Ameriška


AKCRiCAN IN SPIRIT fORCIGN IN LANGUAGG ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MAY 20, 1963
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
ŠTEV. LXI - VOL. LXi
Vladna kriza»ilaliji in Kennedy jev obisk
Italija nemara še precej časa ne bo dobila nove, trdne vlade, pri tem pa se naglo bliža obisl; predsednika J. F. Kennedyja.
RIM, It. — Sedanjo vladno krizo so predvideli že prvi dan po parlamentarnih volitvah. Fan-fani je moral odstopiti, ker se je njegova stranka pri volitvah slabo odrezala. Vodil bo še naprej začasno vlado. Predsednik republike Segni .ima sedaj težko nalogo, da dobi pravega kandidata za sestavo nove vlade. Po tradiciji mora zaslišati nad 22 politikov “o političnem položaju”, potem pa izbrati kandidata. Kdo bo, o tem ugibata sedaj v Rimu diplomacija in ulica, da ne govorimo o politikih. Mesto ministrskega predsednika bo sedaj tem bolj mikavno, ker bo ta vlada sprejemala Kennedyja, to se pravi, če ga sploh bo.
Kennedyjeva pot v Italijo se počasi spreminja v Kennedy] e v političen glavobol. Počemu naj hodi v Italijo, ko bo vendar tam dobil samo začasno vlado? Pra-Vo, stalno vlado bo namreč Italija imela šele enkrat v jeseni Po kongresu Nennijevih socialistov, ki bo v poletnih mesecih. Izaije: Kennedy je napovedal, da na svoji poti v Italijo ne bo °biskal papeža, ker noče ‘'razburkati domače javnosti”. Dp-
Novi grobovi
Andrew Maček
V petek je umrl v Fair Hill bolnišnici 83 let stari Andrew Maček s 15810 Trafalgar Ave., doma v vasi Selšček pri Cerknici. Pred upokojitvijo je bil poklicni gasilec, zaposlen pri Osborne Mfg. Co. Zapustil je ženo Angelo, roj. Sever. Bil je oče pok. Andrewa, Angie Ilovar, pokojnega Johna in Mary Gbat, 4-krat stari oče, 2-krat prastari oče, brat pok. Johna in pok. Antona Maček ter pok. Mary Lev ko. Bil je član Društva Slovenec ;št._ 1 SDZ. Pogreb Ibo danes dopoldne iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd, v cerkev Marije Vnebovzete, kjer bo ob desetih pogrebna sv. maša, nato pa na Ali Souls pokopališče.
Peter Vazmina
Po dolgi bolezni je preminul v Cleveland State bolnici Peter Vazmina, star 77 let, stanujoč na 2452 Noble Rd., poprej pa dolgo let na E, 43 St. Tukaj zapušča bratranca Josepha Kuharich, pri katerem je živel, v Youngstownu, O., pa bratranca Angela. Rojen je bil v Lupoglavu, Dolenja vas v Istri. Tukaj je bival 51 let. Pogreb bo jutri dopoldne ob desetih iz Jos Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 6502 St. Clair Ave. na Whitehaven pokopališče.
Mary Jagodnik
Po dolgi bolezni je premi-
Segel je ravno nasprotno: zme- Vdla v Lakeside bolnišnici ^sj več javnih delavcev —- po- j Mary Jagodnik, rojena Bost-sebno uglednih protestantov, —Jančič, stara /0 let, stanujoča Se ne strinja s predsednikovim tia 263 E. 25/ St. Euclid, O. stališčem. Ako bo Kennedy mo-|l)0PieJ Pa na 18801 Mohawk ral govoriti v Italiji s političnimi !^ve- klikaj zapušča soproga hiuhami - enodnevnicami, zakaj	bčer Mimi Struna,
bi tudi s papežem, ki je po- brata Antona Boštjančič, ses-*tal p0 svoji zadnji okrožnici ^10 Alino Unholy in več drugih hiednarodna avtoriteta ne samo smodnikov. Rojena je bila v katoličane? To je seveda pod-j^>oc^raau v Istri, kjer zapu-^galo tiste, ki zagovarjajo pred- ^a br;Aa Franka in Johna, Sednikovo stališče. Torej nepo- ses^10 žhnko in več drugih ^ebna “kulturna debata”, da sorodnikov. V Argentini za-rabirno mil izraz, ki lahko da po- pušča brata JosePha- Tukaj je
V./-n	.	hi	/lfl IdF "Rilo	X1 i ^ ^
V Kalangi spel nemiri Slovenci Clevelanda
Belgijski strokovnjaki in POtaSilSl fCOilglSSnikS
jim ™bo Michaela L Felghana
zagotovljena varnost.
JADOTVILLE, Katanga. —
Sedaj so začeli z izgredi beli belgijski preseljene! v Jadotvil-lu, kjer se nahajajo naj večje kongoške topilnice in rafinerije bakra. V Jadotville je namreč poslala centralna kongoška vlada svoje vojaške oddelke, ki naj bi skrbeli za red in varnost. V resnici pa ravno kongoški vojaki ogrožajo tako red kot mir.
Nedaleč od svoje vojašnice so na primer kar na lepem ubili nekega belgijskega uslužbenca Rudarske unije. Beli strokovnjaki, ki so uslužbeni pri uniji, so šli radi tega pokoncu. Na protestnem shodu so zahtevali od centralne vlade, naj takoj odpokliče vse kongoške vojake, drugače bodo poslali svoje družine zopet nazaj v Belgijo, potem uničili vse tovarniške naprave in se tudi sami umaknili iz Ka-tange. S protestnega zborovanja so poslali tudi protestno note belgijskemu kralju.
Kongoška vlada je radi tega zelo v skrbeh. Ve namreč, da beli priseljenci niso podobni Čombeju, ki je veliko govoril in grozil, pa malo delal. Belgijske grožnje je pa treba vzeti zares. Kongoška vlada je zaenkrat konfinirala svoje vojake v vojašnicah. Smejo vojašnice zapustiti samo z dovoljenjem organov Združenih narodov.
v,°d za odložitev poti.
bivala 40 let. Bila je članica
________ Društva sv. Ane št. 4 SDZ,
v	Krožka št. 1 Progr. Slovenk
lit 0lTl J6 nacr* s sa^®" lin Dramatičnega kluba Naša tom Mars I. ponesrečil'zvezda. Pogreb bo jutri po-_ QSKVA, ZSSR. — Vlada je'poldne ob 1:30 iz Jos Žele in
aradno objavila, da so ruske "°htrolne postaje izgubile 21. ^'arca vsak stik s satelitom Mars d’ ki je bil namenjen na planet 1Stega imena. Satelit je prišel ^ vesolje 1. novembra. Proti arsu ga je pognala kar iz ve-So^a posejpna, izredno močna Ričeta. Satelit je do sedaj pre-zetel 121,000,000 milj. Zadnje
0ja^e	ko je bil oddaljen
d Zemlje 66,000,000 milj.
.	° je že druga nesreča, ki so
doživeli ruski strokovnjaki za s°lje. Prej se jim je namreč ^desrečil Lunik, ki naj bi pa-ha Luno in tam odložil celo ? st<^ instrumentov. Lunik je ^Tešil Luno za 5,000 milj. j. Usi trdijo, da polet satelita krij8-*' ni bil brez uspeha. Od-le par novih kometov in ° novo “rimsko cesto”, ki je sedaj še niso poznali.
Rain
ho	oblačno in dežev-
aivišja temperatura 68.
Sinovi pogreb, zavod na 458 E. 152 St. na Knolhvood pokopališče.
Sophie Kovalec
Po dolgi bolezni je preminula v Euclid Glenville bolnici Sophie Kovalec, roj. Turek, stara 46 let, stanujoča na 23961 Puritan Ave., Euclid, O. Tukaj zapušča soproga Williama, sinove Williama ml, Thomasa, Johna, vnuka, starše Casiminja in Dominique, sestre Helen Brzywat, Anno Katalinas in Florence. Rojena
N.A.S.A. bo zopet razpisala mesta za astronavte
CAPE CANAVERAL, Fla. NASA ima sedaj 16 astronavtov, rada bi dvignila število na 26, zato bo znova razpisala deset novih mest. Rabi toliko astronavtov v prihodnjih par letih za projekta Gemini in Apollo.
Projekt Gemini ima trojno nalogo: v gondoli bosta dva astronavta, ostati bosta morala v ve solju ves teden in morda še dalj časa in končno ima projekt še nalogo, da združi dve gondoli v eno. Projekt Apollo bo imel go dolo s tremi astronavti; bodo letale okoli Zemlje in Lune in se končno — vsaj ena med njimi — spustila na Luno in se' od tam vrnile. Pogojev za sprejem ni NASA nič spremenila, še zmeraj mora biti vsak kandidat praktičen pilot na jet-letalih in mora tudi preskušati taka letala. Čistih znanstvenikov pa NASA še noče sprejemati kot astronavte.
tih iz Jos Žele in Sinovi pogreb. zavoda na 458 E. 152 St.
je bil v Cleveladu. Pogreb se v cerkev St. Robert ob dese-vrši v sredo zjutraj ob cleve- tih, nato na Kalvarijo.
Washington pritiska na Poljsko v pogledu Laosa
WASHINGTON, D. C. — Pre- i naj spoštuje mednarodni dogo-mirje v Laosu bi morala nadzirati Mednarodna komisija, ki jo sestavljajo zastopniki Indije,
Kanade in Poljske. Indija in Kanada sta poslali svoje zastopnike na Plaine des Jarres, kjer so kiomumisti začeli še pretekli me-eec izrivati nevtralistične čete gen. Konga Le, poljski člani komisije pa temu odločno nasprotujejo in zahtevajo v soglasju s komunisti, da člani komisije na omenjeno področje ne hodijo.
vor in da svojim zastopnikom v mednarodni komisiji navodilo, da bodo sodelovali z ostalimi člani pri nadziranju izvajanja določil premirja. Poljski vlacii so namignili, da nadaljnje nasprotovanje poljskih zastopnikov v laoški komisiji ne bo ostalo “brez vpliva” na odnose Združenih držav do Poljske, prav posebno pa bo to rodilo hudo nasprotovanje v Kongresu proti vključitvi-Poljske v skupino držav z najugodnejšimi carinami Vlada Združenih držav je se- za uvoz njihovega blaga v Zdru-daj pritisnila na poljsko vlado, žene države.
UJ-iBVELAND, G. i-— V soboto zvečer je poseben odbor pod predsedstvom člana mestnega sveta E. Turka m dr. H. Lobeta priredil slavnostni banket za Kongresnika 20. volivnega okrožja v Ohiu Michaela A. Feighana. Na tem '‘Slovenskem dnevu” je Edi Kovačič, ki je bil izbran nedavno za Slovenca- leta 1963” v Clevelandu, sprejel kongresnika Michaela A. Feighana simbolično s kruhom in soljo ter čašo medice v slovensko narodne skupnost.
Obe dvorani Baragovega doma sta bili natlačeni s prijatelji kongresnika. Ti so kljub precejšnji vročini vztrajali skozi nekako uro in pol dolg program, tekom Katerega -se -govorili - predsednik mestnega sodišča A. Pryatel, gač. Danica Lobe, glavni carinik za Ohio J. Kovačič, urednik AD V. Lipovec, predsednik SNG dr. M. Krek in seveda kongresnik Michael A. Feighan.
Govorniki so poudarjali vztrajno borbo kongresnika Michaela A. Feignana proti komunizmu aoma in v svetu ter njegovo posebno razumevanje položaja vzhodne Evrope in razmer v Jugoslaviji, opozorili so na številna posredovanja, ki jih je kongresnik M. A. Feighan. opravil za slovenske ljudi, posebno za aegunce in njihove družine ter se mu zahvaljevali za njegovo naklonjenost. On sam je ves prevzet od prisrčne topline, ki je prevevala vso prireditev, govoril navdušeno o Slovencih in njihovem doprinosu k rast? in napredku Združenih držav ter se zahvaljeval za enega “najbolj prisrčnih večerov”, kar jih je kdaj tekom svojega javnega dela doživel.
Prireditelji so kongresniku M. A. Feighanu izročili kip njegove glave, ki ga je izdelal akad. kipar France Gorše, in veliko njegovo fotografijo; ki bo visela
EVROPSKI SKUPNI TRG ZAVRNIL PREDLOGE ZDA
Članice Evropskega skupnega trga so na konferenci v Ženevi o mednarodni trgovini zavrnile ameriški predlog o splošnem znižanju carin, v kolikor ne bo ta obravnavan v enaki meri z njihovim predlogom o znižanju izredno visokih carin ZDA na nekatere vrste blaga.
ŽENEVA, Šv. — Belgijski minister za zunanjo trgovino je obvestil ameriškega zastopnika na konferenci za ureditev mednarodne trgovine (GATT), da so članice Evropskega skupnega trga sklenile vztrajati na svoji zahtevi, da se njihov predlog o znižanju izredno visokih carin na nekatero blago pri uvozu v Združene države obravnava enakovredno s predlogom ameriškega zastopnika o splošnem znižanju carin za 50 odstotkov, stavljenem v soboto. Sedanja konferenca v Ženevi, ki se jo udeležujejo zastopstva 72 držav, je v glavnem priprava na konferenco prihodnje leto, ko bodo določali nove carine.
Ameriški zastopnik Her Kr je ^--o-"	—: ^=.
»N»l postavila
svobodnega sveta znižale na.psfifjkO R8 pF¥0 fftSSfO splošno za polovico. -Članice! MOSKVA, ZSSR, — Kakšna
— vi«*« —-
roško- stališče, da je treba čari- no v glavah vodilnih komuni-
ne na nekatera blago znižati za več, druge pa za manj. Izjavile :o, da so pripravljene govoriti o datumu konference' v prihodnjem letu šele tedaj, ko bo do-sežen načelni sporazum o načinu ureditye novih carin. Nem-3ki gospodarski minister Erhard ; e dejal, da j s- bil sklep držav Skupnega trga soglasen, med tem je pa znano, da so nekatere Hanice -Slkupnega trga ameriški predlog’ ugodnejše sprejele.
Konferenci predseduje švicarski gospod arski minister Bans Sehaffner. Udeležujejo- se jo vse članice Splošnega spora-;uma o mednarodni trgovini (GATT) in vse na razne načine i to s kupino povezane druge države. Skupno je zastopanih 72 držav.
Baragovem domu. E. Turk mu je izročil pismeno čestitko mestnega sveta Clevelanda, predsednik Zveze slov. protikomunističnih borcev Milan Zajc čestitke in spomenico te organizacije, dr. Mate Resman, predsednik Slovenskega državnega gibanja, pa knjigo “This is Slovenia”.
Ameriški katoliški škofje bodo imeli svojo
etno konferenco v Rimu
WASHINGTON, D. C. — y septembru se bodo skoraj vsi ameriški škofje zopet zbrali v Rimu na drugem zasedanju sedanjega vesoljnega koncila. — Sklenili so, da bodo kot lani tudi letos imeli svoje redno letno zborovanje ne v Washingtonu ampak kar v Rimu. Dan in dnevni red bodo določili šele v Rimu.
lagmiilais bi rad obiskal iredsedsilka !C@ngi@dyja
WASHINGTON, D. C. — Londonski vladni krogi zopet govorijo o možnosti, da bi ministrski predsednik Macmillan oui-skal Kennedyja. Glavni razlog je seveda angleška notranja politika. Konservativna stranka se ni ravno dobro odrezala pri zadnjih občinskih volitvah in bi rada zboljšala svoj položaj. Upa, da bi utegnila to doseči s sestankom Macmillan - Kennedy. Naša administracija se pa za sestanek ne more ogreti.
V naši prestolici si bolj belijo glave, kako naj bi prišlo do sestanka De Gaulle — Kennedy.
sto v, se vidi iz zadnje številke glavnega komunističnega strankinega glasila “Komunist”. List objavlja daljši članek, ki v njem trdi, da ima politika prednost pred gospodarstvom, in skuša to utemeljiti z načelnega stališča. Isti list je še lanskega septembra zagovarjal nasprotno idejo, da mora namreč gospodarstvo imeti prednost pred politiko. V obeh slučajih se med dokazi nahajajo tudi citati iz Leninovih spisov, seveda po svoje izbrani in prikrojeni.
Opazovalci mislijo, da sedanje stališče bolj odgovarja kitajskemu in da je članek napisan le z ozirom na “ideološka” pogajanja med Moskvo in Pei-pingom, ki naj bi se začela v juhju. Moskva in Peiping se vsaj o tem ne bosta prepirala, kaj je vražnejše, gospodarstvo ali politika.
-----o-----
Vremenska postaja ponuja službe na obeh —
Iz Clevelanda in okolice
Iz bolnišnice—
Gdč. Jožica Pavli s 15707 Holmes Ave. se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave.
Zadušnica—
Jutri ob sedmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Thomasa Postotnik ob 7. obletnici njegove smrti.
Meddruštveni sestanek—
Drevi ob osmih bo v Baragovem domu na St. Clair Avenue meddruštveni sestanek, ki ga sklicuje opravilni odbor VI. Kat. slov. dne. Vsa slov. društva in ustanove so vabljene, da pošljejo nanj svoje zastopnike.
V bolnišnici—
V Euclid Glenville bolnišnici je Mrs. Mary Sluga z 18309 Marcella Rd. Obiski so dovoljeni.
Iz slov. naselbin
CLARKSVILLE, Pa. — V soboto je tu preminula 79 let stara Mary Rupp, prej poročena Cerar, roj. Smiončič v Leskovcu v Sloveniji, kjer zapušča več sorodnikov. Tu je zapustila otroke Johna, Louisa, Franka, Josepha Cerar, Ano Snyder, Almo La Face, v Miami, Fla., pa Paula Cerar, zapustila je dalje 20 vnukov in vnukinj, brata Johna Simončič (Clayton, Pa.), Vincenta Simončič 4v Clevelandu, 0.1, in sestro Antonijo Potochar (v New Smyrna Beach) ter več drugih sorodnikov.
Zadnje vesti
tečajih!
WASHINGTON, D.C. — Federalna vremenska služba išče mlade, neoženjene metereologe in elektronske tehnike- za delo na vremenskih postajah na o-beh tečajih, severnem in južnem. Letni dohodki znašajo od $9,000 do $12,000, povrnjeni so seveda tudi vsi potni stroški tja in nazaj. Uslužbenci dobijo tudi prosto stanovanje, hrano in o-bleko. Vzorce za prošnje imajo
Zadnji načrt je obstojal v tem,'menda vsi večji poštni uradi, da bi Kennedy povabil generala!	______0
takrat, ko bo potoval p0 Italiji j — En0 tretjino gozdov, ki so in Nemčiji. Iz Pariza je prišel prvotno pokrivali svet, je člo-odgovor, da De Gaulle ni zain- vek iztrebil ali drugače pokon-teresiran na sestanku.	čal.
torika je pretrgala vezi z republiko Haiti
PORT-AU-PRINCE, Haiti. — Ameriško poslaništvo tu je objavilo v petek, da so Združene države prekinile diplomatske vezi s sedanjo vlado Haitija. Poslanik R. L. Thurston je po navodilu iz Washingtona prekinil vse zveze z vlado Duvalierja. Dejanska prekinitev je bila izvršena v sredo opolnoči, objavljena pa je bila šele v petek.
Združenimi državami in republiko Haiti. Združene države so izgleda na stališču, da je Duva-lierjeva vlada neustavna in zato nezakonita. Njeno priznavanje bi pomenilo odobritev kršenja haitske ustave od strani diktatorja Duvalierja. V sredo je potekla njegova ustavna doba predsedovanja, sedaj pa jo hoče na lastno roko podaljšati z odobritvijo parlamenta za novi}. 6
V petek je zapustil Haiti na-; let. Nova poslovna doba naj bi! čelnik delegacije Združenih na- se začela 22. maja. rodov na zahtevo haitske vlade. | Washingtonskemu zgledu je Prekinitev vseh stikov z via- sledil prvi Ekvador, sodijo pa,' do Duvalierja ne pomeni preki-j da bo skoro storila isto večina nitev diplomatskih odnosov med držav Latinske Amerike.
CAPE CANAVERAL, Fla. — V nedeljo se je vrnil sem astronavt Gordon Cooper in tako končal svoja 23. pot okoli Zemlje od pretekle srede dopoldne. Velikanska množica ga je navdušeno sprejela in pozdravljala. Na posebni tiskovni konferenci je časnikar jem razložil na kratko nekaj svojih doživetij.
CHICAGO, 111. — Včeraj so našli v njegovem domu mrtvega 40 let starega atomskega fizika Sydneya D. Warshawa, zaposlenega v Argonne National Laboratory, raziskovalni ustanovi Atomske komisije. Sodijo, da je Warshaw napravil samomor. Na podoben način je končal pretekli torek S. G. Kaufman, tudi atomski fizik pri isti ustanovi.
BERLIN, Nem. — Sovjeti so za več ur zadržali ameriški vojaški konvoj na njegovi poti iz Zah. Nemčije v Zah. Berlin.
HUNTSVILLE, Ala. — Predsednik Kennedy je v Nashvillu, Tenn., slavil uspehe TVA na proslavi 30-letnice njenega obstoja, pa se nato v Muscle Muscle Choals, Ala., srečal z guv. G. Wallacem. Z njim se je v helikopterju pripeljal sem. Med potjo sta predsednik Kennedy in guv. Wallace razpravljala na kratko o položaju v Birminghamu, kjer so bili v prvi polovici maja hudi rasni nemiri. Razgovor je bil prijateljski, vendar ni prinesel v razvoj položaja nobene bistvene spremembe.
WASHINGTON, D. C. — Guv. G. Wallace iz Alabame je zaprosil Zvezno vrhovno sodišče, da prepove uporabo zveznih oboroženih sil v državi Alabami, kamor so bile poslane 5. maja po nalogu zvezne vlade.

IHEEIŠEA DOHDVmA, MAY 20, 1963
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA,
Za Zedinjene države:
114.00	na leto; ?8.00 za pol leta; $4.60 za 8 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
116.00	na leto; ?9.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesečo
Petkova izdaja $4,00 na leto
SUBSCRIPTION RATES,
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries;
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
tat njihovega dela bo novi razred v novi izdaji. Platnice s siikami Tita, Rankovica, Kardelja itd. bodo seveda ostale stare.
Vse to ne bo ostalo brez političnih posledic. Tisti, ki so odleteli, mnogo vedo in imajo še zmeraj svoje zveze Zlepa ali zgrda bodo hoteli priti nazaj, odkoder so padli. Novi razred v novi izdaji ne bo torej imel prijetnih časov.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio

No. 99 Mon., May 20, 1963
Titov “novi razred” v novi izdaji
Pohlep, hinavščina in sebičnost so se v letih 1950-1955 tako razpasli v vodilnih plasteh jugoslovanske komunistične stranke, da je t'o zgrabilo celo ne ravno preveč tenko-vestnega Djilasa in mu dalo tvarino za njegovo knjigo “Novi razred”. Djilas ni samo slikovito opisal vso gnilobo v komunističnih vrhovih, namignil je tudi na posledice.
Tito in njegova okolica posledic niso hoteli priznati ali pa jih niso opazili. Prišel pa je hitro čas, ko se temu spoznanju niso mogli ogniti. Že pred petimi leti je Tito začel roh- — — — neti nad svojimi tovariši in njihovim počenjanjem. Na nji- ješ kosmate, bradate,
hov račun je Tito delal zmeraj ostrejše opazke, dokler ni ;---------------'
lani v Splitu povedal kar naravnost: v Jugoslaviji je mnogo stvari narobe, odgovorni zato smo pa mi, komunisti! S tem je priznal, da se takratni sestav novega razreda ni obnesel, ni dal iz sebe tega, kar je Tito pričakoval.
Njegovim besedam so morala slediti dejanja, tako ostre so bile. Začetkom šo zanje vedeli samo komunistični vrhovi, počasi so pa prihajala na dan, lepo in pregledno jih je opisal in razložil policijski minister Rankovič, ko je kot generalni tajnik Socijalistične zveze otvoril letošnjo votivno kampanjo. Ni rabil tako ostrih besedi, kot je to navada pri Titu, toda namignil je jasno, da je treba predelati cel novi razred, ako hoče stranka obvladati družabni, politični in gospodarski položaj v deželi.
Kako je moglo priti do tako obupnega stanja v novem razredu? Ko je komunstični režim po vojni prevzel oblast, so prišli na vodilna mesta samo hostarski tovariši, ki so si lastili pravico do privilegijev na podlagi “zaslug”’v državljanski vojni in ne na podlagi svojih sposobnosti. Javna uprava, stranka, gospodarstvo, kultura, vse je dobilo za gospodarje tovariše, ki sploh pojma niso imeli, kaj se pravi upravljati in gospodariti. Svojo nesposobnost so spretno skrili za komunistična gesla in Marksove nauke. Čim bolj je življenje^ razgalilo njihovo nesposobnost, tem krčevitej-še so se držali svojih položajev in so postali nepremakljivi in po njihovem tudi nenadomestljivi. Postali so prava cok-Ija za Tita in njegove odgovorne sodelavce, na drugi strani pa se je položaj stranke in države tako hitro slabšal, da je bilo treba nekaj ukreniti.
Načrt, kako se znebiti hostarskih veljakov, je bil v bistvu preprost. Treba je javnost zaposliti z velikim novim načrtom; to naj bo predlog za novo ustavo. Z debato o načrtu naj se javnost tako zamoti, da ne bo pazila, kaj vse se pripravlja za kulisami.
Le tako se je moglo zgoditi, da se je jugoslovanska javnost zanimala predvsem za takratni ustavni in sedanji volivni cirkus in spregledala, da je stranka ustanovila na videz brezpomembno “kadrovsko komisijo” pri centralni m republiških vladah. Komisije so uradno dobile nalog, da izdelajo načrt, kako vliti v javno in strankino upravo nekaj novega duha s pomočjo mladih komunistov, ki so postali že sitni in deloma celo apatični, ker niso videli pred seboj nobene bodočnosti. Komisije so pa imele še drug namen, sestaviti spiske ne samo kandidatov iz vrst komunističnega naraščaja, ampak tudi spisek tovarišev, ki spadajo med staro šaro. Teh je pa veliko, cenijo jih na precej L soc. Pri tem so komisije imele dostli težav, to prizna sam Rankovič. Ni lagal, kajti nihče se ne da rad pregnati iz toplega gnezda. Upirali so se posebno stari tovariši izven Beograda. Ti so večinoma podlegli lokalnim vplivom in postali dostopni za “narodni šovinizem” in s tem tudi cok-Ija za vse načrte, ki jih ima komunistična stranka s prihodnostjo Jugoslavije.
Vse to bo sedaj porezano in spravljeno spod nog ne samo tisti, ki so ostareli ali slabega zdravja, ampak tudi tisti,^ ki niso za nobeno rabo. Na njihova mesta naj pridejo mlade komunistične sile. Prva serija glav je že padla, ver-jetno ni zadnja. Da pa novi tovariši ne bodo mislili, da so v knjiženi na svojih mestih in položajih, je režim vpeljal dve novotariji. Uveljavil je načelo rotacije: nihče ne bo mogel ostati na svojem mestu dalj, kot predpisuje zakon.
Vsakdo bo moral biti pripravljen, da gre iz Beograda na cezelo m narobe, ako bo to zahteval strankin interes Moral bo tudi biti pripravljen, da bo enkrat na voljenem me- s—
bodo 5ii v
popoinom^v svoje ^ojcT^Kdor°im bTveljal za"n^posob-12^°^ ?£ neea ga bodo porinili v federalni ali republiške parla- vse bolj kakor zna Pne’ °C tam pa,v Po!foj- Nacelo rotacije in prestavljanja'najbolj divji merjasec'”
mfnfctPannge V drug5.b!° pa ve.ljal° Prav za vse Službe in! Dobrodušnega in šaljivega manda.e. Lanes si v diplomaciji, jutri pa v državni upravi jBofoenčka se večkrat snemi danes si v kulturi, jutri si lahko v gospodarstvu, danes de-jtoam, kakor tudi pogovorov z las v strankinem aparatu, jutri pa v javni upravi itd. njim in njegovih razST Človek si lahko živo predstavlja, kakšen vrvež je te! * CHICAGO
ŽIVLJENJE V NAŠEM litičnih ozirih spreminjajo. Po-BABILONU teče in vozi naprej tomci starejših rodov zadnja po svojih potih, ki mu jih naka- desetletja odhajajo iz gostih na-zujejoi časi in razmere. Slednje selij ven v predmestja. V stara, pa oblikujejo! in krojijo ljudje, ne preveč moderno opremljena Iki vodijo in isede pri, krmilu go- stanovanja pa, se selijo ljudje, spodarstva in politike1. Ko orne- ki prihajajo iz južnih krajev, in njam Babilon, imam v mislih v mnoge kraje tudi črnci. Vsi ti mešanico vseh raznih narodno- niso vzgojeni in priučeni, da bi sti, ki jih je malokje toliko, ka- bili sanitarni in da bi znali sna-kor v našem Chicagu. So tu žiti, niti mnogim, ni, da bi vzdr-Ijudje vseh raznih polti. Kadar zavali poslopja v dobrem sta-stopiš, če se za take reči, zani- nju. Mnogi žive več let tako in maš, na ulice bolj doli v osrčju ko začno take zapuščene in za-mesta. kot na Madison, Michi- nemarjene hiše že razpadati, pa gan Avenue, State Street, ali puste vse skupaj in se preseli-na HaJsted Street, La Salle jo, ali pa drugim zopet takim Street, itd., srečuješ ljudi vseh za mal denar prodajo. Vse to pa raznih barv in, obrazov. Sreču- daje slaboi sliko takim naseljem.
take in Mestni zdravstveni urad in or-take in sam pri tselbi se vprašu-j dinančni urad, ki pazita, da se ješ: Kje se je pa tale in tale take zanikmosti omejuje,, koli-vzel? Vsi hite naprej, kakor da kor se da, sicer opozarjata in jim gori pod petami. Za kom? delata na to, da bi ljudi vzgo-Vsalk za svojimi dolžnostmi, o- jih v duhu, da bi znali vzdrše-pravlki in businessom. V Chica- vati snago in pa tudi dobro pri-gu se vsak, ki je kaj podjeten kupljivo lice takih stanovanj-in trgovsko nadarjen, nauči hi- skih poslopij. A marsikje gre trosti. To mi, je vedel povedati težko in zelo počasi naprej, še pred 40 leti pokojni rojaki Ker se torej 'bolj zavedni beli Hrovat, po domače so mu rekli rodovi selijo v predmestja iz-žuižemberčani “Bobenček”, ki ven mej, za njimi pa prihajajo je po Ameriki tiste čase kranj- 'bolj skromni zaostali stanoval-ski brinjevec in tropinovec ci iz južnih krajev vseh raznih prodajal.	barv, izg,leda,, da znajo te skupi-
'Veš ti poba,” mi je dejal, ne postati važen faktor tudi v ‘kdor hoče dolar ujeti, ne sme političnih ozirih. Glas ima vsak biti zaspan! Za dolarjem jo mo- volivec, pa naj bo take ali talke raš brisati, da se ti kar pod pe- barve. In kakor razmere kaže-tami 'krbše. Ko sem jaiz prišel v jo, nekateri prerokujejo, da ne Chicago -okrog 1. 1895, sem gle- bo dolgo, ko bo znal Chicagu dal ljudi, kako so hiteli sem in županiti kak zamorec. Vse kar tja in, sem ugibal, kam se jim je treba, je, da pridejo do veči-tako mudi. Vsak je hotel prehi- ne pri, glasovanjih. K večini se teti drugega, da so se komaj pa hitro pomikajo. V nekaterih drug drugemu umikali, če se mestnih vardih že imajo večino jim tako mudi v “cesarske in svoje aldermane. To so poka-kaimre”, morajo biti te salamein- zale zlasti zadnje mestne volit sko- polne. Ko sem jih potem še ve.
večkrat opazovali, sem, pa spo- * ZADNJE VOLITVE v Chi-znal, da so hiteli, za businessom cagu in pa zadnje volitve- v ie-m istega lovili. Kak krivonosi šeni, ko so bile volitve za kon sin Abrahamovega rodu je hitel gesne in senatske zastopnike, malim okroglim cilindrom na pa pišejo na steno, kdo bo pri-g avi, da se je kar kadilo za I hodnj-e- leto v predsedniških vonj im, smuknil skozi vrata kake litvah dob-il večino za predsed-trgovine, hitro stopil za pult, se Lika in. za državnega guverner-odknl m ze začel prodajati hla- ja v državi Illinois. Demokrat ce, srajce, gate in kar je že pro- župan Daley je sicer -odnesel aja-. raven se je pripogibal, večino pri zadnjih mestnih vo-mahall z. rokami, vse bolj, kakor litvah v Chicagu, a ne s tako pa ^ s-o znali včasih karlovški večino, kakor jo je pričakoval mesetarji, ko- so krav-e in praši- Dobil je nekaj nad 5-7% glasov, pro- ajali. Ko mu je kupec |In to v močni demokratski trd-
pregrado, ki bo visoka nad 80 metrov, pet milijonov 2-50 tisoč kubičnih metrov material a. Pregrada torej ne bo- betonska, temveč -nasuta, iz materiala, ki ga bodo kopali v neposredni bližini, po potrebi pa tudi dovažali. široka bo več sto- metrov in se bo proti vrhu zoževala. V sredi bo imela tako imenovano tesnilno jedro-, da ne bi jez prepuščal vode, ki ga bo sestavljala deset metrov debela plast krede. Tudi te je v neposredni goriškem “Katoliškem glasu”, 1,lifi:L bodočega gradbišča do-zelo zanimiv potopis; pod našlo- i /0 -P p'0 Pire|gradli, dolgi 780 me-vom “Od Julijskih Alp do Ju-!trOV’ bo aPeljana cesta- . Ta b<> dovskih gora”, to je opis roma-L0'se'DrL0 zanbn^va za turiste. Z nja v Sv. deželo-, kamor je bil |®QalaobarsibeSa gledišča pa bo za lanski boižič popeljal z “avt'oA^omembna z^al3ti za izfcorišče-pulmanom” preko Jugoslavije, lvanL gozbov P° Pobo^jlb Bo-Bolgarije in Turčije skupino ^ovni!ka. svojih goriških vernikov.
Po volitvah
Zadnje parlamentarne volitve v Italiji so bile tudi za slo-
Priznanje goriškega stolnega župnika Slovencem
Konec aprila letošnjega leta je prostovoljno odšel v pokoj stolni- župnik v Gorici rnsgr. Jožef Ve-lci, potem, ko je polnih 19 let upravljal to naj starejšo in najve-čjo goriško župnijo. Časi njegovega župnikovanja v gori-š-ki stolnici niso bili laihfci, saj so razmere med zadnjo voj sko-j in po njej zelo zadele versko
življenje. Ob -odhodu v pokoj se vensko manjšino tam bolj raz-!se Pq je rnsgr. J. Ve-lci posebej pošlo- burjlive kot one leta, 1958. Slo-Lža vil tudi od svojih slovenskih'nci na Tržaškem
dal za blago kako zelen metulj, Ljavi, kakor je Chicago, Po
ga je tak Abrahamov potomec z predmestjih s0 zmagali marsi-dvema, prstema po gosposko kje republikanci. Res je da prijel se priklonil in dolar sko- Chicago in -okraj Cook tvorita ro- poljubil. Vidiš, tam sem, se nad polovico prebivalstva v dr-jaz pri opazovanju tega naučil, Lavi, ampak to- ne bo- dovolj v a^o je tieba hiteti za busin-es- prihodnjih volitvah drugo leto. S°!ILn 0 alJem-	Tudi voitve za zveznega sena-
, T ° “'D tem povedal po- tor j a med Diiksenom in Yate-, ‘L1	°' en(f®b ! ibak° se Je j s°m s-o pokazale, kam se nagiba
L a nauciti busineštva”. Obi- jezik politične tehtnice. Kljub s-a-l me je pozneje še večkrat, temu, da je prišel govorit za m vsakikrat sva s-e zanimivo Yatesa sam predsednik Kenne-pogovarjala 0 -tem in onem. Ker|dy, je- bil izvoljen republikanec je mnogo potoval, je poznal Dirksen.
skor-oi vse prve stare slovenske Benjamin Adamowski, ki je pijomrje. Zadnjič sem ga videl kandidiral na republikanski prek -kakimi 28 leti. Gospodar-1’ -	P
župljanov, ki hodijo, ko je zna-noi, k prvi -sv. maši v stolnici ali j k “maši Slo vencev”, in sicer pismom, -kjer je med drugim zapisal tudi tole:
“Ko se danes poslavljam od vas, se vam, zahvaljujem mnogotero zadoščenje, ki ste mi ga dali v devetnajstih, letih mojega župnikovanja. Vedno -sem vas smatral za najboljše žup-Ijane in sem, vedno z veseljem poslušal vaše lepe pobožne pesmi; vi ste zmeraj ostali zvesti starim izročilom stolne cerkve. Pozivam, vas, da vztrajate na tej poti... Bodite poslušni, vašim dobrim in vnetim duhovnikom, ki mi niso nikoli delali žalosti in preglavic... Molili bom za vas in vi molite za tistega, ki vam bo vedno želel dobro in je zmeraj branil vaše pravice v sv. Cerkvi...”
Msgr. J, Vel-ci je doma z otoka Cresa. Teologijo- je med drugim študiral tudi na fakulteti v Inomo-stu kot gojenec znanega tamkajšnjega m, e d: n a r odnega bogoslovnega zavoda Canisia-num. Na tej fakulteti je enako kot gojenec istega zavoda bil 1. 1927 promoviran za doktorja teologije novi- ljubljanski pomožni škof dr. Jožef Pogačnik. — Msgr. Velci -objavlja že od začetka letošnjega februarja v
so postavili svojo lastno neodvisno listo- in se odločno vrgli v volivni boj. Njihova -lista je dobila 5,679 glasov, kar je vsekakor precej, če pomislimo, -da so bili slovenski kandidati tudi, na socialistič-
Pregrada, bi bila največja te vrste v Jugoslaviji. Za njo- bo nastalo umetno jezero, dolgo 9 km in s površino 8 kvadratnih kilometrov. V njegovih vodah potopila, celotna vas čez-in nekaj drugih zaselkov. V jezeru se bo nabralo- 323 milijonov kubičnih metrov za, proizvodnjo elektrike koristne vode. Polnjenje jezera bo trajalo tri mesece. Pri enkratnem praznjenju bo dala, zbrana voda v novi elektrarni in zaradi boljše-
lovico vseh slovenskih glasov. Samostojna slov. lista je dobila dejansko le 2.6% oddanih glaj-sov. Kam so- šli drugi slovenski
ska depresija in kriza ga je po neprevidnosti drugih močno u-giiznila, ko- mi je o tem pravil,
listi za župana v Chicagu, je s svojimi 43% glasovi v demokratski trdnjavi postal močan faktor v vrstah illinoiških repu-blilkan-cev. To, da je močan republikanec v Chicagu samem, nekaj šteje in -obeta, gotovo zmago v državnih volitvah za guvernerja. Ostali del države je v večini republikanski in z znatnim številom glasov v Chicagu in Cook okraju je zmaga zagotovi j ena rep u b 1 ikancem. Zato, kdor je- podcenjeval Ada-zadnjih volitvah,
sfcor-oi gotovo kandidat za guvernerja države Illinois na republikanski listi.
•Sedanji guverner Ke-rner, ki jei zmagal na demokratski listi pred tremi leti, ima težkoče z gospodarskimi problemi. Repub-likan-ci in nekateri starinski demokrati -ga ne podpirajo in ne glasujejo za, njegove predloge. Potrebe za razne državne podpore onemoglim in druge take zahteve povzročajo administraciji v -Springfieldu nemalo skrbi. Javnost je -ogorčena, ker država vsled -pomanjkanja v skladih za, take namene nima denarja, brez tega se pa ne da nič napraviti. Tako Ugleda, da so demokrati vsled tega v neprijetnem položaju in baš to je voda na mlin 'republikanske politike: V Illinoisu, razen če ne prineso naokrog; razmere kaj
. .— -----*	, v .	, novi eieKirarm m zaradi boJ
,ni in na komunistični listi. Brez Iga izkoriščanja zmogljivosti se-dvoma sta ti dve dobili nad po- danjih -elektrarn na Dohtarju in
v Plavah -okoli 226 milijonov kilovatnih ur električnega toka.
V omenjeno- jezero bo speljana tudi voda iz Učeje, ki jo- bo-glasovi? Celo anglo-ameriškaJdo zajezili — po- tri in pol kilo-vojaška, uprava v Trstu je trdi-1,metre dolgem podzemskem rola, da je v Trstu eno desetino vu. Prav tako- bodo zajeli v je-Slovemcev, torej tudi eno dese-Lero Bolko. Gradnja jezu bo ter-tino volivcev. Jugoslovanski do- jala, tudi preložitev ceste Koba-mači viri cenijo število Sloven- rid-Bovec in nekaterih drugih cev v Trstu precej višje. Od te lokalnih -cest v skupni dolžini strani gledano izid volitev ne 8,5 kilometra, m-eče posebno ugodne luči na j Iz jezera bo- voda tekla po ka-pelitično zrelost slovenske na-kih pet kilometrov dolgem ro-rodne manjšine na Tržaškem. vu skozi Polovnik na turbini, ki Neugodno je vplivalo tudi to,'bosta nekje pri Trnovem’ v da so Slovenci nastopili s samo-'zemlji pod gladino Soče Zara-stojno slovensko listo le -na Tr- di izredno velikega padca — o-žaške-m, ne pa tudi na Gori-koli 210 m — in velikih količin škem. T-o je povzročilo tudi pre-jvode, saj bo- priteklo na turbini cej ^prepira in slabe volj e v do-,' po -60 do 80 kubičnih metrov mačilh vrstah. Demokratične or-[vode v sekundi, bo imela nova ganizadje- na Goriškem so slo-1 elektrarna veliko moč, do 150 venskim, volivcem priporočile, j tisoč kilovatov,, kar j-e- trikrat naj volijo Krščansko-demckrat- več kot -obe ,sed*anji hidroelek-
sko stranko-.
V Gorici primanjkuje stanovanj
P-o uradnih podatkih živi v Gorici še vedno 287 družin v barakah in okoli 1200 družin v drugače neprimernih stanova,-njih. Predsednik zavoda za ljudske hiše je povedal na zad-nji seji, da bodo v bližnji bodočnosti vložili v gradnjo- novih stanovanj 1650 milijonov lir.
Kljub s' or a z m e r n o- veliki gradbeni dejavnosti je v Gorici pomanjkanje stanovanj še vedno -občutno.
žrtvi prometne nesreče
-Skupina štirih goriških fantov se je v nedeljo zgodaj zju-
trarni na Soči. Letno pa bo da-ja-1 sama do 431 milijonov kilovatnih ur elektrike. Zaradi izravnane vode se bo povečala za 40 -do 50 milijonov kilovatnih ur tudi proizvodnja ostalih dveh hidroelektrarn na Soči.
Lokacija strojnice še ni dokončno določena in se -bo po vsej verjetnosti pomaknila nekoliko bliže Kobaridu. Ker bodo- turbine pod gladino Soče, -bodo vodo -odvajali po 4,5 kilometra dolgem rovu in se b° spet stekala, v Sočo šele; kakih 300 metrov pod mostom čez Sočo pri Kobaridu.
Po- investicijskem programi' bo trajala gradnja elektrarne
deli
-arugega, izgle-da, da, bo državna i o'jak slovenske -gimnazije
traj vračala v avtomobilu do- |	s pripravljalnimi uc.*-
-io !:pet r6’", me,dtem ko bi prvi agi'e' gat lahko- stekel že v četrtem letu gradnje. Stala naj bi 20 milijard 900,000,000 din.
mov. Voznik Adolf Peršolja jel izgubil nadzor nad vozom in se 1 zaletel v platano od cesti. On in 23 let stari Roman -Pintar sta bila na mestu mrtva, njuna, tovariša pa sta, bila težjei ranjena in s-o ju prepeljali v bolnišnico. Peršolja, je pred leti bil
administracija padla v roke republikancem.
Nekako podobno temu nastaja tudi po drugih državah. Ako	-	_ ____
se ne posreči predsedniku Ken-jPintar je živel skupno z nedyju doseči
Gorici. Bil je lastnik znane gostilne “Ai tre amici” v ulici Oberdan, od kar mu je prs-d |ni dvemi leti umrl o-ce. Roman
mamo
kakih večjih u-speh-ov, bo šila tudi njemu tesna pot v prihodnjih volitvah. Javnost postaja nekam dvomljiva. V to- vodi mečkanje v nastopih napram Kubi in drugi slučaji po svetu. Dalje vedno večje vrtanje z novimi davčnimi predpisi za dohodninski davek. Nove določbe o prijavljanju dohodkov pri obrestih niso priljubljene ne malim ne velikim
in sestrami, ki vodijo v isti ulici. gostilno “Alia luna”.
Elektrarna v Trnovem
Osnova predvidene hidroelektrarne Trnovo pri Kobaridu boj veliko a k u m u lucijsko jezero. Sočo bodo- zajezili na naj ožjem delu -doline med žago in B-ov-na Boki .ali nekoliko višje
Greta Garbo jih je rešila
. Navdušenje z a nekdahD filmsko zvezdo Greto Garbo je še vedno veliko pri italijanskem ljudstvu. Zlasti v podeželskih kino-dvoranah so nj6' fiimi še vedno dobro obiskani. In zgodilo se je, da Je Prav to mnogim rešilo življenje.
Bilo pa je takole: V majhni gorski vasi Srednje Italij6' jv Villa Santa Maria, je bil s’ predvajan televizijski film Grete Garbo “Mata Hari”. Skoro vsi vaščani so bili pri tej -predstavi. L se
cem
7 ~    	V LOJ cr JV
—na Suhem potoku. Raziskave, rem casu ha se je vtrgala na ki naj bi dale dokončni odgo-i^PP ^on težka skala nad vas,!0 v-or, kjer naj bi stal jez, še- niso ?11 z&rmela preko vasi v dol1-'
rife	Adamowsti * h*
sedanjim delom so potoa.e, da ne pozna,o oUov. R.zut> se	Si	^	^
imetnikom, še marsikaj druge- povsem končane, zat-o tudi do-!110- Pri tem je razrušila cel0 ga se mnqgim ne dopade. Ce bo (končna lokacija pregrade še nijvrsto preprostih hišicin poško-s o v tem. duhu naprej, zna priti določena. Po doslej razpoložlji-Lovala neko staro žensk0,
vib podatkih se strokovnjaki jPrav gotovo bi bilo števil0 nagibajo na varijanto Suhi p,0-(žrtev mnogo večje, če bi bil* tolk. Bila, bi nekoliko dražja, to-I vaščani v svojih domovih’ da bolj zanesljiva. V tem pri- katere so po nesreči našli UP1' jmeru bodo- vgradili v nasuto cene.
Ir J j	j^L 1 L1
v demokratskih vrstah pri prihodnjih predsedniških volitvah
o tem,
XEMKlij-teLA DuMU V
James Oliver Curwood:
OGENJ DIVJA


“Vam je žal? Hočeta morda iti spat?”
Carrigan je odkimal.
“Ne, prav mi je. Bil sem strašno sam. Mislil sem ...” Hotel je reči še nekaj, kar bi jo dimilo. Zato se je zadržal. Pod njenimi mirnimi in mehkimi očmi so mu skoro odpovedali jezik in misli.
“Mislili ste . . ., gospod Car-t rigan?”
“Da me nočete več videti po mojem razgovoru s Pier-rom. Vam je pravil o njem?” “Rekel mi je, da ste bili zelo prijazni, gospod David, da mu hudo ugajate.”
“In vam je rekel, da je domenjeno, da se bova jutri z Bateesom borila?”
“Da.”
To edino besedo je zgovo-rila brez kakega razburjenja in Carriganu se je zdelo, da je nemogoče, da bi ta ženska bila pokazala bojazen ali kaj zmedenosti zavoljo tega srečanja ali da bi se sploh kako vznemirjala.
“Bal sem se, da bi bili vi proti temu,” je moral ziniti. “Ni lepo mešati ženske v take reči.”
“Oh, ženske!” ga je prekinila v naglici. In Carrigan je videl njena lepa usta v pridušenem nasmehu. “Pa se nisem protivila, kajti kar reče Pierre, mora biti prav.”
V očeh je imela nekaj divjega kakor tisto noč, ko so
Hotel je, da je ne bi več gledal, kajti čutil se je zločinca, ki ga tlači nagon, ki je močnejlši kakor volja. Njeni prsti so spremenili igro in ona ga je hote ali nehote spodba-dala, da je prav začutil zavratno željo, da bi jo objel. Ona ga pa ni videla. Zapela je Zdravo Marijo.
Zdrava, Marija, čuj moje klice!
Vodi me, vodi mimo nezgod...
Pobožno kakor molitev so ji prihajale besede z ustnic, počasi, rahlo, goreče, da je David moral videti, da ne prihajajo samo iz ust, ampak tudi iz srca.
Mati, pokaži svoje mi lice. Straži in čuvaj Time povsod!
Zadnje besede so zamrle v šepetu in David se je zagledal v njene lase, ker se je bal gledati v njen obraz. Toliko je bilo njegovo spoštovanje.
Niti čula nista, da so odprla vrata. Za njima je stal Pierre in ju gledal.
“Strela, čuden par sta vidva,” se je gromko oglasil. “Zakaj ne nažgeta luči in čemu poješ tisto pesem, da bi odgnala vraga, ko ga niti blizu ni?”
David se je čutil v srcu krivega; ali v Pierrovih besedah ni bilo kapljice strupa. Gledal ju je smeje se, kakor da je vse, kar je videl, samo igra.
“Pozne ure in skriti kotički! Morala bi zapeti kako zalju-
,20;!: _
IMilllMoK
KOLEDAR
društvenih
prireditev
bili brzeli po slapovih Svetega (bijeno ali vsaj kaj bolj živah-Duha. Odložila je košarico in nega,” je zaklical, zapirajoč se mu nasmehnila.	vrata za seboj. Približal se je
“Jutrišnji dan bo jako ne- njej: prijeten, gospod David,” mu j “Zakaj ne poješ ,En rou-je rahlo rekla. “Bateese vas|lant ma boule‘, draga Jeanna? bo silno tolkel. Nocoj moramo Saj veš, da je to meni najmi-
nusliti na prijetnejše reči.” Bolj vesele je še ni nikoli videl kakor sedaj, ko se je obrnila h klavirju. Kaj za zlodeja namerava? Saj Pierre jo je znoril? Marie-Anna ni mogla več skrivati radosti ob misli, da ga Bateese potolče, ka-li? Popoldne, preden sta bila Ha v gozd na sprehod, ki se je tako nerodno končal, mu je bila Marie-Anna zaigrala. In sedaj so njeni prsti že zopet na tipkah. Carriganu se je zazdelo, da ga hoče name-ftonia spomniti na dogodke pred Pierrovim povratkom. Luč na klavirju ni bila prižgana; njene oči so se mu smehljale v poltemi, še malo m zapela je.
Imela je rahel in plah glas,
lejša popevka.”
Prekinil se je nenadoma in njegov glas je udaril v divje petje, ki je napolnilo kabino: Hladen je veter, sveža je sapa,
En roulant ma boule !
Hladen je veter, draga me čaka,
Rouli, ma boule roulant!
Za hišico je lužica, na njej pa mlade račke tri; lep lovec jih lovit hiti, na rami mu je puškica, Roulant ma boule, rouli!...
David je videl, da je Marie-Anna Vstala in iznenadilo ga je, da se je smejala Pierru in si s prsti mašila ušesa, da je njegov gromki glas ne bi oglušil. Njegov nepričakovani prihod je torej ni zmedel, ne, še
Pti tako izredno sladek, da je zabavalo jo je vse to. Mislil bd za Carrigana novo odkrit-'pa je na tihem, da ona pod je. Približal se ji je tako, da veselostjo ljubosumno zakriva bi se je skoro mog,el dotakniti, .tesnobo, ki je noče pokazati. Gošča njenih bujnih las je | Pierre se je prestopil po skoro brisala po njegovih ro- kabini in je neprisiljeno uda-kah, njen obraz pa se mu je ril Davida z roko po rami: Razodeval v čaru polsence, j “Ste že čuli kdaj slajši glas Njen glas je slabel bolj in nasvetu, gospod? Rečem vam, bolj, bil je že tako medel, ka-(da mora zadeti moško srce, se kor da poje samo zanj. cesto pravi, ako ni popolnoma mrt-je bil Carrigan čul pesem'vo! Tak glas...” kanadskih čolnarjev, ali takoj Vlovil je Marie-Anne oči, še nikoli, kakor poje Marie-^ki so plamtele. Videlo se je, Anna: pela je, kako se čol- da hočejo ustaviti njegove
11 arji oglašajo ob udarcih vesel v mraku in poslavljajo od
besede.
“Pri moji veri, govorim, kar
zaščitne svete Ane, rahlo pos- mi je na srcu,” je trdil in ma-
nemaje glasove večernega zvona. :Sami se med seboj priganjajo k hitrejšemu veslanju Po hitri reki, da bi srečno Prešli skoz brze slapove, kajti že se je znočilo.
Marie-Anna je končala pe-Seni, Carrigan pa se je zagle-
lomarno zmignil z rameni. “Kaj morda ni res, gospod Carrigan? Ste li že čuli kdaj tako mil glas?”
“Jako lep je,” je priznal Carrigan pomišljaje, če ni morda preveč tvegal.
“Dobro! Zadovoljen sem,
dal v njene svetlikajoče se kadar mi priznavajo, da prav lase. Molčal je. Njeni dolgi govorim. In sedaj, draga, lah-prsti so se še spreletavali po ko noč! Moram zopet na klavirju, on pa je občudoval splav.
njene trepalnice in srkal vijo- Senca nevolje je šinila prek
ličasti vonj traka, ki ga je imela okoli vratu.
“Ta je popolnoma vaša,” je
Marie-Anninega obraza.
“Joj, se tebi mudi!” “Strela, prav govoriš, draga zašepetal. “Pesmi čolnarjev moja! Ali jaz moram za še nisem nikoli slišal tako.” opravki, ti pa . . .”
JUNIJ
7..—Spominska proslava ZSPB v
veliki dvorani pri Sv. Vidu.
2.—Društvo sv. Jožefa štev. 1G9 KSKJ priredi piknik na svojih prostorih na White Rd.
2.	—Spominsko romanje ZSPB k Lurški Mariji na Chardon Rd.
8.	—Pevski zbor “Korotan” priredi koncert v šentviškem avditoriju. Začetek ob osmih zv. Po koncertu ples. Igra Tonklijev orkester.
9.	—Slov- moška zveza priredi izlet v park Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ na White Rd.
16.—Otvoritvena prireditev Slovenske pristave na pristavi v Genevi.
16.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi izlet k Sv. Petru.
23.—Letni Dan Ohio K.S.K.J. v
Parku Društva sv. Jožefa št. 169 K.S.K.J.
30.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi na Slovenski pristavi piknik.
30.—Balincarski klub v SDD na Recher Ave- priredi balincar-sko tekmo na svojih prostorih.
JULIJ
7.—VI. slovenski katoliški dan
14.—Vsenarodnostni piknik radijske postaje WXEN na Nemški centrali v Parmi.
21.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na farmi sv. Jožefa na White Rd.
21.	—Družabni klub Baragovega doma priredi izlet.
28.	—Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
4.—Baragov dom in Družabni klub BD priredita na Slovenski pristavi piknik.
11.	—Balincarski klub z Waterloo Rd. priredi na prostorih Društva sv. Jožefa št. 169 K.S. K. J. na White Rd. svoj piknik. Začetek ob treh popoldne.
25.—Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi piknik-
SEPTEMBER
22.	—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi ob 35-letmci svojega obstoja v farni dvorani sv. Vida banket in ples. Začetek ob treh popoldne.
29.	—Podr. štev. 25 Slov. ženske zveze prired’ v dvorani pri Sv. Vidu opoldne kosilo ob 35-letnici svojega obstoja.
OKTOBER
12.	—Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi “Jesenske koline s plesom” v Slov. domu na Holmes Ave.
39.—Podr. št. 47 SŽZ priredi večerjo in ples v Slov. del. dvorani na 10314 Prince Avenue. Začetek ob 6:30 zvečer.
20.—Pevsko društvo “Slavček” priredi Jesenski koncert ob 3:30 popoldne v šentviškem avditoriju. Po koncertu zabava s plesom.
27.—Pevski zbor ILIRIJA priredi koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi v cerkveni dvorani na Holmes Ave,
27.—Društvo Danica št. 11 SDZ priredi ob 50-letnici svojega obstoja obed v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. (v prizidku). Začetek ob treh popoldne.
NOVEMBER
3.	—Plesna skupina “Kres” priredi samostojen plesni nastop v šentviškem avditoriju.
10.	—Prosveta Baragovega doma priredi Slovanski festival v veliki farni dvorani pri Sv. Vidu.
DECEMBER
1.—Pevski bor Slovan poda v SDD na Recher Ave. svoj jesenski koncert.
14.—Slov. oder poda v veliki
dvorani pri Sv. Vidu misterij SLEHERNIK. Začetek, ob 7.30 zvečer.
22.—Prosveta Baragovega doma
pripravi Slovenski božič v veliki farni dvorani pri Sv. Vidu.
Tito in Naser edina
Njuni pogledi na mednarod no politiko so podobni, — njuna želja po pomoči “in dustrijsko razvitih držav” enako močna.
BRIONI, SFRJ. — Zaključno poročilo o razgovorih med Naserjem in Titom tekom obiska predsednika Združene arabske republike v Jugoslaviji poudarja enakost pogledov na razvoj mednarodnega položaja in potrebo po mirnem reševanju sporov. Naser in Tito sta pri tem ugotovila tudi, da se je mednarodni položaj izboljšal in nevarnost vojne zmanjšala.
Poročilo govori o “naraščajočem pomenu” neopredeljenih držav v mednarodni politiki, njihovi posredovalni vlogi med dvema nasprotnima taboroma, posebno v vprašanju razorožitve. Prvi korak k temu naj b: bil dogovor o končanju preskušanja atomskega orožja. Naser in Tito pozivata velike sile, naj store vse, da bo> tak dogovor dosežen. Pozdravljata predlog petih predsednikov republik Latinske k-merike za proglasitev Latinske Amerike ža brezatomsko! področje, obsojata kolonializem, imperializem in neokolonializem, nudita polno podporo “osvobodilnemu gibanju angolskega ljudstva” in vsem “ostalim osvobodilnim gibanjem” itd.
Prav posebno poudarjata Naser in Tito potrebo po odpravi neenake gospodarske rasti in obstoječih razlik med industrijsko visoko razvitimi deželami in gospodarsko zaostalimi, opozarjata na nevaren položaj Berlina, Laosa in Kube, ki se utegne vsak čas zaostriti v novo mednarodno krizo.
Poročilo je značilno po svojem obsegu in vrsti vprašanj z vsega sveta, ki jih omenja. Naser in Tito sta z njim skušala napraviti vtis, kot da je od njiju odvisna usoda sveta. Mešata se v vsa vprašanja mednarodne politike v Afriki, Aziji in Ameriki, ko njun vpliv dejansko seže komaj kaj preko ograje njunih domačih vrtov. Pri tem posredno pozivata gospodarsko napredne države, naj pomagajo njunima, da bosta odstranili “razliko” med njima in industrijsko visoko razvitimi državami.
Živi predmet teh sporov noče dati o tem nobene izjave. Živi mirno v Independence, Mo.
Grki imajo radi Trumana, ne pa njegovega kipa
ATENE, Grč. — Ameriško-gr-ška napredna zveza je naročila pri ameriškem kiparju Weldonu Trumanov kip v naravni velikosti z namenom, da ga daruje grški prestolici, ki naj ga postavi na eni med glavnimi ulicami v Atenah.
Atenska javnost je sprejela načrt z zelo mešanimi občutki. Mnogim ni všeč, da je kip delo ameriškega umetnika in ne grškega. Drugim se zopet kip zdi prevelik in preobsežen za atenske ulice. Tretji se sklicujejo na narodni ponos. Ako noben grški državnik od Perikleja naprej nima nobenega spomenika v A-tenah, zakaj naj bi ga imel Truman? Povrhu so kipi imeli v Atenah bolj žalostno zgodovino. Nekaj so jih tekom stoletij razni zmagovalci odpeljali, vse ostale je pa usoda spravila, drugega za drugim, v muzeje. Sicer pa: ali spada ameriški državnik v druž-jbo grških političnih klasikov?
Kitajski rdeči privezali vietnamske na svoj voz
HANOI, Sev. Viet. — Predsednik kitajske rdeče republike Liu-Shao-ehi je bil celih pet dni v prestolici Severnega Vietnama. Skušal je vietnamske kemu-niste čim bolj prikleniti na svojo stran, kar se mu je tudi posrečilo, če govorijo poročila iz Hongkonga resnico.
LimShao-chi je v razgovoru s časnikarji grozno hvalil Stalina in ga postavil v isto vrsto z Marksom, Engelsom in Leninom, o Hruščevu pa ni zinil niti besede. V skupni izjavi z vietnamskim ministrskim predsednikom Ho-chi-minhom sta oba vodilna komunista poudarila prav vsa načela, ki vodijo kitajsko zunanjo politiko, na moskovsko ‘mirno sožitje’ sta pa kar pozabila. Privoščila sta si seveda Tita in njegovo novo ustavo.
Izjave tovariša Liu-Shtao-chi-ja so v ostrem nasprotju z govoricami, da menda želi rdeča Kitajska doseči vsaj premirje v ideološki vojni z Moskvo, kamor bo v ta namen poslala tudi posebno delegacijo.
Republika Haiti še ni plačala dolga Združenim narodom
ZDRUŽENI NARODI, N. Y.— Pet držav - članic ZN je pohitelo, da so plačale vsaj toliko na račun zapadlih prispevkov, da so sedaj dolžne samo še za dve leti. Tako so se izognile nevarnosti, da izgubijo glasovalno pravico. Republike Haiti ni med njimi; v smislu pravilnika ZN je izgubila glasovalno pravico, vendar pa tega ZN uradno še nočejo priznati na željo raznih malih držav, ki bi tudi lahko prišle v podobno nevarnost.
Pri tem so' diplomatje našli res originalen izhod. Sedanji predsednik generalne skupščine Zarullah Khan iz Pakistana ne spravi namreč nobenega predloga na glasovanje. Ako bi ga spravil, bi moral uradno poročati, da je Haiti zgubil glasovalno pravico.
Haitski delegat se iz olike, — morda pa tudi iz zadrege, — ne udeležuje nobene seje, pač pa trdi na hodnikih ZN, da bo njegova dežela plačala zaostanke “v par dneh”.
Prihodnjega januarja pride Rusija s svojimi sateliti v podoben položaj. Ali jo bodo tudi tako gladili v rokavicah kot sedaj Haiti?
-----o------
— Jeklo za velike brzine, stroje in odporno proti rji ima primešano nekaj kroma.
... ‘MiM
V BLAG SPOMIN
OB TRINAJSTI OBLETNICI, ODKAR JE UMRLA NAŠA BLAGOPOKOJNA SOPROGA IN LJUBLJENA MATI
Ana Urbas
ki je Bogu vdana za vedno preminula dne 30. maja 1950.
Luč nebeška naj Ti sije, v mislih naših si vsak čas; srce naše zate bije Ti pri Bogu pros’ za nas.
Tvoji žalujoči:
soprog ANTON sin ANTON ml. hčeri ANA in ELEONORE
Cleveland, 20, maja 1963.
V Abesiniji uvajajo segregacijo v afriški izdaji
ADIS ABEBA, Abes. — Priprave za vrhunski sestanek poglavarjev 31 afriških držav so v polnem teku. Zunanji ministri že pridno zborujejo in organizirajo vse, kar je za sestanek. Na dnevnem redu, je tudi par kočljivih vprašanj. Tako so na primer nekatere komunistične izven-afriške države prosile, da bi smele poslati na sestanek svoje opazovalce. Afriški zunanji ministri so te prošnje odbili, hočejo biti kar sami zase. Torej segregacija v afriški izdaji!
Naša administracija ni prosila za mesto opazovalca. Pač pa je naš naj novejši astronavt Cooper pri svojem poletu nad Abe-sinijo poslal vrhunskemu kongresu tople pozdrave in mu želel vse najboljše. Poročila iz Adis Abebe ne povedo, ali so Cooperjevi pozdravi in voščila že prišli na dnevni red pripravljalnega odbora.
DOPISNIKI, POZOR!
Kljub ponovnim opozorilom in prošnjam, naj vsakdo svoj dopis ali sporočilo, kakršne koli vrste za objavo podpiše s svojim polnim imenom in naslovom, smo prejeli v zadnjem času zopet vrsto dopisov in obvestil brez vsakega podpisa ali s tujim izmišljenim imenom. Opozarjamo vse, da pojdejo v bodoče vsa taka obvestila in dopisi naravnost v koš, ker ne moremo prevzeti odgovornosti za njihovo vsebino!
MALI OGLASI
V najem
Oddamo zaposljenemu paru 3 velike opremljene sobe in kopalnico na E. 145 pri St. Clair Ave. Privaten vhod. $70 mesečno. EV 2-8039.	(101)
V najem
Oddamo 5 sobno stanovanje, 2 spalnici, v Euclidu, blizu Recher dvorane, odraslim. 20321 Lindbergh Ave. IV 1-3966.
— (17,20,22 maj)
Klavirji m harmoniji
pokončni z 88 tipkami $50.00 spinet z 88 tipkami $265.00 elektronični harmonij $395.00
SMERDA’S MUSIC CENTER 5800 BROADWAY MI 1-2125
Delo išče
Pleskar,, zidar — ometalec, za delo znotraj in zunaj, za polaganje talnih ploščic, oblaganje kopalnic in paniranje. 391-4491.	*__(gg)
Prijatsl’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St., EN 1-42 2
IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd.
FRANK KURE
R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio j tel. JOrdan 4-5503
ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas
JQS. GLOBOKAR
986 E. 74th St
HE 1-6607
tiranih: denar za deževne dneve - ’ upujte U. S. Savings honde!
SEDAJ JE ČAS, DA DOBITE PRORAČUN ZA ZUNANJE IN NOTRANJE BARVANJE HIŠ.
Ne čakajte na poletno vročino in višje cene. Pokličite še danes za brezplačen in neobvezen proračun. Popolnoma zavarovan.
he 1-0965	TONY KRISTAVNIK	ut 1-4234
PAINTING & DECORATING
MIZARSKA DELA in popravila
ZA VSA MIZARSKA DELA — POPRAVILA po hišah in stanovanjih kakor tudi za IZDELAVO NOVIH GARAŽ In sličnih gradb se priporoča slovenski rojak - mizar - carpenter. — Kličite po 5. uri zvečer HE 1-1108, ob drugem času pa HE 1-0965.
18$9
\m
V	BLAG SPOMIN
OB SEDMI OBLETNICI, ODKAR JE UMRL MOJ LJUBLJENI
SOPROG
Jože Kovač
Izdihnil je svojo blago dušo na binkoštno nedeljo, dne 20. maja 1956.
Leto za letom se v večnost izliva,
Težke ločitve spomin se budi.
Ljubezen do Tebe pa vedno je živa,
V	vsem mojem življenju kot lučka gori.
Ti v zborih nebeških prepevaj zdaj slavo Mi v sveti ljubezni s Teboj smo vsak čas Kjer Stvarnik je Tvoje neskončno plačilo Tja s svojo priprošnjo pripelji še ras.
Tvoja žalujoča soproga
JOSEPHINE
Cleveland, 20. maja 1963.


S
HENRY BORDEAUX

SRCE IN KRI

ROMAN
Ko je po maši duhovnik videl, da jih je veliko, ki niso mogli v kapelo, pa bi vendarle radi dobili svoj del, mu je množica tako rekoč sama vdihnila potrebno misel. Da bi potešil njihov duhovni glad, je morda neko-liko prekoračil bogoslužne predpise, stopil na prag male kapele in visoko dvignil monštranco nad vso to množico klečečih pastirjev in nad migljajočo čredo živine. Njegov blagoslov naj bi segal vse do meja naj višjih gora, ki oklepajo dolino. Nato je odložil mašno obleko, si zopet nadel roket in štolo in drugo za drugo obiskal vse hiše na Ecctu.
Svoje dni jih je Ecot štel dvanajst do petnajst. Po vojski pa je zasedenih le še pet. Samo pet družin je še tako utrjenih, da si upajo prenašati vse strahote podnebja.
Ko je duhovnik prišel pred hišo Gallice, je imel Štefan Bearc že pripravljeno sol in kruh, kakor je zahteval običaj, pa je oboje kar s silo potisnil Mihaelu v roke:
“Mihael, to gre tebi. Saj je hiša tvojega očeta.”
Fant je moral ubogati, saj so
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED
BENSON HOSPITAL Swift County. — In Benson, Minnesota
Has excellent openings. Room and ooard on Hospital grounds only $40.00 month.
Combination Laboratory and X-Ray Technician Take charge of well equiped hospital department., 3 technicians. — R. N. DIRECTOR OF NURSING SERVICE.
38 bed fully accredited hospital. Must be experienced and qualifd. to supervise affiliated student program. — Excellent opportunity. — Salaries open.
REGISTERED NURSES LICENSED PRACT. NURSES Good salaries plus differential, liberal personal policies. — Wire, write apply or call:
Fred Shrimpton, administrator Phone VI 2-6551. OOl
WANT $2,500 to expand and create jobs for handicapped. Over $9,000 inventory security. Good return, or would consider handicapped person as working partner. LA 5-7589.
(100)
HOUSEHOLD HELP
WOMAN FOR GENERAL HOUSEWORK AND CHILD CARE. Private room, bath and TV. Good salary. References. OR 4-0290. (99)
HOUSEKEEPER
Simall family. 5Yz Day a week. Top wages. Stay or Go. Pleasant home on Lake Shore Dr. References. Call MO 4-3025.	(101)
BABY SITTER — Reliable girl to care for three children. Working mother. Stay in. Own room. Call 358-6805 after 4:30 P. M.	(100)
BOAT-TRAILER FOR SALE
14 FT. RUNABOUT AND TRAILER FOR SALE.
Private owner. Priced for quick sale $450.00. Phone 638-0787. (100)
DOGS FOR SALE
TINY TOY FOX TERRIER, 3 lbs., Purple ribbon bred. $125 or anything of equal value. Phone 278-0564.	(100)
ga razen najmlajših vsi vaščani poznali. Javno so mu torej izkazali čast in mu priznali njegovo mesto vsi: svak, ki je bil občinski svetnik in tako skoraj zastopnik občine; župnik, ki ga je svoj čas spravil v semenišče, zdaj pa je pokropil vrata in streho, potem pa mu vpričo vseh rekel, da je vesel njegove vrnitve; nato pa še ta in oni in kar vsi, ki niso hoteli zaostajati.
Ko je bil obred v kraju, se je duhovnik usedel na sonce, da se ob potočku, hitečem proti Ar-cu, nekoliko okrepča, saj je odšel iz Bonnevala že ob rani zori. Prav tako je storilo vse njegovo spremstvo. Jaz sem se usede', zraven njega. Vseokrog nas je obdajal daljen hrum, kakor ga slišiš visoko v gorah: žuborenje hudournika in brzic, zvonkljanje živine, dihanje vse narave v dnevni svetlobi. Dejal bi, da je podobne ure preživljal j Jezus na pobočju Tabora nad Tiberij-skim jezerom.
Rad se pogovarjam z vaškimi župniki. Župniki, mirovni sodniki, kak star kmet, vsi ti dobre poznajo vsakdanje življenje in njihove skušnje so obilne kakor vozovi s požetim snopjem. Bon-nevalski župnik je utegnil imeti kakih petdeset let. Pa vendar je bil tudi v vojski. Njegova beseda je bila kratka, obličje brezčutno, veliki nos mu je vohnjai veter. Vodil je svoje župljane odločno in krepko, da bi na ta način zakril svojo vročo vnerno. Vse to mi je bilo dobro znano, saj sem opata Sauvera — tako mu je bilo ime — večkrat obiskal, ko sva še s Tomažem Gal-
CHICAGO. ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
BY OWNER
4950 N. - 3500 W.
13 Apartment yellow brick bldg. 6-5‘s and 7-4‘s. Very good condition. Most apts. have cabinet kitchens and tile. Annual income $16,000, — total price $89,500. Good mtge. Nr. churches, schools, shopping and transportation.
BR 4-8447
(IOC)
PALATINE — YOU’LL LIKE THIS COZY 2 bedrm. house. Lot 90’xl43’. Large enclosed porch. Every room newly decorated. Attach, gar., new furnace, nice resident area. Garden in. Full price $15,900. FLamders 9-0825,	(101)
FOX RIVER GROVE 6% RM. HOUSE. 3 Bedims. 2 Enclosed porches. Full bsmt. 2 car gar. Nr. Beach and shopping By owner $16,000. Phone MErcury 9-7225.
(101)
BY OWNER — Available June 15, Georgian brick house. 3 Bedims. Completely remodeled, you’ll love our panelled, spacious kitchen and extras. Nr. church, school, shopping & transp. Must see to appreciate. Priced very low $18,000. 954 N. Lawler, ES 9-0256.	(99)
PARK RIDGE — Most modern income property. By owner. See this 4 yr. old. 3% Rm. 5 apt. deluxe bldg. All on ground level. Permanent tenants. Air-condition gas htd. Television outlets. 220 V wiring. Ample parking. Tel. 825-4756. (100)
La Grange Highlands, By Owner. 7 Room house, 4 Bedims. 6 closets. Jalousie porch. Attached gar. Drive-fway. Large lot. $i9,500. Phone FL 4-5177.	(102.>
BY OWNER — $9,000. FOX LAKE AREA. 2 Bedim, stucco home, bath, dishwash., garbage disposal, storms, screens, fireplace. Lot 100x100. All walls plastered. Water rights. Low taxes. Call JU 7-5371.	(100)
lice delala izlete v Alpe.
• “Gospod župnik”, sem ga vprašal, “zakaj pa ne greste še na Mollard blagoslavljat?”
Mollard je neznatna gruča hiš nekoliko više nad Ecotom. ob stezi, ki drži v Italijo. Od tod smo ga lahko videli, kako se nam smehlja.
“Ker je Mollard zapuščen”, mi je odgovoril. “Nihče več ne prebiva tam. Svoje čase je bil to zadnji kraj moje župnije. Zdaj pa je Ecot zadnje naselje, pa še tu je zmerom manj ljudi.” Spet sem mu zastavil drugačno vprašanje:
“Zakaj jih; je zmerom manj?” Opat Sauvere je opravil svojo preprosto malico iz trdo kuhanih jajc, sira in kruha, vstal in mi predlagal, naj bi se vzpel z njim do Mollarda, če me zanima. Z nama je šel tudi Mihael Gallice. Od blizu je zapuščena vas res kazala sledove smrti: zidovi so pokali, strešne grede se krivile, skrilove plošče se trgale, okna se povešala, še črvejed-na vrata so popuščala pod pritiskom snega. Ne da bi se naveličali, smo brskali po vseh hišah, kakor se ustavljaš na pokopališču pred opuščenimi grobovi. Večina hiš je bilo praznih.
V nekaterih pa je ostalo tudi še nekaj pohištva: šepaste mize, udrti stoli, ostanki počene posode, pozabili so celo leseno razpelo, ki je imelo v ramo zataknjen suh vršič blagoslovljenega pušpana kakor kako perjanico. Ko sem ga hotel izpuliti, je razpadel v prah.
“Le zakaj ljudje odhajajo?” sem zopet vprašal. “Kraj je vendar prijazen: spodaj Are, pogled v vse širšo dolino, nad nami pa ledeniki. Tod okoli pa lepi pašniki za živino.”
“Da,” mi je pritrdil Mihael Gallice, “tu se ne bi slabo živelo.”
Opazil sem, da so se mu oči prijele edine , hiše, ki je ostala skoraj nedotaknjena, sezidane iz lepega rezanega kamna. Ali se bavi z mislijo, da bi si ustvaril lastno ognjišče, zdaj ko je spet postal svoboden človek?
“Zakaj odhajajo?” me je nazadnje zavrnil župnik in mi stisnil laket, da me je kar zaskrbelo, tako krepak je bil njegov prijem. “Ker pač kmet nič več ne ljubi zemlje! Delo pod milim nebom, odvisnost od vremena, ko se moraš ozirati po nebu, združenje z zemljo, ki zahteva velikega truda, a je navsezadnje vendarle materinska ter prej ali slej svoje zveste služabnike poplača, predvsem pa nudi pokoj srcu, možganom, očem in vsemu, kar v človeku želi pokoja; tako življenje je naravno, zdravo, enolično, srečno. Pa kaj, nihče ga več ne mara!”
“Nihče ga ne mara?”
“No saj ne pravim, da je ravno v tejle Arcovi dolini tako, ki
je še ostala poštena, delavna, preprosta in verna; vsaj zaenkrat še ni tako, čeprav sami lahko vidite, da se je beg v dolini Arvesa, kjer sem bil kaplan, in še v mnogih drugih! V vsaki vasi boste naleteli na izpraznjene hiše. Le v, mesto! Vsakdo tišči v mesto, da se tam nikomur v korist pokvari/ Vidite, gospod, ljudje so kakor jabolka, ki se pokvarijo, če so na kupu.”
“Vsi ljudje tiščijo v mesto. Ali morda veste zakaj, gospod župnik?”
“Seveda vem. Radosti mesta se jih prijemljejo kakor kraste. Pogosto se zlo začenja med vojno službo. Zakaj ne bi številnih vojaških vaj za nekaj mesecev opravljali na deželi? Le zakaj te kasarne po pokvarjenih mestnih predelih?
Ko se naši novaki vrnejo domov, pljunejo na svoj plug, im namesto da bi se zvečer s polnimi pljuči nadihali svežega zraka z gora, se jim stoži po gostilni in zabavi. Dekletom tudi ni več za kostanj, ampak za sladkarije, za klobuke — pomislite, za klobuke! — in nočejo več peč, kakor so jih nosile njihove matere. Temu se pravi napredek!”
Nejevolja mu je sršala iz oči in nosnice so mu plale kakor jadra.
“Kako bi jih zadržali?” sem vprašal.
“Saj to je tisto! Deloma so tega bega krive oblasti in prenosne takse. Pri naših postavah bo vedno manj trajnih ognjišč. Saj živimo v urejeni nestalnosti in vendar sta prav stalnost in varnost naj večja privlačnost kmečkega življenja.
Kadar kdo umrje, se vse likvidira. Le kakšna bi morala biti dediščina, da bi se mogla u-stavljati tolikšnim navalom? In čemu bi zboljševal svojo lastnino, če pa se ne moreš zanesti, da jo boš ohranil svoji družini? Še sam dedič, ki mu je oče zapustil četrtino, s kakšnimi sredstvi naj upravlja nepremičnine? Njegovi bratje so delali zunaj doma in si prihranili plačo, on pa je brez nagrade obdeloval zemljo in vzdrževal stare. Zgaral se je za druge, ti pa tega niti ne upoštevajo, ampak naglo terjajo vsak svoj delež. Ker lahkomiselna zakonodaja tako zahteva, vsak svoj delež dobi, a kako naj od njega živi?
Svoboda oporoke je nekoč zbirala družino okoli glavarja, ki se je sproti obnavljal. Prisilna delitev pa drobi zemljo, čeprav nima od tega nihče koristi in so vsi otroci kakor jetniki. Vsak zapravlja svoja najboljša leta s tem, da praska po kosu zemlje, velikem kakor robec, to je po deležu svoje dediščine, doživlja eno razočaranje za drugim, nazadnje pa zemljo proda za nekaj grošev in odide v mesto.
(Dalje prihodnjič.)
) ♦ ■ — ■—- -  «
IMENIK RAZNIH DRUŠTEV
Ameriška Slovenska Katoliška Jednota
DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 1264 E. 59 St., UT 1-3239; zapisnikar John Skrabec; blagajnik John J. Polž. Nadzorniki:	Anthony J. Fortuna, Jo-
seph J. Nemanich, John Ovsenik; vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 6:30 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto.
PR. SV. LOVRENCA ŠT. B3 KSKJ
Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednik Louis Simončič, pod-predsed. Ant Zidar, tajnik Ralph Godec, 3559 E. 80 St, tel. VU 3-6324; zapisn. Jacob Resnik, blag. Josip W. Kovach; nadzorniki: Louis Shuster, Silvester Urbančič in Emeric Kor-dan. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St. Jos. W. Kovach in John Krofi, zastopnik za SND Maple Hgts., Louis
noncic: zastopniki za atletiko in
in Ralph Godec; zdravniki: dr. Anthony J. Perko, dr. A. Skur, dr. J.
Folin, dr. Val. Meršol in dr. F. Jelercic. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan jet dni ali več. Rojaki v Newbur-ghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Francis Baraga, predsednica Josephine Mulh,
odpredsednica Frances Lindič, tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 t; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes žagar. — Nadzornice: Frances Lindich, Helen Krofi in Anna Zbikowski; zastop-
’i za SND na 80. St., Frances Lindich in Mary Filipovič; za SND na Maple Heights, Anna Kresevic, vstopnici za Ohio KSKJ Boosters n mladinsko dejavnost Josephine /inter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravniki dr. Perko, dr. Skur in dr. J. Folin. Seje so vsako 3. nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti.
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ Sprejema članice od 16 do 60 leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $250 do $5,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa po 16 leta. Odbor za letos je sledeč: Duhovni vodja Msgr. Louis Baznik, preds. Marjanca Kuhar, podpredsed. Louise Mlakar; taj. Maria Hochevar, 21241
Miller Ave., tel. IV 1-0728; blagajn. Frances Macerol. Zapisnikarica Pauline Stampfel. Nadzornice: Fran. Novak, Josephine Ambrosic in Dorothy Strniša. Rediteljica Jennie Feme. Zastop. za ženske in mladin. aktivnosti: Frances Nemanich. Zastopnice za Ohio KSKJ Dan: Marjanca Kuhar, Dorothy Strniša, Mary Otoničar, Frances Macerol. Zdravniki: Vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 7:00 zv. Asesment se pobira vsak tretji ponedeljek od 6. do 7. ure in vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure v ravno istem prostoru.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Matt Jagei, predsednik John Habat, podpredsednik Eugene Kogovšek, fin. tajnica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St., tel. KE 1-7131; pomožni tajnik Jos. Ferra; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikarica Anna Kožel, blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: Frances Somrak, Louis Mervar in Mary Schmoltz. Vratar James Kastelic. — Zdravniki: Dr. Skur, Dr. C. Opaskar, Dr. Louis Perme, Dr. Raymond Stasny in Dr. Max Rak. Sejo se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Asesment se pobira pred sejo. od 7. do 8. ure ter 24. in 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in do $2.00 bolniške podpore ra dan.
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Predsednica Theresa Lach. podpredsed. Josephine Weiss, finančni
in bolniški tajnik Joseph Grdina, 1129 Addison Road, Tel. UT 1-4349; blagajnik Joseph Ovsenek, zapisnikarica Josephine Ovsenek. Nadzorniki:	Josephine Weiss, Anna
Palčič, Joseph Lach. — Za preiskavo vsi slovenski zdravniki. Društveni Zdravnik Valentin Meršol, 1031 E. 62 St. Seje vsako tretjo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v J. D. Narodnem domu na 4533 W. 130 St. , f
Društvo spada v Centralni bolniški oddelek K. S. K. Jednote, ter ima poleg tega svojo društveno bolniško blagajno. Zavarujete se lahko za $1.00, $2.00 ali $3.00 dolarje na dan bolniške podpore. Sprejema se člane: V mladinski oddelek od 1 do 16 leta; v odrasli oddelek pa od 16 do 60 leta. Zavarujete se lahko od $250.00 do $5,000.00. Naj-novejši moderni certifikati; plačljivi 20 let. S tem si prihranite denar za stara leta; kakor bi ga nosili v banko in pri tem ste še živ-1 jensko zavarovani. Za pojasnila se obrnite do uradnikov društva.
V društvo se sprejema člane brez zdravniške preiskave od 1 do 45 leta starosti. Poslužite se prilike ter se zavarujte pri tem solidnem društvu, za slučaj bolezni, poškodb, operacij in smrti. Asesment se pobira na vsaki seji tretjo sredo, v JUN Domu, vsako četrto nedeljo v mesecu pa v Baragovem Domu na 6304 St. Clair Ave. ob 10. uri dopoldne.
DRUŠTVO SV. KRISTJNE ŠT. 219 KSKJ
Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik; predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak; nadzorniki: John Bradač, Math Intiha, Helen Troha; poročevalka: Helen Troha. — Zdravnik: dr. Anthony Skur. — Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in Ana Debeljak. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik, preds. Ulrick Lube, podpredsed. Mary Wolf, tajnica Marj' Zupančič, 29006 Eddy Rd., Wick-liffe, O., tel. 944-6718; blag. Jean Grčar, 639 E. 102 St., PO 1-9553; blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Maiy Semen. Poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Nadzorni odbor: Frank Šega, John. Zupančič in Ivan Rigler. Zastopnik za klub SND in delniških sej:	Ulrich Lube in Ray-
mond Zakrajšek. — Zastopnika za predkonvenčne priprave za 1966: Ulrick Lube in Mary Zupančič. — Vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Sodality” sobi šole sv. Vida.
Slovenska ženska zveza
SKUPNE PODRUŽNICE S. Ž. Z.
V OHIO
Predsednica Ella Starin, podpredsednica Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Novak, 3552 East 80 St., teL Dl 1-3515; zapisnikarica Dorothy Strniša, nadzornice: Millie Novak, Nettie štrukel in Rose Zbasnik. Seje vsako drugo sre-
do v mesecu v St. Clair Recreation Center, 6250 St. Clair Ave, ob 1. un popoldne.
PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Anna Markovich, 15705 Holmes Ave., MU 1-7378; podpreds. Phillis Cermely, taj. in blag. Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., LI 1-6245; zapisnikarica Tončka Repič; nadzornici: Amalia Novak in Mary Matoh; vratarica Jennie Koren. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7. uri zvečer v Slov. domu na Holmes Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ
Duh. vodja Rev. Joseph Celesnik, predsednica Mary Okicki, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Molly Sodja, 176 Richmond Road, Richmond Hts 24, O., tel. 261-2337, blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Antonia Kostrevec, Caroline Turk. Zastop. za Klub društev AJC: Josie Cebuly, Josephine Blatnik, Mary Stražišar. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:36 zv
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ
Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednica Frances Lindič; podpredsednica Helen Mirtel, taj. Frances Novak, 3552 E. 80 St., Dl 1-3515; blagajničarka Theresa Jeric, zapisnikar. Mary Filipovič Nadzornice: Helen Mirtel, Antonia Stokar in Angela Stražar. Zj-stavonošinja Angela Stražar. Rediteljica Jennie Barle. Zastopnici za SND Rose Vatovec in Angela Gregorčič. Poročevalka: Frances Lindič. Zastopnici za Ohio Zvezo: Mary Filipovič, Frances Novak in Frances Lindič. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v SND na 80. cesti.
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duhovni vodja Msgr. Louis B.
Baznik, preds. Pauline Stampfel podpredsednica Stella Koporc, tajnica Josephine Golinski, 1036 E. 68 St., tel. HE 1-6997; blag. Mary Otoničar; zapisnikarica Dorothy Strniša, rediteljica Molly Deželan. Nadz. odbor:	Angela Virant. Antonia
Mihevc in Annie Brancel. Seje se vrše vsak 2. ponedeljek v mesecu v šoli sv. Vida. članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa 14 do 55 leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu.
PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ Duhovni vodja Rev. J. Celesnik, nreč-sednica Tor(,z^a Potokar, podpredsednica Frances Perme, tajnica Lillian Vehovec, 20631 Naumann Ave., KE 1-0571; blagajnič. Molly Gregorc. Zapisnikarica Ann Tekavec (Mrs. Math). Poročevalka: Frances Perme (slovensko), Ann Tekavec (angl.). Redit. Frances Sokach. Nadzor, qdlbor: Anna Godlar, Anna Chinchar. Seje se vršijo prvi torek v mesecu v dvorani sv. Kristine razen v juliju in avgustu.
odbor: Laddie Debevec, Frank Šte-fe in Srečko Eržen. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave.
SLOVENSKI DOM, ŠT. 6 SDZ
Predsednica Molly Legat, podpredsednik John Gerl, tajnica Sy>-via Banko, 877 E. 185 St., tel. IV 1-7554; blagajničar John Barko-vič. Zapisnikarica: Anne Cecelic. Nadzorni odbor: Predsednica Mary Koljat, Eva Trškan, Julia Julyla. Zastopniki za klub društev: John Bar kovic, Martin Vogrin, Angela Barkovich. Zdravniki: Dr. Skur in vsi ostali slov. zdravniki. Seje se vršijo 3. petek v mesecu v Slov. društvenem domu, 20713 Recher Ave. ob 8:00 uri zvečer.
DR. GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 SDZ
Predsednik Louis Erste, podpredsednik Joseph Lausin, tajnik Andrew Champa. 245 E. 246 St., RE 1-7458, blag. John Borso, zapisnikar Joseph Ponikvar, nadzorniki: Frank Ahlin, John Pestotnik, Rudolph Pintar; vratar A. Škerl. Zastopnik za klub društev SND: Frank Cesnik. Za mlad. dejavnost: Joseph Lausin, John Pestotnik. — Zdravniki:	vsi slovenski. Seje so
vsako 1. nedeljo v mesecu v sobi št. 3 starega poslopja SND na St. Clair Ave. ob 9 dop.
DANICA ŠT. 11 SDZ
Predsednica losephine podpredsednica Pauline tajnica in blagajničarka Frances Kodrich. 6522 Schaefer Ave., UT 1-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek, nadzornice: Lillian M. Marinček, Pauline Stampfel. Frances Homovec. Društveni zdravniki vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem narodnem domu, staro poslopje št. 2.
DR. RIBNICA ŠT. 12 SDZ
Predsednik William Vidmar, podpredsednik Frank Virant, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., IV I-2246, zapisnikar Anton Tavžel, blagajnik Anton Debelak, nadzorni odbor: Joseph Champa, Frank Lunder in Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopnik za Klub društev SND in za konferenco Frank Wirant, za Slov. nar. čitalnico Anton Tavzel, zastopnik za AJC v Euclid, O., Louis Lustig in Joseph Post. Seje so vsaki drugi petek v mesecu ob pol osmih v sobi št. 4 SND na St. Clair Ave.
DR. FRANCE PREŠEREN ŠT. 17 SDZ
Predsednik Anton Žnidaršič; podpredsednik Anton Logar; tajnik in blagajnik John Centa, 13417 Kuhl-man Ave., Cleveland 10, Ohio, MU 1-0811; zapisnikar Mike Krainz; nadzorni odbor: predsednik Cyril Rovanšek, Anton Majcen, Karol Puc. Vsi slovenski zdravniki. Seje so vsako drugo nedeljo ob 10. uri dop. v SND na St. Clair Ave., soba št. 4, staro poslopje.
Centa,
Stampfel,
PODRUŽNICA ŠT. <. SŽZ
Duhovni vodja Rov. Matija Jager, predsednica Marj' Debevec,
podpredsednica Mary Markel, tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., cel. IV 1-6248; blagajničarka M. Debevec, zapisnikarica Anna Rebol. Nadzornice: Mary Cerjak, Rose Strumble in Mary Jenovic, Zastopnica za SDD Mary Markel. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. soba št. 3.
PODRUŽNICA ST. 47 SŽZ
Duh. vodja Rev. Francis Baragu Častna prednica Terezija Bizjak, predsednica Roselyn Shuster, podpreds. Jennie Cvelbar, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., LU 1-4230; blagajničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Nettie Bolden, in Stefania Mahnich, zastopnice za SND na E. 80th St.: Anna Kresevic, Jennie Pugelj. Za SND v Maple
Heights, Stanley Ave.: Anna Kresevic. Za skupne podružnice: Jennie Pugely. — Seje so vsak drugi mesec začenši v februarju na drugo nedeljo v mesecu ob 2:00 uri pop v SDD, 10814 Prince Ave.
Slovenska Dobrodelna Zveza
DR. SLOVENEC ŠT. 1 SDZ
Predsednik John Smuk, podpredsednik Joseph Trebeč, tajnik Joe L. Zab, 13368 Lake Shore Blvd., tel. MU 1-2703, blagajnik Frank Penca. zapisnikar Frank Kačar. Nadzorni odbor: Joe Smole, Matt Schneller ml., Ivan Babnik. Upravitelj: Frank Smole, st. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 zj. v SND na St. Clair Ave.
DRUŠTVO SV. ANE. ŠT. 4 SDZ Predsednica Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofal, tajnica Jennie Suvak, 4208 Blue-stone Rd., So. Euclid 2d, Ohio; tel EV 3-5277, blagajničarka Josephine Oražem-Ambrozic, zapisnikarica Angela Virant. Nadzornice: Rose L. Erste, Rose Hotfert in Marie Te lic. Rediteljica Antonija Mihevc. Mladinski aktivnosti: Angela Kofal. Seja se vrši vsako drugo sredo v mesecu. Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ
Predsednik Thomas Kraich, taj. Matt Debevec, 24151 Yosemite Dr., IV 1-2048; blag. Thomas Kraič, zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 18 SDZ
Predsednik Joseph Kalčič, podpredsednik John Zagorc; tajnik
in blagajnik Frank Merhar, 1021 E. 185 St., IV 1-1334; zapisnikar Anton Strniša, 1273 Norwood Rd.; nadzorniki Marie Jean Golder, Anton Levstik in D. Germanovic: Vratar John Adamič* zastopnik SND Ignac Verbič; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. Seje se vrše vsak tretji petek v mesecu ob 7:30 zvečer v SND staro poslopje št. 4.
COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 SDZ
Predsednica Mrs. Stefi Koncilja, podpredsednica Mrs. Rose Šimenc, finančna tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cherokee Ave., IV 6-0462; zapisnikarica Mrs. Mary Černigoj, nadzorniki: Alice Grosel, Jack Šimenc in Gertrude Bokal. Zastovonošinia Mrs. Mary Malovrh. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer ▼ Slovenskem domu na Holmes Ave. v spod. dvorani.
DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 SDZ
Predsednica Agne.s Žagar, pod-oredsednica Mary Filipovič, tajnica Alice Arko, 3562 E. 80 St., Dl 1-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Filipovič, nadzornice: Josephine Winter, Angela Gregorčič, Veronica Škufca. Seje so vsak tretjo sredo v mesecu ob 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 St.
DRUŠTVO SV. CECILIJE ST. 37 SDZ
Predsednica Nettie Zamick, podpredsednica Anna Zalar, tajnica Mary Jeraj, 5150 Thornbury Rd., HI 2-8036, blagajn. Cecilia Žnidaršič, zapisnikarica Fanny Majer. Nadzorni odbor:	Mary Otoničar,
Emma Tofant in Dorothy Strniša. Vsi slovenski zdravniki. Seja se vrši vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida.
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 SDZ
Predsednik Stanley Pervanje, podpredsednik Theodore Szendel-tajnica in zapisnikarica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., Lu 1-4230, blagajničarka Antonia Dolinar. Nadzorni odbor: Henry Pervanja, Helen Tomažič, Terezija Bizjak. — Zdravniki: vsi priznani zdravniki. Zastopniki za SND na 80 St. Stanley Pervanje in Theodore Szendel; za SDD na Prince Ave. Frank Skrl. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2:00 pop. na 8601 Vineyard Ave-