Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: 3s «o!s lito (»odplačan 16 gld., la pol leta 8 gld., sa telit leta 1 gld0. u jedca
mesec 1 gld 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Z% ?elo leto 13 gld., ta pol le'.a 6 gld., za četrt leta 8 gld., xa jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne itevilke po 7 kr.
Naročnino <n oznanila (i n» e r a t e) vsprejema upravniStvo In ekspedlclja v „Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, iivxemii nedelje in pramike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredništva t e 1 e f 6 n - š t e v. 74.
13
a
V
Ljubljani, v soboto 17. junija 1899.
Letnik JC.K V S. a
NugMlhit §29 stranke,
Szella proslavljajo mažarski listi kot trium-fatorja, krotivca divjih levov in tigrov, kot največjega ogerskega državnika za grofom Andražem, ker je dosegel, da mejnarodne trgovinske pogodbe potečejo ob jednem z avstro ogrsko nagodbo. Mi v istini ne umemo nepopisnega veselja, s katerim mažarski listi in ogromna večina ogrske zbornice pozdravljajo svojega Merkula, ki je baje vrgel ob tla avstrijske svoje nasprotnike. Od srca privoščimo pl. Szellu vso hvalo njegovih privržencev. Zaslužil jo je, saj je imel mnogo skrbij in mnogo potov iz Budimpešte na Dunaj.
A ravno tako malo moremo soglašati z onimi, ki vihte kadilnice pred avstrijskimi ministri ter grofa Thuna, dr. Kaizla in barona Dipaulija povzdigujejo v deveta nebesa, ker so podaljšali za osem let Badeni-Banffyjevo nagodbo. Kar pa moramo naglašati, je to, da je grof Thun s svojimi ministerskimi tovariši nasproti Ogrom odločno dokazal, da Avstrija ni še pod mažarskim klobukom in da je sedanja nagodba prva, katere Avstrija ne plača z novimi privilegiji ogrski polovici.
Posebno pozornost pa vzbujajo izjave strankarskih glasil. Levičarji so do zadnjega upali, da odstopi grol Thun in pride na krmilo nemška ob-strukcija v zvezi s Poljaki. Varali so se! Merodajni krogi so pokazali, da morejo vladati tudi proti nemški obstrukciji ter da obstanek Avstrije ni odvisen od nemške hegemonije. Nemški cen-tralisti so zgubili zadnje upanje, da zasedejo mi-nisterske sedeže ter dobe vajeti v roke. T epe na je nemška obstrukcija, ki je sedaj zgu-
L i S T E K.
Pleterje.
Citatelj pač začuden gleda, kaj pomeni to ime kot glava tem vrsticam. Najbolje mu stvar pojasnim, ako citiram četrtkov »Slov. Narod«, kjer znani dolenjski dopisnik pod istim zaglavjem tako-le piše: »Pol ure od ,luteranske vasi1, od Št. Jerneja, pod vznožjem Gorjancev, leži graj-ščina Pleterje. Tih dol je tu. Vidi se le v nebo. Kraj je kakor ustvarjen za puščavnike. Nekoč je bila ta kartavza last celjskih grofov, v 17. stoletju so jo dobili jezuitje, pozneje baroni Borsch pl. Borschod, mažarski ljudje. Izborno vino raste blizo te kartavze. To vino ima posebno prijeten okus. Čim več ga piješ, bolj si žejen, ali nikdar tako omamljen, da bi ne vedel, kaj delaš. Tako je vino iz stare še od Rimljanov prišle trte. Ameriška trta daje ves drugačen okus. Tukaj je na mali cerkvici morda najlepši gotiški strop in najlepši portal na Slovenskem. Borschi so iz gotiških kapelic napravili hleve, v gotiški cerkvi so imeli spravljeno slamo in prazne sode. Zdaj vse bolj razpada, ali nebeško lepa bukova hosta se širi od kartavze gori v hrib daleč na Hrvaško, in v nekaterih delih te hoste še ni pela sekira. K tej graščini spada Golo, manjše posestvo vštric Bele cerkve, ki ima dobre travnike in dobre vinogradne lege«.
bila najostrejše orožje iz rok proti vladi in večini. To dobro čutijo glasila nemške obstrukcije in unisono opisujejo novo nagodbo kot nesrečo za Avstrijo. V svoji obupnosti se tolažijo, da še pride dan obračuna z vlado in večino. Tako piše praška »Bohemia«, da je Szell skušal spraviti avstrijsko vlado na ustavno pot; ogrske zahteve niso bile proti Avstriji, ampak proti sedanjemu zistemu. Toda grof Thun ostane, tako zdihuje glasilo praških kazinotov, in ž njim § 14. Konečno pozivlje »Bohemia« nemške poslance, naj gredo mej na rod ter širijo in priporočajo brezozirno ljudsko politiko proti vladi,
Torej dosedanja obstrukcija še ni bila brez-ozirna? Wolf in Schonerer sta lahko vesela novih pristašev.
Čudimo pa se onirn glasilom desniških klubov, ki brez vsacega najmanjšega pomisleka vsevprek hvalijo novo nagodbo, pojo slavospeve sedanji vladi in pričakujejo zlato dobo. Res je sicer, da more grof Thun biti zadovoljen z vspehom, kajti pokazal je Mažarom, da niso še neomejeni gospodarji v naši državi. Ali pa more biti tudi avtonomistična desnica vesela te zmage? Desnica je po svojih zastopnikih izrekla vladi svoje zaupanje in vso potrebno podporo glede nagodbe. Grof Thun je to prijazno vzel na znanje. Toda, ljudje božji, ali je dtializem res na korist slovanskim narodom v Avstriji ? In ta dualizem je dobil sedaj leseno nogo. Ker pa že moramo računati z dualizmom, vprašamo prav ponižno, toda odkrito : v čem pa se loči grofa Thuna zistem od sostava nemško liberalnega ? Kaj je desnica v zadnjih dveh letih dosegla pod Badenijem in grofom
Thunom? Poglejmo samo na Goriško, v Trst in Istro ! Ali je bilo ondi slabše pod Giskro in Auers-pergom ! Položimo si roko na srce in vprašajmo: Ali se je le pičica znanega programa desnice izvršila v zadnjih dveh letih? Ako so nas preje bili s škorpijoni, bodejo nas sedaj s šili in šivan-kami. To je edina razlika!
Govori se, da bode eksekutivni odbor imel še ta mesec svojo sejo ter se posvetoval o jezikovnem vprašanju. Tu bode prilika, da zastopniki desnice predlože vladi svoj ultimatum. Vladi so znane zahteve; opetovano so grofu Thunu desniški klubi izročili svoje spomenice. Mi ne moremo biti zadovoljni, da grol Thun le posluša naše željo in voditeljem stiska roke. Od lepih besed reveži ne bodo siti, za prazne obljube ne damo več počenega groša. Mi hočemo videti dejanja, in sicer v premembi dosedanjega zistema. Hic Rhodus, hic salta!
Politični pregled.
V Ljubljani, 17. junija.
Akcija avstrijske vlade. Sedaj, ko je za nekaj časa odstranjena nagodbena kriza in so Mažari popolno zadovoljni s svojim deležem, se prične v Avstriji lahko drugo težavno delo, namreč rešitev narodnostnega vprašanja. To delo bo bržkone precej težavneje. Državni zbor se mora sniti najkasneje v drugi polovici meseca septembra. To zahteva predvsem nagodbeni kompromis, ki ga mora vlada predložiti ekržavnemu zboru, ker sicer ji tudi § 14 nič ne koristi. V to svrho se bo treba najprej pomeniti z zastopniki desnice,
ravnike in dobre vinc
Ta grad z vsemi zemljišči in drugimi priti-klinami je pred nekaterimi dnevi kupil — kartu-zijanski red, v čegac lasti je bil prvotno. Prihodnje leto se otvori zopet samostan, ko pridejo očetje kartuzijani.
Seveda to »Sloven. Narodu« in njegovemu dolenjskemu dopisniku ni všeč; zato hujska ljudi zoper redovnike, češ, zbirajo se v naši deželi »kakor vrane« in kmalu ne bo več prostora za — Slovence.
Odgovarjati na take prazne marnje in na zlobna klevetanja, se pač ne splača. Le par besed, da pojasnimo »Narodovega« dopisnika brezuspešne spletke!
Pletersko posestvo je bilo že dalj časa na prodaj. Oglašali so se že tuji kupci in baje tudi eden domačih, katerega »Narodov« sotrudnik brez dvoma dobro pozna. Vse je kazalo tako, da se Pleterjev polasti kmalu kak krščen ali nekrščen žid, ki se tukaj zarije v slovensko ljudstvo kakor se je baron Bom na Gorenjskem, Schlesinger na Dolenjskem itd. Da to našemu narodu ni v duševni niti v telesni blagor, nas je skušnja zadnjih let več nego dovolj poučila. In ko bi se židje v Pleterjih naselili, bi bili okolici v duševno in gmotno korupcijo. Žid je žid, naj bo vrh Ljubelja ali pa pod Gorjanci; mi Slovenci od njega nimamo nič dobrega pričakovati. Oni »domačin« pa, ki se je tudi hotel lega posestva polastiti, je upal tu dobro kupčijo napraviti na troške dosedanjih last-
nic baronovk Borsch, še bolj pa na troške šent-jernejskih in drugih sosedov, katere bi dobil počasi v svojo last, kakor ima že skoro vse vaščane na Gradišču. Ker pa so ga kartuzijani prehiteli, zato pretaka sedaj — krokodilove solze in trdi, da so menihi grad preplačali. No, zvedeli smo od nekod, da je pa dotičnik sam ponujal že 250.000 gl., ali je — korb'co dobil!
Srečna dežela kranjska, da dobi poštene ljudi v s voj o sredo namesto oderuškega Žida ! Nekdanji kartuzijani kranjski so še vedno v najboljšem spominu kot usmiljeni, pobožni možje, a Židov so nikjer hvaležno ne spominjajo.
Kartuzijani bodo žrtvovali še ogromno svoto, da poslopje zopet prirede za svoje potrebe. Torej prineso denar v deželo ljudstvu v blagor. Ako bi dopisnik »Narodov« kupil Pleterje, bi najbrže tudi ne razdelil ljudem vsega posestva — zastonj.
Kartuzijani otmo tudi najkrasnejšo in skoro tudi najstarejšo cerkveno stavbo na Kranjskem, ki bi se sicer kmalu porušila. Na zunaj sicer direktno ne vplivajo, ker so strogo ločeni od sveta in zato tudi nikogar ne motijo, a tem bolj delajo znotraj ne le z molitvijo, temveč tudi zlasti z gojenjem cerkvene umetnosti, slikarstva in kiparstva. Posamne ostanke, deloma zelo dragocene, ki so so rešili iz nekdanjih slovenskih kartuzijanskih samostanov, še najdemo v raznih zbirkah kot sve-doke njih trudoljubivega dela. Uprav v tem pogledu je naša dežela še zelo zaostala ; ako kartu-

da se jim pojasni cela zadeva in odstrani vse, kar bi morda oviralo edinost mej vlado in desnico. Poljakov, Cehov in članov katol. ljudske stranke se vladi ne bo bati, ker ti imajo svoje zaupnike v vladi sami in toraj — zavezane roke Drugače je s Slovenci, Hrvati in Rusini. Konečno bo pa vendarle treba ozreti se tudi na nemško opozicijo, ker ta bi tudi v tem trenutku lahko delala neprijetno zgago. Njenim zahtevam seveda vlada nikakor ne sme ustreči, ako se hoče Se nadalje opirati na Cehe in Jugoslovane. Sicer pa obstrukcija ne bo provzročila v nagodbenem oziru nikake posebne škode, ako bo desnica solidarna z vlado.
Nagodbena razprava v ogrskem parlamentu. Nepričakovano naglo bo rešil ogrski parlament nagodbeno predlogo. V dveh kratkih sejah je rešil gospodarski odsek vse točke vladne predloge popolnoma neizpremenjeno. Proti predlogi so govorili le nekateri člani odseka, posebno pristaši neodvisne stranke, ki v enomer zahtevajo popolno ločitev Ogrske od naše državne polovice. Toda niti enega člana ni bilo v odseku, ki bi bil odrekal Szellu zaslugo za interese ogrske polovice. Vsak posamezni govor je bil slavospev na ministerskega predsednika. Isto tako ugodno se vrši razprava v finančnem odseku in drugi teden se peča z zadevo že plenum poslanske zbornice. Na tako lahek način se še ni rešilo mnogo tako važnih viadnih predlog, kar je pač najbolji dokaz, da Mažari dobro vedo, zakaj tako delajo.
V nemškem državnem zboru je doživela vlada včeraj nekak poraz ker večina ni hotela kratkomalo odobriti njene predloge o gradnji kanala mej Renom in Labo. Z 240 proti 160 glasovom je sklenila zbornica, da se predloga vrne odseku in pojasne nekatera vprašanja. Naravnost odkloniti niso hoteli te predloge, ker so se bali uresničenja cesarjevih besed, ki je rekel, da takoj razpusti državni zbor, ako se ne ugodi njegovi želji in ne vsprejme vladna predloga. Zakon ta bo koristil Nemčiji v marsikakem obziru, ker bo potem preprežena Nemčija v svojem ozemlju z železniškimi in vodnimi cestami.
Papež francoskim, katolikom. L ozirom na zadnje dogodke v Franciji je doposlal papež, kakor poročajo razni listi, kardinalu Richardu pismo, v katerem se opozarjajo francoski katoliki k edinosti v boju za sveto stvar, obenem pa se jim polaga na srce, naj se uklonijo obstoječim državnim napravam, ki si jih je dala Francija sama, ter na njih podlagi delujejo za skupne interese vere in domovine v onem duhu edinosti in sloge, ki mora navdajati vsakega pravega katolika. S tem je dal sv. oče nekak migljej pre-vročekrvnim članom rojalistiške stranke.
Ministrov iščejo v Franciji, a jih še sedaj niso dobili. Včeraj se je splošno pričakovala rešitev ministerske krize in Poincare je imel okrog sebe zbranih že precejšnje število prihodnjih mož. V zboru, ki mu je predsedoval Poincard včeraj
zijani v tihi samoti tekom let k temu pripomo rejo, da se umetniški okus tudi na Slovenskem nekoliko dvigne, jim bo cel narod zato hvaležen.
Kartuzijanski red je najstrožji med vsemi re-dovi. Govore zelo malo, mesa nikoli ne jedo; žive se le z navadnimi poljskimi pridelki. Njim torej očitati potratnost in zložnost je piramidalna ne umnost ali pa podla zlobnost, ki reži iz teh - le »Narodovih« besedi: »Dosti boš Btradal, Slovenec, že izza mladih nog in za take ljudi so nebesa odprta, posebno če zadnjo kokoš, jedino kračo nesejo v farovž ali v samostan, če sami vodo pijejo, vino pa speljejo v kleti, ki so v podobi svetega križa zidane. Bog te živi, Slovenec, oglej si se dobro svojo domovino in potem si otri solzo, vzemi kovčeg in idi čez to veliko morje!«
Kartuzijani ne bodo potrebovali torej nobenih krač in kokoši, oni jih bodo lahko le delili. Oni ne bodo nikomur lasu skrivili, nikogar iz domovine izganjali. Pač pa se bo na njih porti marsi-kaka bridka solza osušila in otrla. Ko bi hoteli mi sitni biti in govoriti, zakaj na Dolenjskem tam pod Gorjanci v tolikih hišah jokajo, zakaj se izseljujejo v Ameriko, bi morali s prstom pokazati, ne na menihe, temveč na nekega drugega moža, ki pa vsaj doslej še ne nosi kute.
Viktor Scheffel, ki je ves svoj žolč zoper redovnike sploh izlil v svoj glasoviti roman »Ekke-hard«, je kmalu potem kot skesan romar potrkal
pri dvakratni seji, so sedeli možje: Brisson, Sar-rien, Delcasse, Monis, Guillain, Krantz, Delombre, Barthou, Ribot in Mongeot, katerim se je vsem bralo na obrazu, da bi se ne branili ministerskih portfeljev, ko bi bili taki, da bi jim povsem ugajali. Z vsakim pa ti možje niso zadovoljni in zaraditega so bila brezuspešna vsa včerajšnja posvetovanja prihodnjih mož. Senator Poincare je v svojo veliko žalost moral uvideti, da mu usoda ni mila in da mu za sedaj ni mogoče povspeti se na stolec ministerskega predsednika. To prepričanje je moral zvečer volens nolens naznaniti predsedniku republike in se mu kratko zahvaliti za zaupanje. Loubet se bo sedaj ozrl po drugih možeh. Danes dopoldne se je opetovano posvetoval s predsednikoma obeh zbornic, Fallieres om in Deschanelom. Kriza se je toraj še mnogo bolj poostrila. Radikalci in socialisti zahtevajo zase popolno oblast. Ribot, Barthou, Krantz in Sarrien ne smejo sedeti v prihodnjem kabinetu, ker še niso dovolj prepričani o Dreyfusovi nedolžnosti in so se še premalo odlikovali v zatiranju ultra-montancev.
jDregfusova pravda. Čim bolj se približuje trenutek, ko dojde ekskapitan Drevfus z vražjega otoka v Francijo, tem bolj se množe glasovi o Dreyfusovi krivdi. V zadnjem času sta posebno glasna bivši predsednik republike Kazimir Perier in pa dosedanji vojni minister Krantz. Poslednjega moža je hotel Poincare pridobiti za svoj kabinet, toda pokazalo se je, da bi z njim ne mogla složno delovati. »Moja sodba o Dreyfusu in Picquardu se ni izpremenila; še vedno sem prepričan, da nista nedolžna«, je odgovoril Krantz na Poincarejevo povabilo. V istem smislu je podučil tega senatorja Kazimir Perier, ko ga je prvi obiskal in vprašal za svet. »Zasledovanje Mer-cierja in Paty-ja, je dejal Perier. se mi zdi zelo nepotrebno, ker sta storila le svojo dolžnost. Formalno sta se sicer pregrešila oba, ker sta predložila tajna pisma, toda krivda Dreyfusova je dokazana nedvomno drugostranski. Obsojati je toraj z vso odločnostjo sedanjo gonjo za revizijo«. Židom prijazni listi sicer pravijo, da Perier in Krantz nista izgovorila teh besed, toda čim bolj jih de-mentujejo, tem glasneje se zopet ponavljajo. Vsa zadeva je pa seveda odvisna Ie od mišljenja članov vojnega sodišča.
Jacobus Gallus.
Naš rojak gosp. dr. Mantuani, ki je z velikim trudom zbiral gradivo za življenjepis Gallusov, je sedaj preskrbel izdajo prvega dela Gallusovih skladb in kot uvod napisal skrbno sestavljen opis življenja tega moža, ki je glasbenikom sploh zanimiv zaradi svojih izbornih skladb, nam pa še posebno zato, - ker je gotovo, da je bil slovenskega rodu.
Njegovo življenje pač ne kaže posebne raznovrstnosti. Živel je le za svojo umetnost; kar je
na vrata pri kartuzijanih v »Grande Chartreuse«. Primerjajoč sveti samostanski mir z nemirnim vrvenjem med svetom pravi: »Ob sie bo unrecht haben, die Miinner der Grande Chartreuse, iiber deren Zellen geschrieben steht: in silentio et spe erit fortitudo vestra? Ich gedachte der Cultur-menschen draussen in ihrem Ameisenge\vimmel, in ihrem viel geschiiftigen Nichtsthun, in ihrem Abzappeln und Ringen um den Schaum von Seifenblasen, und gedachte der Anstalten des un-freiwilligen Schweigens, welche die Gesellschaft von heute baut und bauen muss, um fortbestehen zu konnen — jener hochumvvallten, eisenvergit-terten, unheimlichen Zvvingburgen, die man Zel-lengefiingnisse heisst — und ich wandte mein Haupt auf dem harten Holzschragen des Ligers und murmelte, als vviire ich selbst bald reif fiir den weissen Karthiiuserhabit, die Worte des Psal-mes: Der Herr ist nahe bei denen, die zerbrochenen Herzens sind, und hilft denen, die ein zerschlagen Gemtlth haben«.
Scheffelna so, pravi prof. Stockle, užaljeni mani šentgalskih menihov, katere je tako krivo sodil, prignali pred kartuzijansko porto. Naj pazi »Narodov« dopisnik, da tudi njega ne poženo užaljeni meniški duhovi, katere je že tolikrat črnil pred svetom, na tiho kartuzijansko porto v Pleterje! Mi bi se temu prav nič ne čudili. Saj razvpiti mož, ki se smatra mogočnega protektorja
storil, kamorkoli je potoval, je skoro vedno storil le s tem namenom. Gosp. dr. Mantuani je v svojem spisu podal kolikor možno natančno sliko tega umetniškega življenja. Iz raznih zapiskov, ki jih je zasledil po knjižnicah in zbirkah, je sestavil spis, ki se odlikuje po svoji točnosti tem bolj, čim bolj se vidi iz virov, koliko truda in iskanja je stalo gosp. pisatelja zasledovanje po knjižničarskih zapiskih.
Zato pa ne moremo ocenjati spisa, ampak posnemamo iz njega samo glavne rezultate dr. Man-tuanijevega preiskovanja.
O otroških in mladeniških letih se da bolj ali manj gotovo to trditi: Gallus je sin kmečkih ali rokodelskih starišev na Kranjskem. Njegova zibelka je najbrže tekla na D o 1 e n j s k e m, in sicer v Ribnici; rojen je bil leta 1550. (Mantuani sodi, da med 15. aprilom in 31. julijem). Prvi pouk je dobil v kakem katoliškem zavodu na Kranjskem, brezdvojbeno v zatiškem samostanu. Daljne študije je zvršil morda v Trstu ali na Reki. S priporočili zatiškega opata Vol-benka Neffa je prišel na Dolenje-Avstrijsko, kjer je dalj časa občeval s kapitularjem Janezom Rueffom v Melku (ta je bil pozneje opat v Zwettlu in pri Sv. Krvi). — V Melku je bil skoro gotovo cerkveni pevec kot altist v deškem zboru, in od tod je prišel na Dunaj v dvorno kapelo, v kateri ga nahajamo 1. 1574 še kot štiriindvajset-letnega moža.
Naslednja štiri leta je najbrže potoval od samostana do samostana, od škofije do škofije, spoznavajoč pri tem cerkvene zbore in razveseljujoč s svojo umetnostjo gostoljubne ljubitelje glasbe. V Vratislavi, Pragi in v Olomucu se je večkrat mudil. Škofje teh treh mest so bili medseboj prijatelji in vsi trije prijazni Gallusu. Največ je zlagal v Vratislavi ta čas (1574—79).
L. 1579 je bil imenovan za olomuškega škofa Pawlo\vsky. Ta je takoj poklical Gallusa k sebi in ga imenoval za škofijnega pevovodjo. Naloga tega škofa je bila, da katoliško liturgijo reformira v smislu določil tridenškega cerkvenega zbora. Ker je glasba integralen del liturgije, rabil je veščega glasbenika, ki je izobražen v svoji stroki, a poleg tega strogo cerkvenega duha. Tak mož je bil Gallus in je pet let v splošno zado-voljnost vneto zvrševal svojo nalogo, ne le kot pevovodja, ampak tudi kot komponist strogo cerkvenih, čisto liturgičnih skladb. Bil je strogo cerkvenega mišljenja in zvest katoličan, dasi je na
v	v'	,
Češkem in v Šleziji takrat protestantovstvo imelo mnogo vpliva. Pri nvojih skladbah se je vedno ravnal po cerkvenih določilih. »Cerkev je mati, kateri sledim kot vodnici ; od njene navade, postave in od njenega reda se ne ločim nikdar,« tako pravi sam o svojih skladbah. Gallus je bil tudi humanistično jako izobražen. Iz nekega pisma sklepa dr. Mantuani, da se je čutil Slovenca, ali vsaj zavedal, da ni Nemec.	(Konec prih.)
vseh Slovencev, zlasti pa Dolenjcev, vidi lahko, da so vsi njegovi napori, uničiti »klerikalnega zmaja« popolnoma zastonj. V daljavo hoče komando dajati, a »zmaj« mu pred domačim pragom gnezdo za gnezdo stavi! Politično delo med svetom je skrajno nehvaležno, to je že več nego enkrat skusil, zato naj se zateče med kartuzijane, o katerih ve, da se jim dobro godi; in tam bo morda tudi njemu prišlo prepričanje, kakor svoje dni Scheffelnu, da je že dozorel za belo kartuzijansko kuto. Slovenci ga bomo pa drage volje imenovali »Ehren-Karthauser«.
Ker pravi, da bodo menihi v Pleterjah »bržčas kaj kuhali«, mu povemo s popolno gotovostjo, da je to gola resnica, ker kartuzijani so ljudje kakor smo mi, in imajo tudi usta kakor vsako živo bitje. Ako vstopi v kartavzo, so lahko ponudi za kuharja, in kmalu bo skusil, da je bolj varno kuhati pletersko sočivje, nego pa mešati in kuhati socijaldemokratično »godljo«, katero že dolgo kuha in vari, a tako nesrečno, da se mu sproti v&e — prismodi.
Ako se ta naša odkritosrčna želja izpolni, potem bomo čestitali ne le slovenskemu narodu, da dobi v svojo sredo poštene, vzorne in usmiljene redovnike kartuzijane, temveč tudi dolenjskemu srboritemu političnemu Radamantu, da je vendar enkrat obsedel v varnem kotu vsem njegovim obilim znancem v veselje!	B.
Priloga 137. štev. »Slovenca« dn6 17. junija 1899.
Tedenaki koledar.
Nedelja, 18. junija: 4. pobink. Feliks in Fortunat; evang.: 0 velikem ribjem vlaku. Luk. 15. — Ponedeljek, 19. junija: Gervazij in Pro-tazij, mm. — Torek, 20. junija: Prot m., Sil-verij p. — Sreda, 21. junija: Alojzij spozn. — Četrtek, 22. junija: Ahacij in dr. mm. — Petek, 23. junija: Cenon šk. — Sobota, 24. junija: Rojstvo Janeza Krst. — Solnce izide dne 20. junija ob 4. uri 14 minut, zaide pa ob 7. uri 48 minut. — Lunin spremin: Ščip 23. junija ob 3. uri 18 minut popoldne. — Musica sacra v nedeljo 18. junija: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Missa septima zložil Mihael Haller, graduale Anton Foerster, ofertorij Fr. Witt. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob deveti uri: Mašo zložil Fel. Uhl, graduale A. Foerster, ofertorij J. B. Tresch.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 17. junija.
(Kardinal dr. Missia.) Slovesno polaganje bireta se vrši, kakor je sedaj definitivno določeno, v torek, 27. t. m. ob 11. uri dopoldne v dvorni župni cerkvi na Dunaju.
(Praktično-socialni nčni tečaj.) Na Dunaju se vrši od 10. do 21. julija praktično • socialni učni tečaj, na katerem bo mej drugim tudi predaval vseučiliščni profesor dr. Beck iz Freiburga, znani vodja katoliške organizacije delavcev v Švici. — Tajništvo za ta tečaj stanuje na Dunaju I., Sin-gergasse 18, kjer se je oglasiti za karto, ki stane 2 gld. — Dne 20. julija bo na Dunaju velika krščanska delavska slavnoBt.
(Imenovanje.) Pri tukajšnji deželni vladi novoustanovljeno mesto dvornega svetnika v 5. plačilnem razredu je podeljeno namestniškemu svetniku Aleks. Schemerlu, ki je že doBedaj imel naslov in značaj dvornega svetnika.
(Meščanski klub v Ljubljani) se snuje. Novemu društvu je namen pospeševanje meščanskih ko-ristij in gmotnega napredka ljubljanskih meščanov, obramba meščanskih pravic, čitanje časopisov, razveseljevanje po prijateljskih sestankih, igrah, skupnih izletih in drugih veselicah. Prirejalo bode društvo razgovore o potrebah meščanskih in skrbelo za potrebno pomoč, za poučna predavanja itd. Pravila »Meščanskega kluba« priobčimo v »Slovencu«, ko bode društvo potrjeno.
(Domača kapelica »Narodne šole« v Št. Rn-pertn ob Velikovcn.) Iz Velikovca, dne 15.junija: Z zlatimi črkami lahko zapišemo v kroniko naše »Narodne šole« slavnost, ki se je včeraj vršila v naši »Narodni šoli«, v ozkem krogu sicer, a vendar jako lepo! Blagoslovili smo domačo kapelico za č. šolske sestre in gojenke. S tem izpolnila se je zlasti č. šolskim sestram, ki se toliko požrtvovalno trudijo za našo šolo, vroča želja. Imajo jako okusno in lepo urejeno kapelico, v kateri se shranjuje tudi presv. Rešnje Telo, —
torej mesto, kjer pred svojim Zveličarjem lahko iščejo tolažbe in pomoči v tolikih bridkih urah! Da se je kapelica že v tako kratkem času mogla napraviti in urediti, za to grč hvala onim blagim rodoljubom, ki so za našo narodno šolo storili že toliko, ki so jej sedaj priskrbeli še toliko lep in pomenljiv kinč : domačo kapelico ! Gg. Po d gore, Sadnikar, Legat, dekan W i e s e r. kanonik Holeo, — poleg toliko drugih — pokazali so i tu zopet svoje blago rodoljubno srce! Iskrena hvala jim! — Lepi oltar je napravil dobroznani naš akademični podobar gosp. A. Progar v Celovcu. Izrezljan je v strogo gotičnem slogu iz hrastovega lesa. V sredo pride skupina sv. treh kraljev, ob straneh druge podobe. Razno cerkveno opravo je izdelal gosp. pasar H. Sadnikar v Ljubljani. — Slavnost blagoslovljenja se je izvršila, kakor rečeno, v ožjem krogu. Iz Celovca so prišli gg. Legat, Sadnikar in Rozman; dalje več najuglednejših kmetov rodoljubov iz okolice, predstojnica šolskih sestrft. v Mariboru, č. mati Stanislava Voh, predstojnica šolskih sester v Celju, č. s. Angelina K r i ž a n i č, gospa eksc. P i n o, sve-čar Cehner itd. Blagoslovil je kapelico č. g. dekan Jan. "VVieser, ki je v lepem nagovoru poudarjal pomen slavnosti in kapelice za č. šolske sestre, za gojenke in za našo »Narodno šolo« v obče ! Sledila je na to v kapelici prva sv. maša in potem blagoslov. Pri sv. maši so jako lepo pele č. sestre in gojenke. — Lepa slavnost ostane v dobrem spominu gotovo vsem udeležencem!
(Stiska žnpnija združena s samostanom.) Ministerstvo je odobrilo izjavo samostanskega pred-stojništva v tej zadevi in odstopilo patronat nad to cerkvijo temu samostanu.
|Poseben vlak na Brezje) bode priredila »Slovenska kršč. soc. zveza« prihodnji mesec. Zanimanje za ta izlet je po Ljubljani že tako veliko, da bode to sijajna manifestacija krščanstva. Odbor »Zveze« bode preskrbel za udobno vožnjo. Ude-ležnike bode spremljala nova »Zvezna zastava«.
(Izlet na Jesenice.) Delavska slavnost na Je senicah bode dne 25. junija. Jeseniškemu katoliškemu delavskemu društvu bode blagoslovil dr. Krek novo zastavo Na Jesenice pohiti tedaj tudi »Slovenska krščansko-socialna zveza« z zastavo. O tej slavnosti se Ljubljančanom nudi prilika, da si v prijetni družbi ogledajo središče gorenjske industrije. Kdor se torej tega velezanimivega izleta namerava udeležiti, naznani naj to na dopisnici č. gosp. Luki Smolnikarju, stolnemu vikarju v Ljubljani, do četrtka dne 22. junija, ali pa naj se oglasi prihodnji torek v prostorih delavskega društva v »Katoliškem domu«. Izletniki se zbirajo v nedeljo zjutraj ob '/«7- uri na tukajšnjem južnem kolodvoru. Kdor še ni »Zve-zin« član, do tedaj lahko pristopi.
(Sv. maša na Rožnikn.) Odbor »Slov. kršč. socijalne zveze« nas prosi še enkrat objaviti, da bode »I. del. konsumno društvo« v Ljubljani praznovalo god svojega zaščitnika sv. Antona Pa-
dovanskega jutri ob '/|8. uri zjutraj s sv. mašo na Rožniku. Pridigoval bode državni poslanec č. g. dr. Jan. Ev. Krek. Prijatelji slovenskega delavstva, jutri zjutraj na Rožnik !
(Vabilo na naročbo.) Namenjen sem izdavati list za slovenske skladbe z naslovom »Glasbena Zora«, kateri bo izhajal 16. dnč vsakega meseca in prinašal v obsegu 8. do 12. str. različno slovenske skladbe, ponajveč moške in mešane zbore, čveterospeve, samospeve in dvospeve s klavirskim spremljevanjem, klavirske točke itd. Naročnina za pol leta znaša 1 gld. 50 kr., katera naj se pošilja pod naslovom spodaj naznanjenem. Prvi broj bo izšel že meseca julija, ako se dovolj naročnikov priglasi, da se tiskovni stroški poravnajo. Zatoraj uljudno vabim vse ljubitelje domače glasbe in pevska društva, da me blagovolijo pri tem podjetju podpirati in da se z naročbo podvizajo, da mi bode mogoče vse za tisek potrebno pravočasno ukreniti in določiti število iztisov. — Z odličnim spoštovanjem Fran Gerbič, vodja šole »Glasbene Matice«, Turjaški trg št. 1. — V Ljubljani, 15. junija 1899.
(Ciril-Metodov kres) prižge »Slovenska kršč.-socialna zveza« v predvečer praznika slovanskih blagovestnikov dne 4. ju;ija na ljubljanskem Rožniku. Odbor »Zveze« vabi s tem vsa društva kr-ščansko-socialne organizacije, da naj tudi oni večer zažgo kresove in s tem pokažejo, kje po slovenski zemlji prebivajo krščanski socialci. Na noge, da razsvetlimo Slovenijo!
(Iz Idrije.) [Konec.] 4. Dobro nam dene, da se spominjate tudi značajnosti. Kar se tiče iste, ne oponašajte nikomur! Preglejte le svoje vrste, zlasti voditelje liberalnih vrstd. Koliko imate tacih, kateri bi imeli na čelu vtisnjenega gesla: »Ubi bene, ibi patria — kjer mi kaže, tja prise-dem ter ostanem tam, dokler mi kaže.« Včeraj ti je kot klerikalec zabavljal na liberalce, huje nego med črnimi najčrnejši, danes pa se ti brati z istimi strahovi ter dere za njimi čez drn in 8trn. Včeraj ti jo kot socialni demokrat hujskal socialiste, naj se združijo proti trgovcem, danes je slekel rdeči jopič in kot naprednjak zabavlja konsumom, v katerih se delavci družijo. Krasni značaji! 5. Da, katoliško konsumno društvo! To je ona ranica, ki »Narodovce« najhuje žge. A konsumno društvo samo vam ni na poti, saj ste popolnoma molčali, ko se je osnovalo socialistično občno konsumno društvo. Tudi nisem še čul, da bi bil »Narodov« dopisnik obvestil svet: »Socialisti so pričeli trgovino s čipkami.« Bode vas edino le »krščansko« gospodarsko društvo. Proti socialistom niste pričeli odločnega boja, ne predno so pričeli s prodajanjem blaga, ne sedaj, ko tržijo s čipkami. Tem huje ste delali pa proti »krščanskemu« društvu. Na poti vam je edino beseda »krščansko«. Najpreje ste hujskali doma. Zbobnali ste trgovce, oštirje in druge obrtnike, češ, katoličani vas hočejo uničiti. Ko to ni izdalo, a ste vedeli, da se sedaj odločuje o prostoru za
Iz življenja.
(Slike. Piše Vek. PotoCnikJ (Dalje.)
12. Pri pogrebu.
»Requiescat in pace !. . .«
Mašnik je poškropil krsto z blagoslovljeno vodo.
Nesrečna obitelj je zaihtela Mlada, bleda žena plaka glasno, obupno, sin gleda nemo, tužno pred se; motno njegovo oko priča, da bojuje grozne dušne borbe. Mlada hčerka si je zakrila obraz ter začela glasno plakati.
»Molimo za dušo pokojnikovo!«
Nerazločno mrmranje--
»Glej jo, kako afektirano joka — —», je opomnila neka gospa svojej sosedi. »Ko bi jej le mogla verjeti, da ji pride ta jok iz srca! . Tako mlada, pa bi žalovala. Saj še je dovolj drugih ! No, formalnost, samo formalnost«.
»Viž, tudi glavar je poslal venec«.
»Katerega ?«
»Tam le. — — Svileni trak ima«.
»Toda ta ne bo nehala z jokom... Skoraj bi verjela, da jo izguba boli«.
»Ko sem ji včeraj izrazila svoje sožalje, je jela jokati, da se mi je revica smilila«.
Zaslišalo se je bobnenje prsti ob krsto, glasno, obupno ihtenje.
»Ah saj se bo utolažila... Čez pol leta pa bo že stala pred oltarjem«.
»Sreča, da je ni pustil brez premoženja«.
In dami sta še dolgo govorili; sem od desne strani pa se je slišala glasna molitev starih ženic ....
13. Lačen ...
Leno, brez življenja sedi na klopi dijak ter gleda tolpo pred se; nič ga ne zanima, niti veseli šetalci, niti zeleni, dehteči kostanji, cveteče cvetice, prav nič . ..
Želodec se mu krči . ..
Že tretji dan ni povžil nič toplega.
Odprl je knjigo, da bi čital.
Toda ne gre!
Kako tudi! Kdo naj lačen študira . . . Danes opoldne je dobil v samostanu kos kruha, za juho
je prišel prepozno--Kam naj se obrne? Tako
vendar ne more živeti? — — Instrukcijo, s ka tero se je ponajveč preživel, je izgubil, ker je prihajal — preslabo oblečen . . . Seveda, kdo bo iz ročal svojo deco capinu v pouk! Da bi drugo dobil, ni upanja, ker so vse oddane — —
Prosil je in prosil povsodi, toda v največjih hišah so ga pomilovalno ali pa tudi osorno odklonili.
In kako težko je bilo to ? Mlad človek, pa mora beračiti! Beseda mu je navadno zastala, ko bi moral povedati, kaj želi, in s težavo je odkril svojo prošnjo.
Dobil je obed za tri dni, toda v tednu jih je — sedem.
Zopet je prijel za knjigo ter se silil, da bi bral.
Ne gre!
Lačen, lačen — —
Na njegovo dušo je legal nekak mrak.
Zakaj pa imajo drugi vsega v izobilju !--
Zakaj je baš on siromak' Zakaj? Čemu ta potrata svilenih oblek? čemu gre tej oblizani svo-jati bolje, kakor njemu, zakaj tudi ti ne stradajo?
Kdo je kriv, da mora gladovati? Sam? Ne, no! Kdo pa? — — Ali je to pravično?
Vzbujale so se mu grozne, blasfemske misli.
Ura je bila šest.
Naglo se je vzdignil ter hitel proti samostanu, da bi dobil morebiti kak košček kruha.
In dobil je precejšen kos.
Lice se mu je zjasnilo — — Želodec je bil za danes vsaj nekoliko potolnžen
Dijaku je izginil ves pesimizem in ni si zmi-slil, da se bo jutri zopet krčil gladu.
zadrugo, zagodli ste jo v »Slov. Narodu« ter trdo prijeli rudniško direkcijo in celo ministerstvo radi slabega gospodarstva, češ, »ali se bo na merodaj-nem mestu spregovorila primerna beseda«. Le vpokojite se! Beseda se je že izpregovorila, zato do sedaj za krščansko gospodarsko društvo akcije ne stoje slabo. Sicer pa, »ko na stotine ubogih rudarjev mora stanovati v nezdravih in niti za hlev primernih prostorih«, zida si priljubljeni župan občinsko hišo za 52.000 gld., v kateri menda za »stotine ubogih rudarjev« tudi ni več prostorov pripravljenih, nego dve temni luknji. Ako prepusti erar znano hišo krščanskemu gospodarskemu društvu, komu v prid pa dela? Mari ne delavcu ? Naj bo delavec socialni demokrat ali krščanski socialist, delavec je, in direkcija ima prav, ako ga po možnosti podpira, zlasti ako jim prepušča za nizko ceno, ako delavci prosijo, »vlažne« prostore, kakoršni pač niso primerni za delavske družine. 6. Nad cerkev ste se spravili. Doslej so bile v majniku vedno pete litanije ob sobotah in pred prazniki. Letos so se ponudili nekateri pevci, da radi duhovniku, ki je doslej sam pel, pomagajo, da bode petje čveteroglasno. Kdo bi ne bil tega vesel ? Ko smo pa čitali kritiko v »Slovenskem Narodu«, pričakovali smo dan za dnem, da prinese »Slovenec« kako novico, vsaj podobno tej: »N. N., idrijskega dopisnika »Slov. Naroda« je imenoval milostni knez in škof svojim svetnikom,« Da vendar ne pridete na to luč tega sveta! Vnet za božjo čast in pobožen obiskovalec hiše božje povedal bi naravnost, kako se mlado in staro, ki nikdar ne vidi cerkvenih sten znotraj, zgraža, da se ob koncu 19. stoletja dobe še celo lajiki, ki ne zaostajajo le za cerkvenimi vrati, marveč se drznejo celo prav pred oltar. Kako pohujšanje, da se dobe leta 1899 v razvpiti Idriji možje-pevci, katere svet na liberalnih veselicah pogreša, a so tako zarobljeni, da hodijo v čast Materi Božji pomagat duhovnim pastirjem litanije pet! Premilostnemu »Narodove duhovni svetnik najponižneje svetuje, naj posname vzgled našega vzvišenega Učenika, naj zgrabi za bič in naj iz-žene iz cerkve te može, ki delajo sramoto liberalni bogaboječi inteligenci. 7. Duhovnom očitate, da zanemarjajo svojo duhovsko službo, zlasti onemu v Rožnih ulicah. Da boste vedeli, kako jo poslednji izpolnjuje, vprašajte one, ki te\6 duhovne pomoči. Opravljal je svojo službo doma in tudi tu in tam pri kakem sosedu rad pomagal, naj si bode po dnevu ali pa v temni deževni noči. Da bi se bil sam kdaj branil v svoji službi, ne ve nihče, da so mu pa že prepovedovali n. pr. obiskovati in previdavati bolnike, povedo vam lahko vaši referentje o njem. Kar pa zadeva litanije, z ozirom na katere se izpodtikate, češ, da mu nič kaj ne dišijo, odkar ima toliko s konsumnim društvom opravila«, vedeli bi lahko, ako bi hodili v cerkev, da ni imel litanij doslej noben beneficijat, noben katehet pri nas. Ako vas in vaše prijatelje pa samo to zadržuje, da ne pridete nič v cerkev, Ie oglasite se! Beneficijatu je v največje veselje, ko ga kličejo, da gre previdit kakega hribovskega trpina, prepričani smo, da bode še z večjim veseljem postregel svojim faranom ter prevzel litanije ob sobotah in pred prazniki, gotovo tudi v majniku in oktobru, rad tudi kak zaostal krst vre-dil. Toliko v odgovor, sedaj smo pa tudi opravili! Konsum nam daje toliko opraviti, da nimamo nič prostega časa na razpolago za vaše neslanosti. Sedaj nas pa hvalite ali grajajte, — mi gremo po pričeti poti naprej. Ko smo snovali katoliško delavsko družbo, psovali ste iste može kakor sedaj. Sovražnika žlikrafov je tedaj žandar celo na domu obiskal, ker ste ga naznanili, da je baje predsednik nekega tajnega društva. Katoliško družbo smo osnovali in sedaj lepo prospeva. Ker napadate sedaj krščansko gospodarsko društvo, vzbujate v nas najlepše nade da bode tudi to cvetelo. Pljuvajte sedaj po nas, kolikor vam je drago, mi ostanemo mirni, kakor smo bili doslej. Psujte nas, saj bo-dete imeli vedno več časa, »Slov. Nar.« pa vedno več praznih predalov za vaše dopise, ker marsikateri poročevalec že sedaj dvomi, ali je dovolj surovosti v njegovem dopisu, da ga sprejme glasilo napredne inteligence.
(Meščanska vojašnica) v Ljubljani je prodana. Kupil jo je g 0. Dolenec za Bvoto 21.005 gld.
(Iz Jarenine) se nam piše: Dne 6. junija smo tukaj spremili k večnemu počitku upokojenega župnika Antona Fišerja. Pogreba, katerega je vodil
preč. gosp. J. Flek, prošt ptujski, ki mu je v cerkvi izpregovoril prelepo besedo v zadnje slovo, ae je udeležilo 26 tujih duhovnikov iz domače in sekovske škofije in veliko število hvaležnega ljudstva. Pokojni je bil goreč duhovnik in navdušen slovenski rodoljub. Rojen 1. 1841. v Leitersbergu pri Mariboru je bil 1. 1867 posvečen v duhovnika; na to je služboval v Vitanji, v Galiciji in v Št. Ilju v Slov. Goricah; 1. 1870 je došel kot kaplan v Vuzenico, kjer je tekom svojega štiriletnega delovanja prav veliko storil za božjo čast in za probujo Slovencev v Vuzenici. Ustanovil je ondi 1. 1873 katoliško konzervativno društvo, pripomogel je tudi, da je trg Vuzenica prešel v slovenske roke. L. 1874 je prišel za kaplana in pozneje za provizorja k Sv. Marjeti ob Pesnici, leta 1879 pa za župnika v Svičino, kjer se je krepko potegoval za Slovence in branil Svičino pogubnega upliva nemškega šulvereina. L. 1886 je prišel za župnika k Sv. Jakobu v Slov. goricah, kjer je služboval do 1. jan. 1898 in je v tem času župno cerkev lepo prenovil, sv. misijone obhajal in se pri tem živo zanimal za vsak pojav na narodnem polju. Skrbel je zvesto, da so vsikdar prvotne volitve za državni in deželni zbor ugodno izpadle, udeleževal se je vsikdar občinskih volitev in je bil tudi odbornik velike občine Sv. Jakoba. Bil je daleč poznan kot odločen slovenski narodnjak, zato je on prvi začel uradovati v slovenskem jeziku v jareninski dekaniji in je na vse urade pošiljal le slovenska pisma. Posnemanja vredno! Če od slovenskega kmeta tirjamo slovensko ura-dovanje, še moramo z večjo opravičenostjo isto tirjati od naših gg. župnikov! Torej naj se nikdo ne straši popolnega slovenskega uradovanja! — Zavoljo trajne bolehnosti je stopil dne 1. jan. 1898 v stalni pokoj in se je naselil v svoji lastni hiši v Jarenini. Tu je bil domačima gospodoma najlepša pomoč pri cerkvenih opravilih, v narodnem oziru pa je stal v prvih prstah. Kot prvi predsednik »Kat. slov. polit, in gospodarskega društva s sedežem v Jarenini« si je zato društvo pridobil veliko zaslug posebno z ustanovitvijo društvene trtnice. Bil je tudi načelnikov namestnik »Hranilnice in posojilnice v Jarenini«, ki bo začela v kratkem delovati. Meseca maja je vstopil tudi v odbor »Slov. vinogradniške zadruge v Ljubljani« kot odbornik za Štajersko. — Bil je rajni v resnici delaven mož kakor na cerkvenem, tako tudi na narodnem polju. In ker imamo tu ob meji slovenski le malo mož, ki bi z enako gorečnostjo delovali za ohranitev naše narodne posesti, zato je njegova smrt tembolj užalostila vse vrle stražnike meje slovenske. — Brezmadežno je bilo rajnega življenje, zato je bila njegova smrt tudi kaj vspodbudna. Le 4 dni je bil bolan. Pljučno vnetje ga je v postelj položilo, otrpnitev srca pa je končala njegovo življenje ob 1 uri po noči dne 4. junija. Lahka je bila smrt njegova; zaspal je, da skoraj nismo vedeli kdaj. Sedaj pa že počiva pri Mariji jareninski skupno h pokojnim dekanom Cučekom in č. kanonikom čepejem, prav tako, kakor si je kot velik Marijin častilec vedno želel. Bodi mu lahka zemlja slovenska in časten mu spomin med nami! Mi pa zaostali posnemajmo rajnega v njegovi krotkosti, ponižnosti in ljubeznivosti, v katerih lepih lastnostih se je posebno odlikoval, kakor tudi v goreči ljubezni do sv. kat. cerkve in do ljudstva slovenskega.
(Iz Konjic.) Pred kakim četrt letom zapustil nas je dobro znani »veliki german« zdravnik dr. Simonitsch — čegar bližnji sorodniki, mimogrede povedano, nemški ne znajo — preskrbivši si prej naslednika v osebi dr. Kadiuniga, kajpada tudi »pristnega« in hudega Nemca, o katerem pa hudomušni izvedenci trde, da Bi je še le pred kratkimi leti pridobil potom metamorfoze nemško bistvo. Naš zdravstveni okraj šteje čez dvajset tisoč slovenskih in jedva eden tisoč nemških pre-bivavcev, kaj čuda toraj, ako so Simonitscheve \volfijanske budalosti in še druge njegovo nerodnosti rodile mej slovenskim prebivalstvom željo, da dobimo v Konjice slovenskega zdravnika, katero željo so vedni izzivajoči in glupi »Heil und Sieg !«-klici, s katerimi se omenjeni drugi potu-rica in dr. Zangger, vodja tukajšnjih posilinemcev, pozdravljata, znatno povečali. Upravičena želja slovenskega prebivalstva izpolnila se je pred par tedni, ko se je pri nas nastanil mož plemenitega značaja, dr. Franjo Jankovič. Pa da ti je slišati strašni krik, ki je vsled tega nastal v nem-
škem Izraelu! Mrtva žaba, ako jo galvaniziraš, s 6 nikdar tako ne zvija in trese, kakor se zvija celjska žaba alias Vahtarca, odkar je izvedela to grozno novico. Pravijo, da je gorostasna antedilu-vijalna žaba grozno ropotala, toda ves njen rop ot je pravi pravcati molk v primeri z neznanskim tuljenjem celjske regljavke. Vsa obupana prepušča svoje lačne predale na razpolaganje nekemu tuž-nemu Vitanjčanu, kateri sedeč na bodočih razvalinah nekdaj tako cvetoče nemške pos tojanke z bolestno hripavim glasom tako milo toži, da ti pretresa srce in obisti. Stolp vitanjskega german-stva, krajni nadzornik ondotne nemške šole da je postal odpadnik, pomagavši srčnim težnjam slovenskega zdravnika do cilja, in tako se po prepričanju nesrečnega pesnika vitanjskih žalostink trga in pada s te nekdaj nepredobljive nemške trdnjave kamen za kamnom, a v Konjicah, tej drugi germanski trdnjavi, Nemci hrabro asistirajo pri svečanih zarokah čehinje s Hrvatom. Da, to je grozno, nečuveno ! To je pa 6e le začetek bolečin, čez par dni pride še slovenski notar v Konjice in sčasoma morda še kdo več, a kaj potem? Slovencev že sedaj kar mrgoli, a teorija, da se uz-krati slovenskemu notarju in zdravniku stanovanje, se ni obnesla. — Na noge tedaj uboga, zatirana nemška gospoda, ki ste lansko leto toli verno poslušali pri Vrbniku Wolfov evangelij! Pogum vi vsi, ki 8te se na povabilo pristava Zang-gerja v tolikem številu odzvali ter naudušeno prisostvovali Bismarcksalamandru ! Ne klonite duhom vi, ki so vam vaši vodje s tolikim trudom in presnetim strahom prinašali spise pruskih pastorjev ter vas nauduševali za »Los von Rom« in za zve-ličevno lutrijanščino izvrgavajoč sami sebe veliki nevarnosti, zlasti ko je pravosodni minister nekaj zavohal! Ne dajte za živo glavo, da kdorkoli dira v vaše pristno pragermanstvo vi dični Lavriči, Janoviči, Vrbniki, Canjkarji, Brezovniki, Bezenšeki, Podgorški in vsi ostali veliki Nemci v od pamti-veka vedno nemških Konjicah! Pa vprašal boš morda, kje je sedaj vitez zmagoslavnega german-stva Simonitsch, katerega je nepopisna gorečnost za konjiško nemštvo skoro povžila ter skrivila v žlahtno podobo sigme ? On, ki je še pred pol letom s kladvom gromovnika Thora blagoslovil društveno zastavo konjiških nemških pevcev, zakaj sedaj ne pride in ne zavihti istega pogubo-nosnega beta nad preklicanimi slovenskimi doseljenci ter jih ne zmrvi za večne čase? Eh brate! Simonitsch se je per tot labores et post tot di-serimina rerum preselil — zlobni jeziki govore kot peto kolo — v Rogaško Slatino ter ondi že mesec dni — pričakuje pacientov, a ker jih ni, razgleduje si ob vednem deževju moker kot miš lepo okolico. Kajpak, ker je »trdi tujec« v Jeruzalemu. Nima tedaj časa, da prinese konjiškemu nemštvu rešitev.
(Utonil) je 12. t m. kočar Jan. Puršič iz Žejnega pri Krškem. Precej vinjen se je napotil omenjenega dne po poti ob Savi in padel v vodo. Našli so ga še isti dan.
(Posojilnica v Pulju) je velika sreča za revno istersko prebivalstvo. Ta zavod, osnovan trudom znanega rodoljuba g. dr. Laginje, je matica vsem ostalim posojilnicam po Istri. Pred to posojilnico je ljudstvo plačevalo raznim oderuhom po 12, 15, pa tudi po 30 % obresti, a sedaj je italijanska gospoda znižala obresti na 8% in še nižje. Značilno je, da so prebivalci v Vodnjanu, italijanske krvi, prišli v Pulj h g. dr. Laginji in ga prosili, naj jim ustanovi posojilnico, da se rešijo italijanskih oderuhov. Dr. Laginja je storil potrebne korake in prošnja je že ugodno rešena. Tako dobe Italijani v Vodnjanu posojilnico pod nadzorstvom puljske.
(Kaj sedaj ?) Pod tem naslovom piše »Soča«, da so je goriški deželni glavar dr. Pajer vrnil z Dunaja, kjer je bil v avdijenci pri cesarju in raznih ministrih. Kaj je opravil, to ni še znano, pokazalo pa bode njegovo nadaljno postopanje. — Dr. Pajer Be je moral prepričati, da dež. zbor ne bo mogel zborovati, dokler Italijani ne odnehajo ter Slovencem ne dovolijo, kar morajo zahtevati v korist dežele in svojih volivcev.
(Na Goriškem) imajo kar štiri dež. šol. nadzornike ; tri za ljudske šole in enega za srednje. Vlada je namreč hotela ustreči Italijanom in je imenovala prof. Ravalico dež. šol. nadzornikom za italijanske ljudsko šole. Novi nadzornik je odločen pristaš italijanske klike. In ko so koroški Slo-
venci zahtevali slovenščine zmožnega dež. šol. nadzornika, naleteli so na gluha ušesa. Sedaj se v laških krogih širi tudi govorica, da bodo učiteljišči v Gorici in Kopru razdelili ter ustanovili posebno laško in slovensko učiteljišče.
(Zdravišče Clrkvenico) je kupil predvčeranjim na javni dražbi nadvojvoda JoBip za svoto 250.000 gld.
*
* *
(Sneg) je v ponedeljek zapal v Karpatih. Iz Arada pa se poroča, da je v Vilagošu mraz uničil trto in koruzo.
(PnSkinovJsluga.) Te dni je v KriSnevu umrl meščan Ivan Oanjenko, star 104 leta. Do smrti je bil zdrav, v svoji mladosti je bil sluga slavnega ruskega pesnika A. S. Puškina.
(Sejmi po Slovenskem od 19. do 24 junija.) Na Kranjskem: 19. v Premu, Zalogu, v Št. Vidu pri Blokah, Rovišah in v Bučki; 21. v Moravčah in Lašičah; 23. v Tržiču; 24. v Št. Juriju pri Svibnjem, črmošnjicah, Matenji vasi, Drnovem, Loki, Boh. Bistrici, Rovtah, na Mirni, v Češnji •cah, Ribnici, Višnji Gori in v Št. Juriju. — Na elov. Štajerskem: 21. v Bučah in Vrenska-gorci; 22. v St. Juriju ob južni železnici, Sevnici na Savi in Šoštanju; 24. v Št. Juriju ob Tabru, Konjicah, na Laškem, pri Sv. Lenartu v Slovenskih Goricah, v Podsredi, Šetalih, Straši in na Ljubnem. — Na Koroškem: 24. v Gutštanju. — Na Primorskem: 23. v Komenu; 24. v Ajdovščini, Št. Evani, v Boljunci.
Darovi.
Za Jeranovo dijaško mizo: Iz Škofji Loke neimen 2 gld. — Iz Mengša T. R. 2 gl. — G. kanonik in profesor dr. Mat. Leben 10 gld. — Gosp. Peter Bohinjec, župnik v Horjulu, 5 gld. — Gosp. Vodnikova 5 gld. — Gosp. Avg. Šinkovec, župni upravitelj na Jesenicah, 5 gld. — Gosp. A. Verbajs, župnik v Kamni Gorici, 5 gld. — Gosp. M. Erzar, župnik v Selcih, 10 gld. — Gosp. A. Jamnik, župnik v Sorici, 10 gld.
Za akademično društvo »Danica«: Gg. Fr. Ferjančič in dr. Gr. Pečjak, kaplana pri sv. Jakobu v Ljubljani po 2 gld.
Bog plačaj!
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 17. junija. Izvrševalni odbor desnice v bližnjem času ne bo sklican, ker je desnica z vlado dogovorila svoje stališče glede nagodbe in glede jezikovnega vprašanja.
Dunaj, 17. junija. Ogrski zbornici so izročeni predlogi gospodarskega in finančnega odseka glede nagodbe. Na predlog ministra Szella pridejo v razpravo prihodnjo sredo.
Dunaj, 17. junija. „Neues Wiener Tag-blatt" poroča iz Belgrada, da je vlada prišla na sled manifestu, ki poživlja srbsko mladino, naj se oklene velike akcije, da se Srbi oproste nasilnikov. Povsod naj se neti upor proti vladi, brani naj se narod plačevati davke, pomoč za to bo došla iz Rusije in Ornegore. Opozicionalai listi pravijo, da je vse to vladna spletka, katero vlada porabi, da tem silneje nastopi proti opoziciji, vladni listi pa zatrjujejo, da obstoji taka zveza, kateri je namen revolucija.
Dunaj, 17. junija. Napad Turkov na srbsko ozemlje vzbuja vedno večjo pozornost, ker so bili mej napadalci tudi redni turški vojaki. Vlade odločno zahtevajo od Turčije, da vzdržuje red na svojih mejah.
Levov, 17. junija. Kakor Przeglad piše, je dr. Levakovski umaknil svojo kandidaturo za državni zbor.
Rim, 17. junija. Ministerski svet je sklenil, da se s kraljevim odlokom pozakonijo določbe o društvih in shodih, ako opozicija ne preneha z obstrukcijo. Torej bodo tudi Italijani imeli svoj § 14.
Pariz, 17. junija. Predsedniku Loubet-u se še ni posrečilo dobiti moža, ki bi inu sestavil novo vlado. — Obravnava proti Dreyfusu se prične 27. julija v posebe zato pripravljeni dvorani v Rennes.
Pariz, 17. junija. Prvo posvetovanje pri Poincarč-u je trajalo od pol 2. do pol 5. ure
ter se je na to prekinilo, ker so se morali Brisson, Sarrien in Monis posvetovati s svojimi somišljeniki. Ob 6. uri se je posvetovanje ministrov in spe nadaljevalo, a so že po preteku nekaj minut radikalci odklonili Poincare-jevo ponudbo. Poslednji se je podal takoj v Elysee ter izjavil, da ne more so-staviti kabineta.
Pariz, 17. junija. Loubet je sprejel danes dopoldne predsednika obeh zbornic ter se posvetoval z njima o nadaljnih korakih.
Pariz, 17. junija. Listi poročajo, da je pozval predsednik Loubet Delcasse-ja in Wal-deck-Rousseau-a. Prvi je izjavil, da ne sprejme sostave kabineta, poslednji si je pa izprosil odloga.
Pariz, 17. junija. Sodišče je obsodilo razen enega vse izgrednike povodom dogodkov v Auteuilu, in sicer je prisodilo dvema trimesečno, enemu dvamesečno, enemu enomesečno, grofu Dionu in Aubiquy-u štirinajstdnevno ječo.
Haag, 17. junija. Na mirovni konferenci v Haagu se razprave vršč zelo nemirno. Večkrat so bile strune že tako napete, da bi bile kmalu počile. Sedaj hoče zopet sultan odpoklicati svoje zastopnike s kongresa, ker vlade ne dovolijo, da bi se izgnali armenski in mlado-turški agitatorji.
Rouen, 17. junija. Umri je tukaj včeraj kardinal nadškof Fourrier.
Stettin, 17. junija. Pri vasi Zollchow sta trčila parnika „Blucher" in nPolitzu. Poslednji se je potopil s 50 potniki. Rešili so jih 10.
Madrid, 17. junija. Iz Manile poročajo: Pred tremi dnevi je bil umorjen vodja Luna, sedaj so pa njegovi somišljeniki zmaščevali se nad Aguinaldom ter ga umorili. — Ako se vest obistini, je gotovo, da so tu vmes posegli Amerikani, da se oslobode najhujega nasprotnika.
London, 17. junija. Reuterjev urad poroča iz Halifax-a: V premogovniku Caledo-nia na rtu Poreton se je pojavila grozna eksplozija. Sodi se, da je ubitih 120 oseb. Dvajset trupel so našli.
Shanghai, 17. junija. „Daily News" poročajo iz Tutschu: V Kienningu, v pokrajini Fokieu, so navstali veliki nemiri. Domačini napadajo tujce. Cerkev in misijonsko postajo so zažgali: misijonarji so ušli.
Gospodarska organizacija.
Cena žitu na dunajski	borzi
dne 16. junija 1898.
Za 100 kilogramov.
Pšenica za mesec junij . gld. 9 58 do	gld. 9 60
» » jesen ... » 9 04 »	» 9 06
Rž » mesec junij . » 7-65 »	» 7 70
» » jesen .... » 7-21 »	» 7 23
Turšica » mesec junij . » 4 86 »	» 4 88
» » » julij-avg. » 489 »	» 490
» » » sept.-okt. » 5 07 »	» 509
Oves » » junij . »6— »	» 6 02
» » jesen .... » 59 6 »	» 5 98
Umrli so:
16. junija. Marija Novak, mizarjeva žena, 61 let, Radec-kega cesta 1, ostarelost.
V boIni§niei: 14 junija. Marija Rubežnik, gostilničarjeva hči 2l\ leta laryngitis crouposa.
Meteorologično poročilo.
ViSina nad morjem 306'2 m., srednji zračni tlak 736'0 mm.
Cas opazovanju
Stanjo barometra
Tompeni-
tura po Celzija
Vetrovi
Nobo
S3 .
•s O I
•s, s
16| 9. zvečer~j i3 i'0 j 16 0 j si. jzah. |skoro jasno! 17| 7. zjutraj"! 732 0 I 12 4 Isr. vzsvzh.l dei 00 I 2. popol. I 7310 | 16 0 | »1. sever | oblačno | Srednja včerajšnja temperatura 15 8", normale: 179°.
Za Učenje kositernili pred-
ivkoini) bronzovo imltaoljo, bronzlranje kipov IflVlVU, iz mavca, bronzlranje ograj pri »top-nloah, vse v najfinejši izvršitvi, priporočata se BRATA EBEBL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 26 11—3
Konsumno društvo y Starem Trgu pri Ložu,
vpisana zadruga z omejenim poroitvom,
naznanja
izvanredni občni zbor,
ki se bode vršil
v nedeljo, dnč 2. julija 1899,
ob 3. uri popoldne
v prostorih konsumoega društva v Starem Trgu pri Loža
s sledečim Tiporedom:
1.	Nagovor.
2.	Preosnovanje pravil in zadruge.
3.	Razni nasveti.
K obilni udeležbi vabi vse p. i. ude
646 1-1_odbor.
Znamenito!
100 gld.
Za to nizko ceno pošiljam proti enoletnemu jamstvu jako moderno kolo I. vrste za gospe ali gospode. Po solidnosti in lahkem teku ga ne prekosi noben drug fa-brikat, čeravno bi dal trikrat toliko. Kolo z vso opravo, zadelano, s pismeno garancijo 100 gld netto, 10 gld. je plačati naprej, ostalo po povzetji, — Cenik brezplačno.
Prva dunajska hiša za kolesa: II. Bundbakin,Dunaj. IX., Berggasse 8.	606 10-4
Trgovski pomočnik,
vešč v trerovini z mešanim blagom in železnino, išče službe.
Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod it. 100 poste restante Laze pri Kamniku. 641 3—2
Knjižnica za ljudstvo.
I. zvezek :
Zadruge in njih nasprotniki.
Uredil dr. Iv. Ev. Krek.
Cena zvezku 5 kr., po poŠti 2 kr. več. — Dobiva se pri odboru >Katol. političnega društva< v Ljubljani.
Prečastiti duhovščini se pri poročam za slikanje
cerkva, /Žš^-
kapel ^OV^
in
sob.


/ Imam ve /
iprna razpolago tudi krasne
v z o r c e
.a? / (skice) v barvah tiskane, v raznih slogih, kakor tudi mnogo spričeval. 73 26-21
JSEokst
iz mlina Vinko-ta Majdič-a v Kranju
oddaje se po ongrrow-etiiin.il 269 44 14 v plombiranih vredloah po 10 in 26 kil v prodajalnloi
Maksa D om ic elj - a
v Ljubljani, Rimska cesta, vis & vis Gorupovim hišam.
Dostavljanje na dom brezplačno. Plombe originalne mlinske.
Moka oddaje se tudi v vrečah po 60, 85 in 100 kil.
Opozarja se, da priznani izvrstni izdelek prvega domačega uaSega mlina dandanes tudi na tujem u .pešno tekmuje z izdelki vseh ogerskih mlinov.	416 3—3
Mlcftjro
Liniment. Capsici compos.
362 lz lekarne Blohter-Jeve v Pragi 24-16
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 7U kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 769 40—40
RicMer-jev liniment % .sidrom'
ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah i znano varstveno marko „sidrou kot prlatii«.
Riohter jeva lekarna
pri zlatem levn v Prag K
9
m
m
ANT. PRESKER
krojač v Ljubljani, Sv.Potra eotitaAt.O
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovnidke obleke
Iz trpežnega In solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
227 31
NJ: .J« . K?: :JS
^Franjo Toman, ^
podobar in pozlatar v LJubljani, Valvazorjev trg Št. 1
izdeluje
križeva pota u
cRazglednice,
krasno dovršene, 20—25 gld. tisoč komadov. Naročila sprejema
ANTON JERKIC,
fotograf v Gorici, Primorsko.
Na željo pride razglede sam fotografovat in sicer brezplačno.	612 4
SgČjjlr* Na prodaj je
hiša.
s kletjo in vrtom po nizki ceni na Martinovi cesti št. 114, Vodmat.	537 3-2
5.
li« Kranjskem.
Prav blizo železniške postaje ter poštnega in brzojavnega urada, ob znožji 2660 m visokih kamniških planin, s krasnimi sprehajališči po ravnem in po gozdih. Na razpolago je elegantna zdravilnica z velikimi verandami, basin za plavanje, pokrito hodišče, igrišče, lov, razna stanovanja po prav zmerni ceni. Jako vestna zdravniška pomoč se vrši pod vodstvom znanega dunajskega zdravnika dr. R \Vackenreiler-ja, ki že več let tu deluje in je letos v zvezi z restav-ratčrjem g Friedlom prevzel kamniško zdravišče v lastno upravo. Skupna cena za zdravljenje, stanovanje in hrano na dan nekako 3 gld.
Natančneja pojasnila brezplačno daje
533 6-2	oskrbnistvo.


od preprostega do najfinejšega, na platno oljnato slikana in na papir oljnato tiskane podobe ^
(Oelfarbendruck).
Načrti, vzorci in fotografije ali risbe so na lj
razpolago.	rj
V blagohotna naročila se velečastiti duhovSčini,
cerkvenim predstojništvom in dobrotnikom uljudno LJ
priporoča	, ,,	't
r r	velespoštovanjem
538 12-2
I
I
;
i
i
Franjo Toman. ®
Zavarovaviia družba
išče za takojšnji nastop izurjenega
zastopnika
za Ljubljano in okolico, eventuelno za Kranjsko.
Ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod I«. G.	543 2-2
dvorni založnik Nj. svetosti
LeonaXIII.
lekarnar ,,pri angelu" v Ljubljani, Dunajska cesta.
Železnato vino.
Kemične analize odll&nlh strokovnjakov, kateri so v
železnatem vinu
lekarnarja Ploooli-Ja v Ljubljani zmiraj potrdili navedeno množino železa, so najboli?* spričevalo ter dajejo največje poroštvo za njega učinek.
To vino je kaj dobro za slabokrvne, nervozne in vsled bolezni oslabele osebe, za blede, sloka (suhe) in bolehave otroke.
Cena polliterski steklenici 1 gld.
Naročila pošiljajo se z obratno pošto; poštnino plačajo p. n. naročniki.	827 42
Restavracija in hdtel
„Alla Nuova Abbondanza",
Vla Torrente 16/18,
priporoča se slavnemu potujočemu občinstva v najboljšo zadovoljnost.
Točijo se pristna vina, kakor: istrsko, dalmatinsko in fini kraški teran, ter Dreher-jevo pivo.
Kuhinja izborna. — Cene nizke.
Nadejajoč se mnogobrojnega obiska, priporočam se z vsem spoštovanjem
Peter Muschik,
lastnik.
520 4-3
S <*»
S) S*
e
I
•po o
e g
Pozor
Iri-UCH
m %
Obče znana, jako trpežna
kolesa Styria št. II Jjudsko kolo"
t*
prodajajo se zaradi različnih cen drugih vrst koles po jako znižanih tovarniških cenah pri
Franu Čudnu v Ljubljani
s čemur je si. občinstvu dana prilika po ceni si pribaviti
Styft® šfe> Ye	399 16
Zastopnik tvrdke: .Josip Polak.
Najnovejša špecerijska trgovina!!!
prej Schober, Dunajska cesta štev. 8.
Oziraje se na svoj zadnji inserat. dovoljujem si si. občinstvo opozarjati na svojo veliko zalogo špecerijskega blaga, kakor: raznovrstne kave, kakao, čokolade, olivnega, namiznega in aizer-olja itd.
Nadalje se istemu tudi priporočam za nakup najfinejšega francoskega in ogerskega konjaka, pristne sedmograške slivovke finega tropinovca in špirita po najnižjih cenah, zagotavljajoč solidno in reelno postrežbo.	415 15—15
mm
Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednoHtne listine po dnevnem kurzu.	BAIM1 Makso Veršec	Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Giro-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dnč do dnč po 4VS%. Poštno - hranllnione poloinloe na razpolago.	
--Dunajska borza. f1 — ---- J-- ■ ———-——-------——-			—.—---——-——-—— "
Dn6 17. JonlJa.
8kupni državni dolg v notah.....100	gld.
Skopni državni dolg v srebru.....100	»
Avstrijska zlata renta 4°/0......119	>
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .	IGO	>
Ogerska zlata renta 4°/0.......119	»
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... .	96	»
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	920	»
Kreditne delnice, 160 gld..............356	»
London vista...........120	»
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drl. velj.	58	>
20 mark............11	»
30 frankov (napoleondor)............9	»
Italijanski bankovci........44	»
C. kr. cekini......................5	>
25	kr.
50	»
10	»
15	»
45	»
45 . 92",. 78 » 55 » 60 » 67 »
Dne 16. junija.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke I. 1864, 100 gld.....
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . ,
Posojilo goriškega mesta.......
4°/0 kranjsko deželno posojilo ....', Zastavna pisma av. osr.zem kred. banke 4•/, Prijoritetne obveznice državne železnice . . »	» južne železnice 3°/0
»	» južne železnice 5°/0 .
»	» dolenjskih železnic 4°/0
171 gld. 60		
156	>	76
195	>	15
98	»	60
138		25
129	>	50
108	»	76
112	»	—
98	»	25
97	>	50
210		75
171	.	40
121	t	25
99	»	50
Kreditne srečke. lOo gld. . . . . . 4°/0 srečke dunav parobr. družbe, 100 gld Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld
Rudolfove srečke, 10 gld.....
Salmove srečke, 40 gld. .....
St. Gen<Jis srečke. 40 gld.....
VValdsteinove srečke, 20 gld. . . . Ljubljanske srečke ... . . Akcije anglo avstri jske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda 500 gld Akcije južne železnice, 200 gld sr . . Splošna avstriiska stavbiuska družba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld Papirnih rubljev 100 ......
202 gld 50 ki 162 » — •
20
20
28			>
		—	»
83	»	76	»
60	>	—	»
24	•	—	»
. 152	>	—	>
'. 3350	»	—	1
. 448	»	—	>
. 69	»	60	»
. 106		—	»
	•	75	•
185	»	—	•
. 127	•	25	»
		
S AJT Nakup in prodaja ~VS> I vsakovrstnih državnih papirjev, sredk, denarjev itd. I Zavarovanja za zgube pri irebanjih, pri izžrebanju i najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. 1 Kulantna izvršitev naročil na borzi.	Menjarnična delniška družba „H K 11 C U K" 1., Wollz6ile 10 in 13, Dunaj, 1., Strobelgasse 2.	^UT Pojasnila v vseli gospodarskih in llnančnih stvareh potem o kursmh vrednostih vseh spekulacljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti &4T li »1 1 o ■>. <> u i li is ) >1 v 11 i <•. Tfcja
DOBRA VARČNA KUHINJA.
Jahtna zabela Maggl prekosi vse druge; vsako juho in slaboten bulon stori v trenutku dober in redilen, — le nekoliko kapljic je treba — Dobi se v izvirnih stekleničicah po 60 vinarjev po vseh prodajalnicah delikatčz, dišav, kolonijalnega in špecerijskega blaga. Izvirne steklentoe se po oeni napolnujejo z novo Jnhlno zabelo Maggl-Jevo. 830 12-8
Josip Kastelic,
krojaški mojster
v Ljubljani, Vodnikov trg št. 4,
priporoča se prečast. duliovščinini v Izdelovanje vsakovrstne
o Td	?
posebno
talarjev, površnikov itd.
Izdelujem blrete, olngnlnm in vsakovrstne šomtsete, kakor tudi vsa draga v to stroko spadajoča dela natančno po meri. Prosim prečastito duhovščino, da me blagovoli počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da izvršim vsako naročilo v največjo za-
dovoljnost prečastitih naročnikov. Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno krojaško delavnico, v kateri izdelujem
obleke za psjofle Id dečke
po najnovejšem kroju, natančno po meri. Zunanja naročila točna. — Cene primerno nizke. 519 31-3
Naznanilo razprodaje.
Pri graščini Stermol, železniška postaja Kranj, se bo vršila zaradi opustitve samooskrbovanja posestva
dne 27. junija t. 1.
prostovoljna, javna dražba
33 glav lepe goveje živine molthalskega plemena (1 bik, 3 pari volov, potem krave in teleta), kakor tudi 9 prašičev.
Kupno ceno je takoj plačati v gotovini in morajo kupci kupljeno živino prevzeti tako po odkupu.
Kupci, posebno živinorejci, so vabljeni, naj pridejo omen;eni dan ob 9. uri dopoldne na lice mesta k hlevom graščine Stermol.
Navedeua. za razprodajo namenjena živina se lahko ogleda od sedaj nadalje do 27. t. m. na licu mesta
Ljubljana, dne 15. junija 1899.
545 3—1
Dr. Maksimilijan pl. Wurzbach,
glavni poobla;čenec lastnika graščine Stermol.
Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine. raznobarvne
plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje. prte itd.
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare ob'eke in vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po uaj.iižji ceni bandera in vso drugo obleko.
Prečistite gospode pros'ir, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrd^, društev in potujočih agentov.
Zagotavliaje hitro in najpožtenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmaojSe naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 250 52-15
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani, Wolfove ulioe 4.
^immm^miimmf^mmmmmmm^m Naznanilo.
S tem slavnemu p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem pod firmo
Jakob Janež,
stavbenik vodnjakov — Sv. Petra cesta št. 16
začel samostojno izvrševati vsa vodnjaška stavbinska dela ter prevzemam tudi polaganje lesenih in železnih cevij za vodovode.
Priporočujoč se slavnemu občinstvu, da se pri napravi vodnjakov itd. blagovoljno ozira na-me, bilježim z vsem spoštovanjem
•Jal£ol> .Janež
539 3_2	vodnjaški mojster.
Kmetijsko društvo v Gorjah
priporoča izdelke svojih udov, kakor: železne izdelke: sekire, krampe, lopate in drugo kmetijsko orodje vsake vrste; oblike po zahtevanju.
Edina obrt na Kranjskem za živinske zvonce vsake oblike. Prodaja tudi lesene grablje, trda in mehka drva, deske in
stavbeni les po dogovoru.
Ravno tako priporoča naturni sadni mošt; cena po dogovoru. V obila naročila se uljudno priporoča
498
,,Kmetijsko društvo v Gorjah, registr zadruga z omejeno zavezo '.
St. 283.
547 2-1
Razpis zdravniških služb.
Pri okrajni bolniški blagajni ljubljanski oddajo se
tri zdraviliške službe,
katere je nastopiti z dnem 1. julija 1899. 1.
S temi službami spojena je letna plača po 900 gld., prosta vožnja k bolnikom in po 20 kr. oddaljnine od klm. pri vožnjah izven teritorija ljubljanskega mesta.
Prosilci za te službe vložijo naj svoje zadostno dokumentovane prošnje najdlje
do 25. junija t- 1.
pri podpisani blagajni.
Okrajna bolniška blagajna ljubljanska.
V Ljubljani, dne 17. junija 1899.
Načelnik : Ivan Krcgar s. r.
905 (3G-19)
Najbolje in najceneje sredstvo za čiščenje zob.
544 3-1
Razpis služb.
Hranilno in posojilno društvo v Ptuji, registrovana zadruga, razpisuje s tem službo:
1.
knjigovodje, ^ praktikanta, t*. pomožnega uradnika.
Glede prve službe se zahteva, da ima prosilec spričevala trgovinske akademije ali vsaj trgovinske Sole, da je prosilec že dalj časa služboval pri kaki posojilnici ali hranilnici, ter da je vešč slovenskega jezika v besedi in pisavi.
Prva plača znaša letnih 1200 gld. in se služba lahko takoj nastopi.
Glede druge službe se zahteva, da je prosilec z dobrim uspehom zvršil trgovinsko šolo ali vsaj spodnjo gimnazijo, spodnjo realko ali obrtno šolo. Plača po dogovoru.
Obe službi sta razpisani
do dne 13. julija t. L
ter se imajo prošnje s potrebnimi spričevali vred poslati ravnateljstvu zadruge.
mmmmffimimmm
Prevzetje obrti.
Usojam se najuljudneje naznaniti, da sem prevzel
Rudolf Schmidtmayer-jevo vrvarijo
na Sv. Petra cesti št. 33 v Ljubljani
ter se bodem potrudil postreči čast. gg starim in novim odjemalcem vselej 7. najboljšim in solidno izdelanim blagom po najzmemejSih cenah.
Se najvdaneje priporočujoč z velespoštovanjem	529 4—4
J. N. Adamič, vrvarski mojster.

■Irssfsjrs)
1 ili/l11 .m
. UTZ / -
|I|III|IIIIIHI|
/>mm 1 ' f
1 m1
mm
Ako si želiš »Zacherlin« svetovnoslavne dobrote Čestita čitateljica, ne sprejemaj ga v zavitku! Pristen je samo v steklenici, Ki varstveno znamko nosi.
Pravo pomoč po noči in po dnevu Zoper kakoršnikoli mrčes Išči le tam — da varno hodiš, Kjer Zacherlov plakat zagledaš.
>