.084.783X00 Skupa* izdatki 2,084.733.000 B. FINANČNO SAMOSTOJNI ZAVODI Lasmi dohodki Dotacije iz proračuna 1,005.216.000 Skupni izdatki 351,064.000 1,356.280.000 Skupaj dohodki 1,356.280.000 Skupaj izdatki 1,356.280.000 C. POSEBNI SKLADI Lastni dohodki Dotacije iz proračuna 762,457X00 Skupni izdatki 14,430.000 776,887.003 Skutoai dohodki 776.887.000 Skupa< izdatki v' 776,887.000 SKUPAJ A + B + C •‘217.950.000 SKUPAJ A + B -f C 4,217.950.003 b) IZDATKI 1. TAJNIŠTVO OLO Negospodarske investicije Adaptacija in ureditev kletnih prostorov v zgradbi »Kresija« za namen centralnega arhiva Popravilo in obnovitev zunanjosti »Kresije* 3.000. 000 6.000. 000 Skupaj Državna uprava Osebni izdatki Operativni izdatki Funkcionalni izdatki: Stroški za reprezetanco Stroški za seje LO, svetov tn komisij Stroški za tisk in objave Odškodnina za prekomerno obrabo obleke In terensko delo Rente, odkupi in razlastitve Stroški za volitve Članarina za medmestno in mednarodno konferenco Statistične publikacije, občasni popisi in letopis Ljubljane Strokovna knjižnica StroSki komisije za oceno osnovnih sredstev Prispevek v fond za razstavo in posvetovanje »Stanovanje za naše razmere« Stroški v zvezi s prireditvami in razstavo »Stanovanje za naše razmere« Skupaj ... Krediti za nove organe tn nove namestitve v okrajnih organih in zavodih Prosveta in kultura: Osebni izdatki Materialni izdatki 9.000. 000 104.000. 000 31,200.000 1.500.000 2.000. 000 17,000.000 500.000 2,000.000 100.000 300.000 1.300.000 100.000 100.000 2,000.000 1,900.000 164.000. 000 15,000.000 5,000.000 Zdravstvena zaščita: Osebni izdatki: Materialni izdatki Skupaj Skupaj 20.000.000 4.000. 000 2.000. 000 Državna uprava: Osebni izdatki Materialni izdatki Skupaj Skupaj izdatki Tajništva OLO 2. OKRAJNA SODISCA Državna uprava in sodstvo Okrano sodišče Grosuplje Osebni izdatki Operativni izdatki Funkcionalni izda'.ki 6,000.000 3.000. 000 2.000. 000 5,000.000 204,000.000 2,504 000 1,358.090 430.000 Okrajno sodišče Kamnik Oseba-; izdatki Operativni izdatki Funkcionalni izdatki Okrajno sodišče Ljubljana Osebni izdatki Operativni izdatki Funkcionalni izdatki Skupaj Skupaj Skupaj Skupaj okrajna sodišča 3. SVET ZA GOSPODARSTVO Dotacije gospodarstvu . 4.292.000 4.201.000 1.949.000 274.000 * 6,424.000 19.025.000 6.290.000 1.499.000 . 26.314.000 37.530.000 Za kritje izgub kmetijskim posestvom Za plačilo anuitet za posojila, ki so jih prejela kmetijska posestva 4.990.000 27,210.000 Negospodarske Investicije Izdelava načrtov za pekarno Skupaj . . - 32,200.000 1.600.000 Skupaj . . . Državna uprava Funkcionalni izdatki Sveta: Ustanovitev Zavoda za racionalizacijo poslovanja Potni stroški in honorar komisij za pregled zaključnih računov Stroški komisMe za plače v gospodarstvu S'ro?K'. komisije za davčne prittožbe Stroški naročenih revij 1,600.000 250.000 1.000.000 1,000 000 400.000 500.000 Skupaj . . . 3,150.000 Funkcionalni izdaikl Katastrske uprave L: Nova izmera Obnova katastra Katastrsko terensko delo Tehnične potrebščine 3.250.000 300.000 300.000 100.000 Skupaj . . . 3,950.000 Funkcionalni Izdatki Katastrske uprave 11.: Obnova katastra Katatrsko terensko delo Tehnične potrebščine Skupaj . . . 2.000 000 1.000.000 100.000 3,100.000 Funkcionalni izdatki Katastrske uprave Kamnik: Obnova katastra Katastrsko terensko delo Tehnične potrebščine 600.000 250 000 100.000 Skupaj . . . 950.000 Uprava za pomožno vetorinarsko-sanitarao službo: Osebni izdatki Operativni Izdatki Funkcionalni izdatki 1.150.000 714 000 436.000 Skupaj . . . 2.300.000 Skupaj izdatki Sveta za gospodarstvo 47,250.000 4 SVET ZA GRADBENE IN REGULACIJSKE POSLE Negospodarske investicije ‘roški študija in izdelave tehnične dokumentacije rekonstrukcije železniškega vozla in s tem zvezane rekonstrukcije cest 4'°°n 000 Skupaj 4.000.000 Državna uprava Objave v časopisih Strokovne knjige Stroški biroja za režitev železniškega vozla Stroški regionalnega urbanističnega plana (I. faza) Stroški izdelave regulacijskega načrta za Ljubljano Stroški izdelave regulacijskih programov za izven-Uubljanpko področje (I. faza) Triangulacija mesta Ljubljane (zaključna faza) Geodetske osnove za urbanistične potrebe (za regulacijski plan) Stroški delne detajlne meritve mesta Kopiranje načrtov Tehnične potrebščine Strokovna študijska potovanja Odškodnina za delo na terenu Stroški strokovnih komisij Sveta za urbanizem sploSni izdatki sveta Skupaj Skupaj izdatki Sveta za gradbene in regulac. posle 5. SVET ZA KOMUNALNE ZADEVE Dotacije gospodarstvu Dotacije EC2 za gradbena dela in nabavo opreme za rekonstrukcijo osebnega lokalnega prometa Dotacija za rekonstrukcijo Celovške cesto in ostalih ee*t v zvezi z rekonstrukcijo osebnega lokalnega prometa Skupaj . . . Negospodarske investicije Uprava cest: Nadaljevanje del na mostu na cesti št. III.-1224 pri Boštanju Preložitev ceste III—1208 pri Ligojni Nadaljevanje dej na mostu na cesti št. III-1208 prt Sinji gorici Dokončanje del na cesti ITI-1240 — Zaloška cesta Rekonstrukcija ceste III-1242 — Drtija Kandrše Novogradnja mostu čez Kamniško Bistrico pri Radomljah Prometni znaki na cestah III. reda Študij, načrti in odkupi zemljišč Nabava kamionov Anuiteta za samski dom Mestna kanalizacija: Severni zbiralnik, III. etapa Študij in načrti za glavne zbirain. in čistilno napravo Centralno pokopališče: Študij in program za centr. pokopališče v Ljubljani Javna razsvetljava: Rekonstrukcija javne razsvetljave na Celovški cesti Načrt; za javno razsvetljavo na cestah I. reda v zvezi z rekonstrukcijo osebnega javnega prometa Skupaj Državna uprava Numeracija mesta Tehnične potrebščine Prispevek vodni skupnosti za melioracijo Ljubljanskega barja Kopiranje načrtov Strokovna študijska potovanja Dotacija Društvu gradbenih inženirjev in tehnikov Vodni skiad Obveznost; iz preteklih let Prispevek za investicije LRS k projektu za vodovod Cerklje-Mengeš-Kranj Skupaj Skupaj izdatki Sveta za komunalne zadeve 6. SVET ZA STANOVANJSKE ZADEVE Negospodarske investicije Študij Skupaj . . . Državna uprava Funkcionalni izdatki: Zavodu za stanovanjsko izgradnjo za raziskave tn študij Stroški za pritožbe zoper najemnine Skupaj . . . Obveznosti in garancije Amortizacija mestnega posojila Skupaj Skupaj izdatki Sveta za stanovanjske zadeve 7. SVET ZA NOTRANJE ZADEVE Negospodarske investicije Za modernizacijo opreme Notranje oprave Skupaj . . Državna uprava Za organe in zavode Notranje uprave: Osebni izdatki Operativni izdatki Funkcionalni izdatki 94.362.000 1,000.000 50.000 20,000.000 20.000 100.000 150.000 14.430.000 1,778.000 500.000 Skupaj ... Komunalna dejavnost Vzdrževanje cest III. reda Prometno štetje za Izdelavo programa cestne mreže in mesta Vzdrževanje grobov talcev Priprave in tiskanje knjige »Nekateri problemi Ljubljane« Protiletalska zaščita 38,028.000 108,122.000 400.000 500.000 450.000 1,370.000 110.842.000 357,870.000 2,000.000 2,000.000 3,700.000 70.000 3,770.000 4,700.000 4,700.000 10,470.000 40,000.000 40,000.000 98.608.000 25,000.000 14.172.000 Skupaj . . . 137,780.000 Skupaj izdatki Sveta za notranje zadeve 8. SVET ZA PROSVETO Negospodarske investicije Dovršitev glavnega šolskega poslopja gimnaiije Šentvid Nadaljevanje gradnje gimnazije Polje Nadaljevanje gradnje Osnovne šole v Šmarjah na Dolenjskem Nadaljevanje gradnje šole na Krki Nadaljevanje gradnje Osnovne šole v Zlatem po-ju Velika pora vila in investicijsko vzdrževanje šol In domov 177,780.000 83.000. 000 65,600.000 5.400.000 5.500.000 4.500.000 50.000. 000 Skupaj 214,000.000 50.000 Osebni Operativni Funkcionalni Skupaj 130.000 Potni in selitveni stroški — 1,600.000 — 1,600.000 700.000 Taborjenja in nabave šotormv — — 1,500.000 1,500.000 150.000 Smučarski tečaji in nabava opr. — — 500.000 5UU.OOO 6,000.000 Delavska gimnazija Nagrade ucencem ob zaključku — — 1,100.000 1,100.000 350.000 šolskega leta — 700.000 700.000 4,500.000 Šolske razstave, nastopi in tekmovanja — — 700.000 700.000 Nabava strokovne literature — 50.000 50.000 150.000 Časopisne in radijske objave — 80.000 80.000 100.000 Dvig strokovnega kadra — 1,000.000 1.000.000 150.000 Nagrade prosvetnim delavcem — — 1.000.000 1,000.000 600.000 Pomoč društvom prosv. delavcev — — 1,479.000 1,479.000 150.000 Pomoč znanstvenim, strokovnim in 280.000 dijaškim društvom — — 300.000 300.000 830.000 Podpora nižji gimnaziji otrok padlih borcev — — 1,000.000 1,000.000 14,140.000 Stroški taborenj obveznikov predvojaške vzgoje _ 10,587.000 10,587.000 18,140.000 Štipendije — — 4,500.000 4,500.000 Dotacije finančno samostojnim vavodom po prilogi 40,356.000 40,356.000 Skupaj — 1,600.000 64,852.000 63,452.000 90,638.000 GIMNAZIJE Osebni Operativni Funkcionalni Skupaj 1. I. Vegova ulica 10,272.000 1,497.000 £98.000 12,467.000 24,000.000 2. II. Rakovnik 7,772.01)0 l.Olg.OOO 603.000 9.393.000 114,638.000 3. III. Bežigrad 11,451.000 2,200.000 608.000 14,259.000 4. IV. Klasična 10,767.000 1,356.000 532.000 12,655.000 5. V. Poljane 14,007.000 1,785.000 492.000 16,284.000 6. VI. Šubičeva 10,311.000 1,013.000 430.000 11,754.000 7. VII. Trg revolucije 11,777.000 1,603.000 602.000 13,982.000 2,390.000 8. VIII. Bežigrad 9,634.000 179.000 502.000 10,315.000 2,320.000 9. IX. Vič 9,702.000 1,504.000 507.000 11,713.000 10. X. Moste 10,242.000 1,493.000 633.000 12,368.000 3,650.000 11. XII. Šentvid 10,143.000 990.000 516.000 11,655.000 5,102.000 12. Kamnik 10.977.000 1,810.000 1,013.000 13,800.000 12,000.000 13. Stična 5,298.000 589.000 215.000 6,102.009 Sku paj 132,353.000 17,043.000 7,351.000 156,747.000 4,100.000 500.000 SREDNJE STROKOVNE ŠOLE 5.000.000 Osebni Operativni Funkcionalni Skupaj 10.000.000 1. Administrativna šola 3,176.000 991.000 536.000 4,703.000 4,000.000 2. Ekonomska srednja šola 11,798.000 2,243.000 817.000 14,858.000 3. Gozdarska srednja šola 4,092.000 1,104.000 885.000 6,031.000 30.000.000 4. Gradbena srednja šola 17,826.000 963.000 636.000 19,425.000 3,200.000 5. Sola za farmacevtske pomočnice 1,273.000 926.000 136.000 2,335.000 500.000 6. Sola za sanitarne tehnike 1,931.000 629.000 172.000 2,732.000 7. Tehniška srednja šola 48,825 000 8,190.000 3,445.000 60,460.000 11,000.000 8. Učiteljišče 13,157.000 2,810.000 2,770.000 18,737.000 9 Vzgojiteljska sred. šola 5,305.000 822.000 687.000 6,814.000 600.000 10. Zobotehniška sred. šola 5,948.000 468.000 422.000 6,838.000 Skupaj 113,331.000 19,146.000 NIŽJE STROKOVNE SOLE 12. Avtomehanske stroke Šentvid Za voznike motornih vozil Osebni 3,175.000 Operativni 420.000 10,506.000 Funkcionalni 154.000 142,983.000 Skupaj 3,749.000 21 22. 23. 24. Ježica 1,113.000 576.000 1,713.000 3,402.000 . Za gluho mladino 763.000 67.000 38.000 868.000 . Za gradbeno strok- Tomačevska cesta 8,421 000 1,574.000 780.000 10,775.000 . Za lesno stroko 2,685.000 692.000 150.000 3,527.090 . Za kovinsko stroko 7,362.000 1.440.000 381.000 9,183.000 . Za oblačilno stroko 3,777.000 366.000 255.000 4,398.000 . Za razne stroke 3,494.000 445.000 198.000 4,137.000 . Za čevljarsko stroko 2,256.000 194.000 100.000 2,550.000 Podkovska šola 1,530.000 363.000 — 1,893.000 . Železniška industr. šola 9,195.000 708.000 215.000 10,118.000 . Za grafično stroko 1,056.000 — — 1,056.000 . Babiška šola 1,393.000 830.000 255.000 2,478.000 . Sola za otroške negovalke 2,041.000 1,181.000 912.000 4,134.000 . Gospodinjski tečaji 681.000 582.000 20.000 1,283.000 . Za razne stroke Kamnik I 1.676.000 453.000 336.000 2,465.000 . Za razne stroke Kamnik II 2,182.000 628.000 - 141.000 2,951.000 . Za razne stroke Domžale 1,051 000 152.000 75.000 1,251.000 . Za razne stroke Vrhnika 356.000 123.000 41.000 520.000 . Za razne stroke Litija 256.000 97.000 54.000 407.000 . Za razne stroke Cerknica 404.000 50.000 30.000 484.000 . Za razne stroke Mengeš 1,290.000 168.000 138.000 1,596.000 . Za pletilsko stroko Gameljne 340.000 82.000 79.000 501.000 . V Domu invalidne mladine 437.000 — — 437.000 Skupaj 56,934.000 11,164.000 6,065.000 74,163.000 VZGOJNI ZAVODI Osebni Operativni Funkcionalni Skupaj Janeza Levca 10,711.000 1,876.000 3,400.000 15,987.000 Za gluho mladino 13,177.000 2,886.000 5,822.000 21,885.000 Za slepo mladino 9,058.000 2,100.000 3,815.000 14,973.000 Skupaj 32,946.000 6,862.000 13,037.000 52,845.000 Center za izvenarmadno vzgojo 387.000 .436.000 — 823.000 Vzgojna posvetovalnica 887.000 535.000 265.000 1,687.000 Skupaj 1,274.000 971.000 265.000 2,510.000 Skupaj izdatki Sveta za prosveto 709,700.000 9. SVET ZA KULTURO Negospodarske investicije Pionirska knjižnica (dvorana, dovrštev mate čitalnice, obnovitev velike čitalnice, ureditev sanitarij) 3,000.000 Adaptacija Magistrata 11,000.000 Rekonstrukcija in vzdrževanje spomenikov (Križanke, Rimski zid, Grad itd.) 6,000.000 Festival (transformator, napeljava elektrike) 3,500.000 Sola za umetno obrt (popravilo strehe, stiskalnica za furnir) 800.000 Mestno gledališče (stoli in transformator) 3,000.000 Načrti za dvorano Titova cesta, Jakopičev paviljon 2.500.000 Dva slikarska ateljeja 2,000.000 BESEDILO PREGLED PRORAČUNSKIH IZDATKOV PO Dotacije NST Prosve,a gospo- vesti- darstvu cije kultura Socialna zaščita Zdrav- stvena zaščita DELIH IN RAZDELKIH (V TISOČIH DINARJEV) Državna Komunalna de- Skupaj . . . Prosveta in kultura Funkcionalpi izdatki Sveta: Razstave in prireditve Nakup umetnin Almanah Publikacije Gostovanje umetniških skupin Delavska knj:žnica Slovenska Matica Prispevek Mestni knjižnici Kronika Slovenskih krajev Subvencije društvom Mednarodne razstave Prispevek Lutkovnemu gledališču Spomeniki, plastike in obveznosti iz preteklega leta Nagrade profesorjem uprava in sodstvo Do*ad.je javnost Obveznosti in garancije Prora- čunska rezerva Skupaj . ... 32.200 za gradbene in regulacijske za komunalne zadeve za stanovanjce zadeve ra notranje zadeve za prosveto ra kulturo ta zdravstvo ra soc. varstvo in delovna menja •je družbenim organiza-m rije občinam čunska rezerva __________ 114.638 9.000 20.000 1.600 4.000 94.362 2.000 40.000 214.000 402.499 31.800 54.694 16.850 14.880 6.000 52.845 3.747 50.093 169.000 37.530 13.450 14.140 13.028 70 ' 137.780 380 6.570 2.720 1C8.122 3.700 40.356 180.486 13.547 4.853 65.000 9.143 4.700 70.000 204.000 37.530 47.250 18.140 357.870 10.470 177.780 709.700 266.980 95.750 15.170 65.000 9.143 70.000 Dvig strokovnega kadra Mestni arhiv: Osebni izdatki Operativni izdatki Funkcionalni izdatki Mestni muzej: Osebni izdatki Operativni Izdatki Funkcionalni izdatki Slovanska knjižnica: Osebni izdatki Operativni izdatki Funkcionalni izdatki Srednja glasbena šola: Osebni Izdatki Operativni izdatki Funkcionalni izdatki 413.612 492.073 56.093 416.948 2.720 425.207 4700 70(000 2*084783 Skupaj Skupaj Skupaj Skupaj Skupaj 31,800.000 1,000.000 1.500.000 3.000. 000 2.690.000 5.200.000 1.500.000 1.000. 000 200.000 400.000 500.000 1,000.000 400.000 2,000.000 154.000 200.000 20,744.000 3.792.000 600.000 990.000 5.292.000 2.250.000 650.000 2,000.000 4.900.000 1.476.000 316.000 1.090.000 2,882.000 14,305.000 1,300.000 400.000 16,005.000 SKUPAJ '46.838 STRAN Srednja baletna šola: Osebni izdatki Operativni izdatki Funkcionalni izdatki 4,171.000 500.000 200.000 -kopaj . . . 4,871.000 Skupaj prosveta in kultura Dotacije in subvencije Dotacije finančno samostojnim zavodom po prilogi Skupaj . . . Skupaj izdatki Sveta za kulturo 10. SVET ZA ZDRAVSTVO Negospodarske investicije Centralni otroški dispanzer — gradnje Zdravstveno okrevališče Rakitna — gradnje Zdravstveno okrevališče Kraljeviča — gradnje Dom Staneta Žagarja — gradnje Dečji dom — gradnje Dispanzer za žene — gradnje Centralni antituberkulozni dispanzer — gradnje Šolska poliklinika — gradnje Sxupaj • • • Zdravstvena zaščita Izdatki zdravstvenih ustanov: Šolska poliklinika Osebni izdatki Operativni izdatki Funkcionalni izaatk Skupaj . . . 54,694.000 180,486.000 180.486.000 268.980.000 2,000.000 2,000.000 2.500.000 1.500.000 1.600.000 1.500.000 4.500.000 1.250.000 16,850.000 7.950.000 1.650.000 2.240.000 11,840.000 Antituberkulozni dispanzer Ljubljana Osebni izdatki Operativni izdatki Funkcionalni izdatki ukupaj Antituberkulozni dispanzer Kamnik Osebni izdatki Operativni izdatki Funkc onalni izdatki Skupaj Antituberkulozni dispanzer Litija Osebni izdatki Operativni izdatki Funkcionalni '.zdatki Skupaj Antituberkulozni dispanzer Grosuplje Osebni izdatki Operativni izdatki Funkcionalni Izdatki Skupaj Antituberkulozni dispanzer Vrhnika Osebni izdatki Operativni izdatki Funkcionalni izdatki Skupaj 5.170.000 1.700.000 730.000 . . 7,600.000 1,019.000 395.000 135.000 . . 1,549.000 865.000 321.000 73.000 . . 1,259.000 576.000 919.000 50.000 . . 1,545.000 448.000 232.000 44.000 724.C90 Centralni otroški dispanz-Osebni izdatki Operativni izdatki Funkcionalni izdatki 2,100.000 1,280.000 720.000 Skupaj . . . 4,100.000 2,300.000 900.000 600.000 Skupaj . . . 3,800.000 1,917.000 545.000 172.000 Skupaj . . . 2,634.000 1,392.000 344.000 176.000 Skupaj . . . 1,912.000 7.930.000 2 600.000 2.600.000 Skupaj . . Izdatki Sveta Štipendije Stroški Mestne porodnišnice Strokovni sestanki medicinskega osebja in kongresi Prispevek Okrajnemu odboru RK Objave in tisk Obdelava zdravstvene statistike Stroški Komisije za popis osnovnih sredstev Obveznosti iz preteklega leta Skupaj . . . 15,260.000 . 13,130.000 12.300.C00 1,000.000 380.00 0 1,200.000 100.000 40.000 40.000 200.000 Dispanzer za žene Osebni izdatki Operativni izdaLvi Funkcionalni izdatki Center patronažne služb Osebni izdatki Operativni izdatki Funkcionalni izdatki Ambulanta za prvo pomoč Osebni izdatki Operativni izdatki Funkcionalni izdatki Higienska postaja Osebni izdatki Operativni izdatki Funkcionalni izdatki Dotacije in subvencije Dotacije finančno samostojn m zavodom po prilogi 13,547.000 Skupaj . . . 13,547.000 Skupaj Izdatki Sveta za zdravstvo 95,750.000 11. SVET ZA DELOVNA RAZMERJA IN SOCIALNO VARSTVO Funkcionalni izdatki Sveta: Socialne podpore Stroški zdravljenja nepremožn h in plačilo stroškov po Uredbi Stroški za dobavo MDF Rehabilitacija, prekvalifikacija in ortopedski pripomočki za invalide Preselitev oskrbovancev Stroški Invalidske komisije 50.000 1,739.000 700.000 700.000 498.000 60.000 Skupaj Izdatki Državne uprave Sveta Tisk in objave v časopisih Komis, j skl pregledi Inšpekcije dela Propaganda Inšpekcije dela Obdelava socialne statistike Nabava tehničnih potrebščin Skupaj Biro za posredovanje dela Osebni izdatki Operativni zdatki Funkcionalni izdatki . . . 3,747.000 20.000 100.000 20.000 20.000 100.000 . . . 260.000 4.170.000 1.840.000 300.000 Dotacije In subvencije Skupaj . . Dotacije finančno samostojnim zavodom po prilogi 6,310.000 4 853.000 Skupaj . . . 4,853.000 Skupaj izdatki Sveta za delovna razmerja in socialno varstvo 15,170.000 12. OSTALI PRORAČUNSKI IZDATKI Proračunska rezerva za nepredvidene Izdatke 70.000.000 Dotacije družbenim organizacijam 65,000.000 tžotaeUe občinam 9,143.000 B) PREGLED PREDRAČUNOV DOHODKOV IN IZDATKOV FINANČNO SAMOSTOJNIH ZAVODOV Zavod lastni DOHODKI dotacije skupaj osebni operativni IZDA funkcionalni T K I presežek skupaj SVET ZA GOSPODARSTVO 1. Revizijsko tehnični zavod 2,466.000 = 2,466.000 2,295.000 171.000 TZ — 2,468.000 SVET ZA KOMUNALNE ZADEVE 1. Uprava cest OLO 119,000.000 108,122.000 227,122.000 89,739.000 15,900.000 121,483.000 - 227,122.000 SVET ZA STANOVANJ. ZADEVE 1. Zsivod za stanovanjsko izgradnjo 19,539.000 3,700.000 23,239.000 11,479.000 3,360.000 8,400.0«) rz 23,239.000 SVET ZA ZDRAVSTVO 1. Dečji dom 2. Poliklinika 3. Zobna poliklinika 4. Materinski dom 5. Mest. dezinfekcija in destnsekcija 6. Mladinsko okreval šče Rakitna 7. Otroško okrevališče Podljubelj 3. Mlad. okreval. Šentvid pri Stični 9„ Dečje okrevališče Kraljeviča 10. Dečje okrevališče Siljevica 11. Reševalna postaja 12. Zdravstvene menze 13.013.000 108,894.000 24,000.000 3.794.000 3.450.000 4.540.000 6.149.000 5.779.000 4.915.000 6.677.000 36.284.000 22.767.000 6,030.000 850.000 500.000 667.000 415.000 405.000 680.000 4,000.000 19.043.000 103,894.000 24,000.000 4.644.000 3.450.000 5.040.000 6.816.000 6.194.000 5.320.000 7,357.0:0 36.284.000 26.767.000 8.823.000 57.617.000 14.168.000 1.380.000 1.598.000 1.573.000 1.981.000 2.880.000 760.000 2.212.000 13,635.000 3,732.000 4,700.000 18.889.000 3.560.000 864.000 432.0UO 888.000 1, 235 000 1.260.000 1.030.000 1.645.000 11.474.000 657.000 5,52» 000 32.388.000 6.272.000 2.4011.000 1,420 000 2.579.000 3 600 000 2.054.000 3.530.000 3.500.000 11.175.000 22.378.000 - 19.043.000 103.394.000 24,000.000 4.644.000 3.450.000 5.040.000 6.816.000 6.194.000 5.320.000 7,357.0:0 36.284.000 26.767.000 skupaj , . . 240,262.000 13,547.00 253,809.000 110,358.000 46,634.000 96,816.000 253,809.000 ■ < SVET ZA SOCIALNO VARSTVO 1. Dom starih in onemoglih Bokalce 2. Mladinski dom Malči Beličeve 3. Dom Titove mladine Moste 4. Dom star.h in onem. Jelšingrad 23,180.000 7.867.000 7.752.000 6.346.000 677.000 1.851.000 2.125.000 200.000 23.857.000 9.718.000 9.877.000 6.546.000 7.170.000 3.366.000 3.660.000 2.414.000 4.748.000 1.529.000 1,867/ 990.000 11.939.000 4.823.000 4.350.000 3.142.000 — 23 857 000 9.718.000 9.377.000 6.546.000 skupaj . . . 45,145.000 4,853.000 49.998.00U 16,610.000 9,134.000 24,254.000 49,988.000 SVET ZA PROSVETO I. Dijaški domovi 1. Zavod za glasbeno vzgojo 2. Dom Ivana Cankarja 3. Dom Anice Cernejeve 4. Dom Majde Vrhovnikove 5. Dijaški dom Kamnik 6. Dijaški dom Stična 4.913.000 16,088.000 16,085.000 6.468.000 2.893.000 3.091.000 1,101.000 2,218.000 2,480.000 677.000 690.000 709.000 6.114.000 18.306.000 18.565.000 7.145.000 3.583.000 3.800.000 2.152.000 6.090.000 6.173.000 1.989.000 915.000 1.318.000 1,262.000 2,703.000 2,033.001) 1.541.00U 792.000 644.000 2,600.000 9.511.000 10,359.000 3.615.000 1.67-, 000 1.838.000 — 6.014.000 18.300.000 18.535.000 7.145.000 3.583.000 3.300.000 skupaj . . . 49.538.000 7,875.000 57,413.000 18,637.000 8,977.000 29,799.000 57,413.000 H. Domovi industrijskih in strokovnih šol 1. Dom Ekonomske srednje šole 2. Dom Gozdarske srednje šole 3. Dom Gradbene srednje šole 4. Dom Višije šole za medic, sestre 5. Dom Sole za otroške negovalke 6. Dom Tehniške srednje šole 7. Dom Telegr. Telef. mehan. industrijske šole 8. Dom Zobotehntške srednje šole 9. Dom Železniške industrijske šole 10. Dom Babiške šole 4,090.000 6,660.000 14.035.000 10.233.000 2.227.000 40.172.000 2.000.000 2.137.000 7.802.000 3.180.000 886.000 768.000 1.874.000 176.000 81.000 3.445.000 231.000 1.194.000 27.000 4.976.000 7.428.000 15.909.000 10.409.000 2.308.000 43.617.000 2.231.000 2.137.000 8.996.000 3.207.000 1,368 000 1.505.000 3.201.000 2,162.000 153.000 12,797.000 231.000 272.000 2.940.000 144.000 652.000 960.000 2.163.000 1.202.000 642.000 5.840.000 60.000 190.000 1.381.000 120 030 2.956 000 4.963.000 10.545 000 7.045.000 1.513 000 24.980.000 1.940.000 1.675 00O 4.675 000 2.943 000 4.976 000 7.428.000 15.906.000 10.409.000 2.308.000 43.617.000 2.231.000 2.137.000 8.996 000 3.207.000 skupaj . , , 92,536.000 8,682.000 101,218.000 24,773.000 , 13,210.000 63,235.000 101,218.000 lit. Vajenski domovi 1. Dom Čevljarske šole 2. Vajenski dom Kersnikova ulica 3. Vajenski dom Rakovnik 4. Vajenski dom Šentvid 9. Vajenski dom Avtomehan. šole 6. Vajenski dom Tomačevska cesta 3.829.000 8.816.000 3.629.000 7,423^000 4.187.000 17,683.000 540.000 1.103.000 987.000 777.000 503.000 2.550.000 4.369.000 9.919.000 4.616.000 8.200.000 4.690.000 20,233.000 1,255 000 2.494.000 1.238.000 2.152.000 788.000 5.862.000 358 000 1,436.001 1,122.000 915.000 722.000 2,419.000 2,756 000 5.989.000 2.256 000 5,133 000 3.180 000 11.952.000 4,369 000 9.919.000 4.616000 8.200.000 4.690.000 20,233.000 7. Vajenski dom Sole za voznike motornih vozil 8. Vajenski dom Mekinje 9. Vajenski dom Gameljne 1,264.001 3,485 060-1,033.000 36.000 135.000 178.000 1.300.000 3.620.000 1.211.000 223.000 , 611.000 360.000 205.000 551.000 214.000 672 000 2,458 POO 637.000 — 1.300 000 3.620000 1.211.000 skupaj . . . 51,349.000 6,809.000 58,158.000 14,983.000 7,942.000 35,233.000 58.158 000 IV. Vzgajališča 1. Deško vzgajal.šče Logatec 2. Vzgajališče Smlednik 3. Dekliško vzgajališče Višnja gora 9.248.000 8.890.000 6.657.000 4,300.000 6.259.000 2.844.000 13.548.000 15.149.000 9,501.000 5,280.000 7.075.000 4.031.000 2.115.000 2.082.000 1,410.000 6.153.000 6.012.000 4,060.000 — 13,548 000 15,149.000 9.501.000 skupaj . # • 24.795.000 13,403.000 38,198.000 16,386.000 5,587.000 16.225.000 38.198.000 V. Učne delavnice 1. Zavoda za gluho mladino 2. Podkovske šole 3. Železniške industrijske šole 4. Zavoda Janeza Levca 5. Tehniške srednje šole 8. Eobotehniške srednje šole 7 Usnjarskega tehnikuma Domžale 28.900.000 1.700.000 22.184.000 900.000 3,000.000 5.754.000 206,314.000 H 1,161.000 2,000.000 426.000 28.900.000 1.700.000 23.345.000 900.000 5,000.000 5.754.000 206,740.000 9.219.000 123.000 1.916.000 268.000 1.305.000 21,717.000 4.681.000 217.000' 3.052.000 102.000 300.000 284.000 3.852.000 15.000.000 1.360.000 18,377.000 530.000 4.700.000 4.165.000 131,171.000 — 28.900.000 1,700 000 23.345.000 900.000 5,000.000 ® 5,754.000 206.740.000 skupaj . . . 268,752.000 3,587.000 272,339.000 34,548.000 12,488.000 225,303.000 272.339.000 Svet za prosveto skupaj . . . 486,970.000 40,356.000 527,326.000 109,327.000 48,204.000 369 795.000 527,326.000 SVET ZA KULTURO 1. Jakopičev paviljon 2. Ljubljanski festival 3. Mestno gledališče 4. Sola za umetno obrt 5. Pionirska knjižnica 6. Koncertna direkcija 7. Slogenska filharmonija 8. Slovensko narodno gledališče 370.000 5.978.000 6.878.000 1.637.000 970.000 2.751.000 19.900.000 53.350.000 1,300.000 10.986.000 26.600.000 8,100.000 4,500.000 1,200.000 22.200.000 105,600.000 1.670.000 16.964.000 33.478.000 9.737.000 5.470.000 3.951.000 42.100.000 158,950.000 746.000 2.825.000 23.703.000 7,428 000 2.664.000 609.000 29.910.000 125,385.000 500.000 1.799.000 3.144.000 883.000 1.223.000 340.000 2.300.000 10,000.000 424 000 12.340.000 6.631.0C0 1,426.09' 1.583.C00 3,002 000 9.890.000 23.565.000 — 1.670.000 16.954 000 33.478.000 9.737.000 5.470.000 3.931.000 42.100 000 158,950.000 skupaj . . . 91,834.000 180,486.000 272,320.000 193,270.000 20,189.000 58.861.000 272,320.000 Rekapitulacija Svet za gospodarstvo Svet za komunalne zadeve Svet za stanovanjske zadeve Svet za zdravstvo Svet za socialno varstvo Svet za prosveto 2,466.000 119,000.000 19.539.000 240,262.000 45.145.000 488,970 000 91.834.000 108,122.000 3.700.000 13.547.000 4.853.000 40.356.000 180,486.000 2,466.000 227.122.000 23.239.000 253.809.000 49.998.000 527.326.000 272.320.000 2.295.000 89.739.000 11.479.000 110.359.000 16.610.000 109.327.000 193.270.000 171.000 15.900.000 3.360.000 46.634.000 9.134.000 48.204.000 20.189.000 121.483 000 8.400 000 96.816.000 24.254.000 369,795.000 58,861 000 X — 2.466 000 227.122.000 23.239.000 253.809.000 49.998.000 527.326 003 272.320.000 skupaj ... 1.005,216.000 351,064.000 1,356.280.000 533,079.000 143,592.000 679,609.000 1.356,230.000 Iz pristojnosti sveta Naziv sklada Svet za gospodarstvo Gozdni sklad Sklad za pospeševanje kmetijstva Sklad za pobijanje alkoholizma skupaj . . . Svet za komunalne zadeve Vodni sklad Vsota . . . ♦ Subvencija iz poračuna OI*Q C) PREGLED PREDRAČUNOV SKLADOV \ Saldo 1955 dohodki 1956 Skupaj Osebni IZDATKI Materialni Rezerva Skupaj 51,746.000 488.474.000 540,220.000 35,021.000 505,199.000 — 540,220.000 14,956.000 56.700.000 71,656.000 — .71,656.000 — 71,656.000 37,204.000 86.621.000 123,825.000 — 123.825.000 — 123,825.000 103,906.000 631,795.000 735,701.000 35,021.000 700.680.000 — 735,701.000 26,756.000 •14,430.000 41.186.000 — 33.415.000 2,771.000 41,186.000 130,662.000 646,225.000 776,887.000 35,021.000 739,095.000 2,771.000 776,887.000