rtUčurs* v votuvim.
S> -r - •*>:*/•***■* -mr*	nurv.,1 —i,—w
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
—IMTUtMMMKMMMMBMMM—WWWaHB<W——
Cena posamezni številki Din 1'50.
TRGOVSKI UST
Časopis asa trgovino, industrijo in obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.955.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozeipstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani
LETO VIII.
Telefon št. 552.
LJUBLJANA, dne 27. oktobru 1925.
Telefon št. 552.
ŠTEV. 126.
Dr. France Goršič:
Rodbinske zadruge in Slovenci.
Tudi Slovenci »o prvotno v zadrugah živeli, toda ko so prišli v politično zavis-nost, so kar takoj v srednjem veku izgubili zadružno organizacijo. Zadruga je prenehala biti tip sožitja Slovencev in je postala izjema. Posledice podjarmljenja so vodile v popolno gospodarsko zavisnost od nemških kolonistov in v splošuo razsulo rodbinskih zadrug, ld je na njih mesto stopil germanskopravni tip individualnega lastništva hiše z dvorom in vrtom ter njiv. Hkrati je bila uvedena almen-da, ki je predhodnica sedanjih agrarskih zadrug. Ahnenda je že spočetka obstala v tem, da je lastnik kmetije posedoval solastninski delež travnikov, pašnikov in gozdov. Če se je tu ali tam kaka posamezna rodbinska zadruga vendarle oeu-vala še ves srednji vek, to rečene činje-nice prav nič no izpreminja, pa bilo, da se je mogel še za Bogišičevih dni ugotoviti poseben tip slovenske zadruge. Simonu Rutarju se nam je zahvaliti na poročilu o slovenskih rodbinskih zadrugah med beneškimi Slovenci pa med Furlani na slovenski jezikovni meji. V vsej Sloveniji imamo priče starih zadrug v današnji množinski, večidel pofemininjeni obliki imen vasi in sel, nastalih iz osebnih priimkov. Novejša pravnozgodovinska raziskovanja univerzitetnega profesorja dr. Metoda Dolenca o domačem pravu in avtonomnih sodih v prvih stoletjih novega veka v SloveDiji so nam razkrila že do sedaj precejšnje število zadružnih reminiscenc. Izmed teh spominov imenujem na prvem mestu tako ■zvani ius retractus ali ius protimiseos (Einstandsreckt, Naherrecht) to je prvenstveno ali vsaj predstveno pravico sorodstva ali soseske do nakupa nepremičnine, institucija, ki si nam jo je treba zapomniti za pričujoči tema zlasti v obliki prvenstva sorodnikov. Dalje iui je zabeležiti pasivno kolektivno odgovornost sol in vasi za zločine seljanov ali vaščanov, ki jo nahajamo v različnih variantah v vseh pravila nn slovanskem jugu; dalje tožbe zoper celokupna sela; prostovoljno ali tudi prisilno porušitev peči v znak, da je zadruga prestala in še mnogo drugih pojavov.
Ko so sestavljali avstrijski obči gra-janski1 zakonik iz leta 1811 (o. g. z.) rod-
Slovstvo: Dr. Gruden J, Zgodovina slov. naroda od 6. do 18. stoletja; Hogišič: Zbornik sadašnjih pravnih običaja u južnih Slaven a; Rutar Simon: Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska; isti: Beneška Slovenija; Dr. Dolenc Metod: Pravosodstvo kostanjeviške opatije v letih 1631 do 1656; isti: Pravosodstvo pri novomeškem inkorporiranem uradu nemškega viteškega reda v letih 1721 do 1772; isti: Pravosodstvo cistercijanske opatije v Kostanjevici in jezuitske rezidence v Pleterju od konca 16. do konca 18. stoletja; Dr. Reich M.: Da* EhegUterrecht in den deu-tschen Teilen von Steiermark, KSrnleu und Krain; Dr. Maurovie: DaB osterr. allg. bur-■gerliche Gesetzbuch in Kroatien; Dr. Zobkov: Die Anwendung des allg. biirgerl. Ge-selzbuches in Bosnien und Hercegovina; Dr. Sehastcr-Bonnott M.: Die Spuren der ge-samten Hand im osterr. allg. biirg. Gesetzbuch; Dr. Mal J.: Uskočke seobe i slovenske pokrajine; Starič Vlad.: Odakle su žumberač-ki Uskoci? Wurzel: Das juristische Denken; Ehrlich E.: Grundlegung der Soziologie des Rechts; Dr. Goršič F.: 0 samorastlem pravu; isti: O zadrugi kot juridični osebi; Ifcrainif-Ehrenzveig: System des osterr. allg. Privatreehtes; Gierke:	Das	Wesen	der
menschlichen Verbande; Haff K: Grundlagen einer Korperscbaftsiebre.
1 grajanski = bUrgerlicb je slovenska oblika, ki jo je Škrabec priporočal za srbohrvaški »gradjanskk.
binskih zadrug v južnih alpskih deželah ui bilo več. Radi preživelosti so kodifi-katorji to obliko rodbinsko-gospcdarske skupnosti do neke meje pač upravičeno odklonili. Seveda pri tem nikakor ni prezreti, da ti zakonudavci zadružnemu in sploh slovanskemu pravnemu mišljenju niso izkazovali naklonjenosti. V zakonik niso vzprejemali ničesar, kar bi jih bilo moglo v tej doslednosti kompromitirati, razen ako je bila stvar talca, da so dotič-ni zadružni zametek smatrali za element nemškega občnega prava, kar se zlasti dobro opaža pri tako zvani imoviuski skupnosti zakoncev, ki je bila prvotno slovanska, iz zadružne misli vznikla pravna uredba, pa so nam jo uzakonili kot domnevno nemškopravno institucijo. Slične pojave vidimo pri skupnosti dedičev, pri /.družbenem pravu itd. Te re-
Produkcija hmelja j	v Sloveniji.
j Ugledni zagrebški Jug. Lloyd prinaša izpod peresa znanega gospodar-i skega strokovnjaka g. Jaše G r g a -1 še vica o utisih, ki jih je dobil ob i nedavnem obisku v Žalcu naslednji : članek:
j Ako potujete skozi Savinjsko doli-| no od Celja proti Žalcu, boste šli mimo polj, nasajenih s hmeljem. Ako j vas interesi ra produkcija hmelja v na-I ši državi in pridete v Savinjsko doli-j no, morate poseliti g. Vinka Vabiča, j vele iz veznika hmelja, kateri ima svoje kupce v Češkoslovaški, Nemčiji, t Franciji, Belgiji, Angliji in sedaj tudi j v Ameriki. Človek, ki vam pusti utis spretnega in sposobnega trgovca,
le bi morala država podpirati hmeljarsko društvo z denarnimi subvencijami, da bi se mu omogočilo potom tečajev in popularnih publikacij propagirati to kulturo in poučiti producente o načinu kako izboljšati tudi ono produkcijo, ko ja kvalitativno ni najboljša, kako prebirati sadeže, kako trgati, zavijati itd.
Z najmanjšimi materijelnimi žrtvami bi mogla država za kulture doseči v tem kraju sorazmerno večje koristi.
trimmacije lunu ue podeljujejo prava, s “*	"l,
»»d™ energičnega človeka, ki zastavi ves
da bi tajili dejstvo, »ta rodbinske zadruge po svojem ustrojstvM ue ustrezajo modernemu gospodarstvu. Tudi v naših dneh imej zakonodavec živo in stalno v mislili, da je čas prehajanja od naravnega gospodarstva k denarnemu gospodarstvu hkrati doba, ko rodbinske zadruge ginejo. Čim terjajo socialne razmere individualistično ureditev, takrat ttili naj- 1 bolj konservativni predpisi ne otmo za- j drug, ki jim je neizprosno usojeno le še ! životarjenje in razsulo. Protivni socialni j razvoj je vsekako glavni krivec, da je j bila zadruga v o. gr z. prezrta. Do nepri-lik radi tega preziranja je prišlo sredi 19. stoletja v hrvaških deželah, in potem v Bosni in Hercegovini, ko sta še ti deželi prišli pod monarhijo. Teda na Hrvaškem so najbolj poklicani čini tel ji terjali odpravo zadruge že tri leta prej (1850), nego je veljavo zadobil o. g. z. Ravno , obratno razpoloženje od enega, ki bi ga j zagovornik slovanske zadruge pričakoval! Preobrat je sledil mnogo kasneje.
svoj trud za to, da sam bivajoč v konservativni sredini, katera ne ljubi novotarij napravi vse kar more v pro-speh domačega kraja v kultur, in ma-Terijelnem oziru. Ko sem ga poslušal s kakšnim popolnim znanjem govori o predmetih svoje trgovine in v njem gledajoč sliko energije, kakor jo je težko najti v mali, skoro vaški konservativni sredini, sem se čudil temu človeku in uspehom, ki jih je dosegel po dolgih in težkih borbah. Neglede na zasebne posle polaga ves svoj trud, da gospodarsko dvigne ta divni kraj. Od vseh proizvodov imajo tudi tu največ uspeha kulture hmelja. Kul-thre hmelja so še mlade, in datirajo prve izza leta 1856, a najlepši razvoj so našle v perijodi 1880 do 1890, ko se je začel hmelj saditi po celi Savinjski dolini od Celja do Mozirja. Producenti so dosegli lepe uspehe. Hmelj iz Savinjske doline je ob dobri letini
vat; t i	ai	jc	aiuviii	lllllUgU	KUMItJJtf.	J	*»----------  J	 —
Niti v Bosni in Hercegovini želja po spe- j dosegel prvorazredni produkt, pa lu-
cialnem zakonu ni bila prehudo živa, da-si se je ondi rodbinsko pravo v izdatni meri naravno celo contra legem držalo starih pravnih običajev. Tak je položaj ondi še današnji dan. Ugotoviti moramo torej pojav, da je v vsem območju o. g. z. na slovanskem jugu željo po specialni uzakonitvi zadrug zatiralo in v Bosni celo preglušilo geslo, da je treba zadruge odpraviti, ker niso prikladne za tekmovanje v modernem gospodarstvu. Ob raz-motrivanju, ali in koliko je treba rodbinske zadruge zakonito ščititi, nam ta fakt tudi dandanes odkriva pravo pot, hkrati pa pravično popravlja krivdo, ki so jo še nedavno pač preveč očitali kodi-fikatorjem o. g. z., češ da so zadrugo brez sociologičnih razlogov odbili. Odklonitev je bila sociologično pravilna. Resnično pa ostane seveda tudi, da so si bili uza-konjevavci priravnali temelj po rimskem pravu in tako uvedli v zakonik po eni plati načelo solidarnosti, po drugi plati pa načelo lastništva po deležih, ona dva ostro očrtana principa, ki se odlikujeta po svojem individualističnem značaju. V tem sistemu ni bilo mesta zadružni uredbi kot instituciji neke pravne teorije, ki so jo učenjaki naknadno definirali kot pravni položaj, ki pristoji več osebam hkrati in tako, da morajo skup delati, skup pravice uveljavljati, skup dolžnosti vršiti. Ta teorija se ni dala podvesti niti pod pojem pravne osebe, saj je pravna* oseba poseben pravni subjekt, ki je različen od družbčnih udeležencev. Tako zvano teorijo >zur gesamten Hand« je veda radi tega naknadno ustvarila, da bi se ognila očitku retrospektivnosti, ki ga je sama očitala slovanskemu pravu. Zares s težavami so nemški znanstveniki fiksirali nebogljeno zadružno načelo!
(Dalje sledi.)
di v slabših letinah ni zgubil slovesa dobrega hmelja, katerega so kupci mešali z najboljšim češkim hmeljem iz Žatca, ker sta si po kvaliteti zelo podobna. Niirenberški in žateški trg kupujeta po poročilu g. dr. Iv. Plessa na gospodarskem kongresu v Beogradu, največjo množino slovenskega hmelja. Ostanek gre v Francijo, Italijo in Belgijo. Niirenberg in Žatec sta znani kot najboljši tržišči za hmelj in dejstvo, da se naš hmelj tam dobro plasira, je dokaz, da je kvalitativno zelo dober.
Videč, da kultura hmelja daje dobre dohodke, so prebivalci tega kraja za-čeli gojiti to rastlino z večjo marljivostjo, tako da je današnja produkcija dosegla že tretjino predvojne produkcije. Razvoj produkcije raste iz leta v ieto in znaša letni porast 20%. Pred vojno je ta kraj produciral 20 tisoč kvintalov hmelja letno, a sedanja produkcija se giblje od 6 do 7 tisoč kvintalov. Od te produkcije gre 90 do 95% v inozemstvo. Po informaciji g. Vabiča bo letošnja produkcija mnogo večja od lanskoletne in bo tudi kvalitativno boljša.
V Žalcu obstoji hmeljarsko društvo, ki deluje že izza leta 1880. stalno na pospeševanju hmeljarstva. Toda tudi to društvo ni v stanu napraviti to kar bi moralo, da se produkcija pomnoži in kakovost izpopolni in bi zato bilo potrebno, da ministrstvo za poljedelstvo in vode krene svojo pozornost na Savinjsko dolino in na ugodnost te doline za produkcijo hmelja. Potrebno bi bilo nadalje, da se najde možnost, da se v Žalcu otvori strokovna šola za hmeljarstvo, katera bo vzgojevala strokovno izobražene ljudi in bi to grano produkcije dvignila na zelo važen vir dohodkov. Do otvoritve te šo-
Naše zahteve za omiljenje davčne preobremenitve.
Resolucije zbora gospodarskih organizacij iz Slovenije, ki se je vršil dne 2;C oktobra 1925 v Ljubljani.
\
Dolgotrajno odlašanje uveljavljenja nove carinske tarife in železniške tarifne reforme, nagel jnirast vrednosti dinarja ; in neugodne tigovske pogodbe so povzro-j čile, da se je poslovna stagnacija v celem gospodarstvu Slovenije perpetuirnla. Medtem pa se je brez ozira na neugoden položil j, ki ga je še poostrila mrtva sezona poletnih mesecev, odredilo poostreno izterjavanje ne samo tekočih davkov, marveč tudi takojšnje likvidacije vaseh davčnih zaostankov, ki so pretežno nastali vsled zakasnelih predpisov in zakasnelega izterjavanja. Ukinilo se je že preje dovoljene roke in odredilo izterja-vauje zaostankov v višini preko 100 nii-lijoitov dinarjev. Te odredbe dušijo gospodarsko podjetnost ravno ob nastopu izvozne sezone. Ako se gospodarsko oslabljenemu telesu sredi težke krize iztisne z vso silo liorendne davke, zadaja se mu usoden udarec in mu jemlje živ-Ijensko zmožnost.
Notorično je, da presegajo davki, ku-. koršui se predpisujejo in izterjujejo v ■ Sloveniji na podlagi staroavstrijskih za-• konov, poostrenih v vojni in povojni dobi z novimi davki, davščinami in pribitki, višino, kojo bi v krizi prehodne dobe | konsolidacije narodnega gospodarstva ! zmogla naša gospodarska podjetja. V in-. teresu ohranitve davčnih virov, kakor , tudi v interesu konkurenčne zmožnosti domače produkcije in nadaljnjega raz-; voja našega gospodarstva je potrebno, da i se davčna bremena v Sloveniji omilijo, j za kar je dana tudi proračunska zmož-| nest, ker predpisani in pobrani davki i vsako leto izdatno prekoračujejo postav-| ke v državnem proračunu. Posebno je potrebno, da se v prihodnjem zakonu o : proraču 'kih dvanajstinah:
i t. davčna lestvica za dohodnino zniža v toliko, da se bo namesto v kronah brala v dinarjih,
f2. dohodnina z državnimi pribitki vred oprosti invalidskega davka in vojaške ko-morske doklade,
3. zniža stopa hišno-najemnega davka enotno za vso Slovenijo najmanj na 10%, pri čemur se- no sme izvzeti mesta Ljubljane, ki plačuje sedaj najvišji hišno-najeinni davek v vsej kraljevini,
4. da se veljavnost Uredbe o pospeševanja produkcije novih stanovanj (Službene Novi-ne br. 159), izdane dne 23. julija 1920, koja poteče koncem 1. 1925 podaljša za dobo nadaljnjih treh let,
5. da se zniža davek na poslovni promet vsaj na polovico, ker je v prehodni dobi gospodarske konsolidacije vsled padanja cen praktično največkrat nemogoče ta davek vkalkulirati v ceno, kakor je bil namen zakonodajalca,
6. da se za male obrtnike, ki so še oproščeni davka na poslovni promet smatrajo oni, koji ne zaposlujejo nad dva pomočnika (bre* ozira na. število vajencev) in se bavijo s popravili, blago pa izdelujejo in predelujejo s	o	naročilu,
'a se v zakonu o proračunskih dvanajst	za	mesece avgust-november t.	1.	uve-
b'a	o	ugodnosti glede	pridobnine,	kojo
pl:.	-io	javni računaodaji	zavezana	podjet-
ja, o jjavijo z dne 1. januarja 1925,
S. da *a v podstavo za odmero invalidskega davka in vojaško komorske doklade ne všteva oni del edinstvenih državnih pribitkov, ki nadomešča bivše deželne doklade na ozemlju bivše Kranjske, Štajerske in Koroške,
9. da s« odmerja invalidski davek po na-felu prehodnih stopenj tako, da ne sme od odnierne podstave višje stopnje po odbitku invalid, davka ostati davkoplačevalcu nikdar manj nego mu ostane od najvišje odnierne podstave po prvi nižji stopnji, po odbitku davka, ki na slednjo odpada.
10. da se znova uvede davčne plačilne naloge, odnosno razveljavi določilo čl. 204., lit. b) finančnega zakona za 1. 1924/25.
11. da se zniža davčne zamudne obresti na eskontno obrestno mero Narodne banke.
12. da se ukine pobiranje točarinske lakse po tar. post. 62. zakona o taksah v vseli pokrajinah, v katerih se pobira trošarina na vino in žganje.
Nadalje zahtevamo, da skrbi g. minister finane v svojem področju:
1. da bodo promet za davek na poslovni promet ocenjevali plenumi davčnih komisij, ne pa samo odseki komisije, koje obstoje samo iz 2 članov,
2. da se znižajo stroški za prisilno izterja* vanje neposrednih davkov vsaj na polovico in maksimirajo navzgor tako, da v, nobenem slučaju ne bodo presegali 100 Din,
3. da se opuste v interesu kmetijstva vknjižbe za zaostale davke, dokler se ne izvedejo vse stopnje administrativne mobilarne eksekucije. Pri mobilarnih eksekucijah naj se preueso v shrambo samo predmeti malega obsega in večje vrednosti, kakor vrednostni papirji in dragocenosti,
4. da se zaostanki na davku na vojne dobičke v primeru, da bi njihovo prisilno iz-terjavanje uničilo eksistenčne pogoje davkoplačevalcev, odpišejo na podlagi čl. 60. zakona o davku na vojne dobičke,
iS. da se bodo davki redno predpisovali, sprot.i za vsako leto,
ti. da se izvedejo poizvedbe za oceno pri dohodnini vsako leto individuelno za vsakega davkoplačevalca, za izvedence in pojasnilni-ke pa zaslišuje v prvi vrsti osebe, katere za lo določijo stanovske organizacije,
7.	da se razveljavi taksa po tarifni postavki 232. taksnega zakona, ki ga pobira vsako leto za davčne knjižice,
5. da se ukine zahtevo, da so mora državljan izkazati da je plačal dospele davke, če hoče izvrševati svoje pravice. To izkazovanje je privilegium odiosum za našo državo, ki je drugod nepoznano in je v normalnih prilikah, v katere smo prišli, neumestno, ker povzroča slroške ter se more posebno pri dobavah izigravati, nosi pa v sebi vrhu tega tudi poniževanje za gospodarske kroge.
Svetovna produkcija volne.
Vclno delimo glede kakovosti v tri vrste: merino, najfinejša in najbolj mehka vrsta, ki jo dobijo naravnost od ovce merino; mešanica merino in drugih manj vrednih vrst; volna azijskih vrst, ki jo uporabljajo večinoma za napravo preprog. Ti izdelki imajo spet pododdelke itd.
Dežela največje volnene produkcije je Avstralija. Letnik za volno 1925 navaja skupno produkcijo Avstralije za leto 1928 s 560 milijoni funtov ob svetovni produkciji 2.705,511.000 funtov. (Angl. funt — 0.4536 kg). Torej je prišlo na Avstralijo nad 20 odstotkov svetovno produkcije. 276,500.000 funtov je šlo na Angleško, drugo veči-
noma v Francijo, Unijo, Belgijo, Japonsko in Nemčijo. Leta 1914 je založila Avstralija Anglijo s 45 odstotki vsega angleškega importa; ta odstotna mera se je znižala, kajti leta 1923 je znašal angleški volneni im-port 739,300.000 funtov, avstralski delež torej nad 37 odstotkov. Avstralska vtflna je pa dosti več vredna kakor bi mislili po njenih odstotkih na svetovni udeležbi. Od volne, ki so jo 1. 1923 24 v Avstraliji prodali, je bilo 7S% merino in 21% mešanice; kvota ekraja Brisbane s 276.906 funti je imela celo 99% merino - volne. Škoda, da je šla avstralska produkcija nazaj; v povprečju 1909/1913 je znašala še 705,146.000 funtov.
Drug važen vir surove volne je Nova Zelandija. Tu pa prevladuje mešanica, ker gre farmarjem skoro bolj za meso kakor za volno. Navadno re- j dijo ovce za- »dvojni namen«, ki da sredne vclno in lepo klavno živino-. Leta 1923 je znašala produkcija volne 210 milijonov funtov, 98 % je bito mešanice. Napram letu 1922 se je produkcija pomnožila za 35 milijonov funtov, kar je spričo nazadovanja v večini drugih držav prav dobrodošel pridatek.
V zadnjem času je začela Južna Afrika zmeraj bolj nastopati. Z vpeljavo merino-ovac se je pasma zelo zboljšala, pri čemer naj omenimo čudno dejstvo, da so prišle prve merino -ovce v Avstralijo z neke južnoafriške farme. Vrhutega zelo skrbijo za raz-delbo in sortiranje. Leta 1923 so dobili 185 milijonov funtov volne; 112 milijonov je šlo na Angleško, ostanek na evropski kontinent, v Unijo in na Japonsko. Udeležba Amerike in Japonske na južnoafriškem trgu je razmeroma mlada. Strokovnjaki vidijo v Južni Afriki izredno ugodno pokrajino za razvoj ovce merino in pričakujejo veliko od nje.
I Opazili smo, da so vse doslej ome-
j njene volnene producentinje članice britanskega imperija. Vzemimo vse tri skupaj in še 102 milijona domače angleške volne, pa dobimo skoraj 40 odstotkov svetovne produkcije, ne vštevši še drugih dežel britanskega imperija. Na državni tekstilni konfe>-renci v Wembleyu 1924 so ugotovili, da so v letih 1916/17 britanske dežele dale 68% volnega previška »a ekspert, merino-volne pa celo 85%.
V vrsti evropskih dežel je bila prej prva Rusija; njena povprečna produkcija je bila v letih 1909/1913
320,000.000 funtov, 1. 1920/21 pa samo še 150 mil. Predvojna povprečnost Anglije je znašala 102,300.000. Skoraj vse se porabi doma in ne pride niti na londonski trg. Ker se pa v Angliji volna ne predeluje samo v sukneno
blage, temveč se surova volna samo očisti in kot fina spet izvaža, vidimo leta 1923 presenetljivo številko 418 milijonov eksporfirane volne.
Na tretjem mestu v Evropi je Francija, leta 1909/1913 povprečno
80,688.000	funtov, leta 1923 pa samo še 38,220.000 funtov, vsled vojne ia-gube na čredah.
Vso vclno porabijo seveda doma. Španija, domovina najboljše merino-volne, sicer še zmeraj precej producira, a kvaliteta ni posebna. Italija in balkanske države dosti producirajo, a za eksport ne pridejo v poštev. Nemčija je pred vojsko zelo veliko impor-tirala, posebno iz Avstralije. Vsa Kv-ropa je dala leta 1923 546,124.000 funtov, skoraj teliko kot Avstralija, ca. 20% svetovne produkcije. Za eksport je ostalo prav malo.
V Južni Ameriki se je Argentinija zmeraj pečala z ovčjerejo, tako za dobavo volne kakor za dobavo mesa. Številke, ki jih priobčujejo, niso zanesljive. Splošno mislijo, da so šle črede v zadnjih letih zelo nazaj., morale so se umakniti govedu in poljedelstvu. Številke volnene produkcije to potrjujejo. Letna povprečnost 1909-1913 je znašala 358,688.000 funtov, leta 1923 pa samo še 270 milijonov. V Argentiniji prevladujejo mešane pasme. Tudi »niguayska produkcija gr« nazaj, 1909/1913 156,960.000 na leto, leta 1923 96,300.000; vendar je bilo to leto boljše kot leto 1922 <t 80 milijoni funtov. — Zedinjene države Severne Amerike porabijo ves svoj kvantum (I. 1923 266 mil. funtov) doma in še dosti importirajo. Velik del južnoameriškega ekspcfrta se je obrnil v zadnjih letih od Evrope v Zedinjene države. Znamenita je merino volna »Delaine« v Ohio. — Kanada za volno ne pride dosti v poštev. Večina od treh milijonov ovac gre na meso, čeprav so v zahodnih provincah povečini merino. Težkoee aiinskega krmljenja in pogoste bolezni priporočajo kulturo pšenice bolj kot produkcijo volne. Vendar se pa v »adnjem času opaža gibanje aa intenzivnejšo ovčjerejo in bo morda v bodočih časih Kanada nastopila kot eksporterka volne.
Azijska volna je večinoma slabše kvalitete in pripravna samo za izdelovanje preprog. Nekatere najboljše vrste pridejo iz Azijske Turčije. Britanska Indija zelo veliko eksperti ra, a je marsikaj označeno kot indijsko, kar pride iz drugih azijskih dežel. Za leto 1923 govorijo o 65 milijonih funtov. Treba bo boljše reje in sortiranja. Kitajska volna (leta 1923 61 milijonov funtov) gre večji del v Ameriko. Azijske volnene vrste so čisto drugačne kakor merino in zato ni po njih takega povpraševanja.
Vznemirljivi moment današnjega položaja na volnenem trgu je nenadno nastopivši premajhni dovoz. Ta tendenca se je kazala že nekaj let pred vojsko, v zadnjih dveh ali treh letih je pa pastala resna. Angleži so imeli velikanske zaloge nakopičene: 2,608.948 bal avstralske volne, 80.500 iz Južne Afrike, dalje zaloge iz Ar-gentinije. Zato se leta 1920 ni poznal še prav noben primanjkljaj. A prej kot v treh letih so bile vse te ogromne zaloge izčrpane in v lanskem septembru ni imela večina tovarnarjev prav nobenega blaga več. To je bil brez dvoma vzrok, da so šle zadnjo jesen cene tako gor. Trgovina je morala računiti s tekočo produkcijo, ki je pa nezadostna. V letošnjem februarju so cenili preskrbo na 2544 mili-uonov funtov, porabo pa na 2626 milijonov. Nizke cene mesa in nekaterih volnenih vrst so ovčjerejee v Avstraliji in na Nevi Zelandiji za nekaj časa ustrašile, a produkcija leta 1924/1925 se spet nenavadno dobro obeta. Skušnja pravi, da se a naraščan jem prebivalstva in selišč žarne ovčjereja umikati poljedelstvu in produkciji mesa. Avstralija in Argentinija gojita sedaj na primer z veliko vnemo govedorejo in pridelovnje pšenice ter sadja, a vendar bi moralo biti še dosti prostora za ovčjerejo, posebno še, ker je tam malo delavnih moči.
Konsumenti volne čakajo vznemirjeni pomnoženega dovoza iz Avstralije, Nove Zelandije in Južne Amerike, sčasom morebiti tudi iz Kanade in Britanske Indije, če se bo v slednji dala pasma zboljšati. Človek bi mislil, da se mora produkcija saniaobsebi zvišati, ker je povpraševanje po boljših vrstah tako veliko.
Ne smemo pozabiti, da ustvarja iznajdljivi človeški duh marsikakšno nadomestilo; omenimo le umetno svi-
lo.,	ki igra v zadnjem času tako vlogo. Tudi je danes blago veliko lažje kakor je bilo v prejšnjih letih in se zato pomanjkanje volne ne pozna tako hitro, kot so pričakovali. Vendar pa doslej še niso dobili nadomestila za toploto, ki jo volna daje. in bo zato pomanjkanje volne postalo resno socialno vprašanje.
Trgovina.
Izroz aTtomobilor iz Kanado y Jugoslavijo. Iz gospodarskega' poročila našega generalnega konzulata za Kanado v Montrealu je posneti, da jp začela tudi Kanada uvažati avtomobile v našo državo. Meseca avgusta t. I. se je izvozilo iz Kanade 50 avtomobilov iwarke Stude-baker v Beograd. To je prvi transport te vrste izza premirja.
LISTEK.
Dr. Rudolf Andrejka:
K zgodovini tujskega pro- : meta.
i
(Nadaljevanje.!
I
Generalnemu komisarju, za katerega : je bil začetkom leta pozvan vladni svet- j nik dr. Andrejka, nekdanji član Deželne zveze, je bil pridodeljen posebni »Prometni sosvet«, za konzulenta in zastopnika vlade pa je bil imenovan dr. Krisper. Gen. komisarijatu se je osigu- | rala stalna državna subvencija v lepem znesku 300.000 K, vrhutega pa tudi izdatni osebni kredit za vrsto uradniških ! in pisarniških moči. Tako ojačeni zavod se je lotil predvsem dela reparacij. Na vseh koncih in krajih je bilo treba to, kar je vojna uničila ali poškodovala, zopet zgraditi, oživotvoriti, popraviti, prenovili. Tako se je popravila, odnosno na novo zgradila pot k izviru Savice, na Bledu so se še vedno prispevale velike vsote za popravo skoraj razpadlega zdraviliškega doma, za regulacijo parka in cest, od katerih se je posebno ona od hotela Malner znatno razširila, za popravo mostov in brvi t Vintgarju. Izdal se je za Bohinj poseben vodnik in lep plakat po načrtu domačega umetnika Hodnika. Za Bled se je izposlovala druga telefonska postaja v Zagorici, ker ona na kolodvoru v Rečici zaradi odda-
ljenosti za večino gostov in domačinov ni prišla v poštev. Bled in Bohinj sta tudi to leto oživela; nad vse pričakovanje pa se je povzdignil obisk, ko je tedanji prestolonaslednik Kr. Visokost Aleksander prvič obiskal Bled. Ta obisk je spravil na Bledu marsikaj naprej, kar bi se sicer ne zgodilo tako hitro. Zopet je bila ogromna večina gostov iz našega juga — meseca julija si s težavo dobil podstrešno sobo na Bledu. Generalni ko-niisarijat se je pri tej priliki poklonil Kraljevi Visokosti prav na otoku blejskem ter mu ondi izročil album 25 iiaj-lepših slik Slovenije, katere si je prestolonaslednik takoj z vidnim; zanimanjem ogledal ter se zahvalil zastopniku komisarijata za lepi dar.
Poleg Bleda in Bohinja je komisarijat podpiral in vapodbujal tujsko-prometno gibanje v Kranjski gori, kjer je pre-ustrojil prometno društvo, na Štajerskem je subvencijoniral gradbo razglednega stolpa na Tolstecu pri Celju.
Glavno delo, ki je naraslo gen. komisarijatu, pa je bilo sodelovanje pri vladnih akcijah sta koroški plebiscit: Šlo je tedaj za to, da se južna obal Vrbskega jezera v kratkem času napolni z jugoslovanskimi letoviškimi gosti. Po preizkušenem vzorcu 1. 1919 se je tudi tu postopalo. Razposlal se je po vseh postajah in uradih poseben plakat »Koroška Slovenija«, izdelan od slikarja Maksima Gasparija, ter izdale dve brošurice o Vrbskem in Klopinskem jezeru in njihovih letoviščih, hotelih itd., ustanovila
se je ekspozitura gen. komisarijata za Koroško v Borovljah, založila lepa knjižica dr. Oblaka: Iaprehodi po Koroški Sloveniji. V slovenskem in jugosloven-skem časopisju so vsaki teden poživljali članki gen. komisarijata na poset prelepe slovenske Koroške in njenih jezer in res je imel J. K. zadoščenje, da je bila koncem julija južna obal Vrbskega jezera polna jugoslovanskega občinstva, ne da bi bil zaradi tega trpel poset Gorenjske. Žalosten izid koroškega plebiscita je prekinil in onemogočil vse ua-datjno delo in lepe nacijonalne uspehe, ki smo jih ravno potom tujskega prometa že zaznamovali ravno na Vrbskem jezeru.
Istega leta se je J. G. K. udeležil s 25 lepimi slikami v okvirjih in nebroj reklamnega materijala razstave »Hrvatske-ga Radiše« v Zagrebu, predhodnika Zagrebških velesejmov ter opozoril ondi s tem na naša letovišča in kopališča.
Koncem leta 1920 je bil tedanji voditelj Andrejka odpoklican v predsedstvo dež. vlade; vodstvo G. K. je prevzel zopet g. šolski nadzornik Maier. Pod njegovim vodstvom se je leta 1921 izvršilo več zelo važnih del. Predvsem se je poživil in razširil zimski šport v Bohinjski Bistrici. Športni Zvezi, ki je prevzela ureditev sankališča Belvedere in san-kalnih tekem, se je v te svrhe nakazala subvencija 8500 Din, za urejevanje zi»-sko-športnih številk njenega lista »Šport« pa 1250 Din, skupaj 4750 Din. Zvezni tajnik R. Bndiura pa je organiziral s'ko*i
zimske mesece poducne tečaje za smu-
čarstvo v Ljubljani iw Boh. Bistrici ter s tem pripomogel k populariziranju tega športa. Poleg tega so se podprla prometna društva v Kranjski gori (2500 Din) in v Boh. Bistrici (2860 Din), tudi celjskemu odseku savinjske podr. SP D se je za zboljšanje pota v Vražji graben dovolila vnovič majhna subvencija. G. K. je tudi podprl akcijo občine Solčava in g-industrijalea Robleka iz %alea, da se je za silo napravila cesta iz Solčave v Logarsko dolino (200 Din), ka»or je preje vodila lo slaba ozka steza v savinjski soteski.
Za povzdigo Bleda se je skrbelo z izdajo hrvatske brošurice »Bled pokraj jezera?:, nadalje s subvencijoniranjem avtomobilskega sindikata Alp-Ante. V Bob. Bistrici so se uvedle in podpirale redne vožnje z omnibusi iz Bistrice k Bohinjskemu jezeru, park »Danica« se je na stroške Zveze prenovil in uredil. Na pobudo in po načrtih dr. Krisperja je občinski odbor na Bledu storil sklep o uvedbi posebne občinske pristojbina za predajo nepremičnin t blejski obrfini. ki jp leta
1022.,	ko ga je odobrila pokrajinska uprava sporazumno s finančno delegacijo, zelo blagodejno vplival na občinske finait-ce in omogočil občini marsikako olepšavo in uredbo v korist tujskemu prometu na Bledu, predvsem pa korenito popravo zdraviliškega doma, zgraditev novega godbenega paviljona, razširjenje cest in banketov itd.
(Dalje sledi.)
Ustanovitev družbe za trgovino * Rusijo na češkoslovaškem. Kakor javljajo iz Prage, nameravajo tamkajšnji isvoe-aiSki krogi ustanoviti novo trgovsko ■družbo, ki bo začela trgovati z Rusijo direktnim potom.
Italijansko-madžarska trgovinska konvencija. Madžarska poslanska zbornica je v petek razpravljala o zakonskem načrtu glede trgovinske konvencije r, Italijo. Poročevalec poslanec Goecejr je poudaril med drugim, da hoče madžarska vlada obračunati z eksklur.ivističuo politiku ter začeti sodelovati v modernem gospodarskem življenju. Govorili so še drugi poslanci, ki so se večinoma izrekli *a sprejetje italijausko-madžarske trgovinske konvencije.
industrija.
Tvarnica umetne žide z vnoni posestvom tvrdke Heinrich Klinger v Pilniko-▼H (ČcSkoslovaška) je na prodaj. Posestvo obsega 23 hektarov, 25 arov in 12 kvadri metrov. Zazidanega kompleksa jo S hektare, 81 arov in 24 m*, ostali kompleks odpade ua njive, travnike, vrtove in na pašnike. Tvornica je svoj obrat za izdelovanje umetne Žide ustavila in je pričela med vojno izdelovati tkanino iz papirja. Po končani vojni pa je ustavila tudi ta obrat. Od tedaj se uporablja vse prostore za skladišča ter v konfekcijske svrhe. Interesntom, ki bi se zanimali za to posestvo, je poročilo o njega prodaji na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Češkoslovaška industrija vagonov. —
V sled večjih naročil z Balkana, se je zaposlenost češkoslovaških tovarn vagonov znatno poboljšala. Zaposlenost je zasi-gurana za nekoliko mesecev v naprej.
Nemško industrijsko poročilo z« iue-«ec september. Stanje rudnikov v turski oblasti se je v mesecu septembru na-pram prošlemu mesecu poslabšalo. Mnogi rudniki, ki so že prej zmanjšali obrat, •*o bili primorani obrate popolnoma ustaviti. Gornji Sleziji je bil promet s premogom nekoliko boljši. Produkcija se je povečala. V Doljni Sleziji se je promet z drobnim premogom (Nuss & Erbskehle) znatno popravil. V industriji kalija je znašal celokupni promet kali-^indikata v mesecu septembru nekaj tnanj kot 1 milijon kvintalov čilskega solitra, kar pomeni, da se je napram prošlemu mesecu zmanjšal. Trg surovega leleza je bil zelo slab. Promet je uapram prošlemu mesecu pade!, vsled česar so se povečale zaloge surovega železa. Ustanovljene Zveze za promet z železom niso bilo se v stanu uplivati ugodno za producenta, ker so tovarne dobro obložene s •iurovinami na podlagi naročil, sklenjenih že pred ustanovitvijo Zveze. Domači producenti morajo voditi obupen boj za razpečavanje svojih fabrikatov, ker ne snorejo vzdržati francosko in belgijsko konkurenco. V strojni industriji se je sta-»je poslabšalo. Tudi položaj industrije lokomotiv je zelo slab. Poslabšanje uapram stanju v prošlem mesecu je tudi «paziti v industriji avtomobilov, v kemični, elektrotehnični, stavbni in steklarski industriji.
trjuje tudi izkaz bilance koncem meseca avgusta, ki je znašala 75.8 milijonov frankov uapram 21.2 milijonom koncem maja. Ravno tak razmah so dosegli tudi tekoči računi in vloge, ki so se dvignili od 7.8 na 32.6 milijonov frankov. Eskomptne in druge bančne operacije so poskočile od 5.7 na 22.3 milijonov frankov.
Iz naših organizacij.
Učni tečaji Trg. društva »Merkur« so se otvorili. Poučuje se: nemščina prvi in drugi tečaj, italijanščina prvi in drugi tečaj, srbohrvaščina in knjigovodstvo. Prijave se sprejema še do konca meseca , oktobra.
: v*y&DHA< L
				
flko piješ „BuddhaMt^| vživaš že na zemlji r^1
RAZNO.
•
Za vzdrževanje cest. Vozovi s preozkimi obroči na kolesih uplivajo zelo škodljivo na gornji del cest in podražujejo njih vzdrževanje. Da se preprečijo škode, ki se povzročajo cestam zlasti z uporabo vozov s protipredpisnimi obroči, je minister za gradbe prosil ministra notranjih del, da izda potrebna navodila vsem velikim županom, da se bodo vsi obrtniki, ki izdelujejo osebne in tovorne vozove v bodoče strogo držali predpisov čl. 16., 17. in 21. uaredbe, br. 8597 z dne 5. avgusta 1912 in da se tudi soglasno določilom čl. 23. te uredbe ne sme pustiti v promet noben javen voz predno ne izda svoje odobrenje policijska oblast na osnovi strokovnega pregleda voza.
Vinska trgatev v splitski oblasti. Po poročilu velikega župana splitske občine je večina vina iz leta 1924 že razprodana. Trgatev je začela po različnih krajih v začetku polovice p. m., a končala je pre-
tekli teden. Računa se, da bo donos za 12 do 15% manjši od preteklega leta. Ne samo, da je letošnja produkcija vina padla v kvantiteti, ampak je tudi kvalitativno zaostala za lanskim produktom. ' Za čas trgatve je bila trgovina a groznjem in tudi z moštom dovolj živahna. Po vrsti in kraju se je plačevalo j belo grozdje po 2 do 3 Din, črno od 150 do 2 Din za kilogram, a sorazmerno enako tudi mošt.
Poljedelska razstava t Prištini. Ministrstvo poljedelstva in vod je dovolilo pripravljalna' dela za poljedelsko ra zastavo v Prištini in obenem dovolilo tudi subvencijo v iznosu 20.000 Din.
Mednarodni jesenski semenj v Frankfurtu se je vršil letos: tehnični od 2. do 7., splošni pa od 4. do 7. oktobra. Raz-stavljalcev je bilo 3500, ravno polovico števila razpoložljivih standov v paviljo'-nih. Splošno se sodi, da je bil čas velet sejnia neugoden, ker se je čutilo, da so bili trudni tako razstavljalci, kakor tudi posetniki zbog predhodnih sejmov v Breslavi, Konigsbergu, Berlinu, na Lip-skem in v drugih krajih. Z druge strani pa je slabo vplival splošen gospodarski položaj, ker si ne more nemška industrija zbog visokih cen pridobiti inozemska tržišča. Iz naše države so razstavili: Uprava državnih monopolov, katere pa-vilijon je bil zelo elegantno opremljen in Skopljanska trgovska in obrtniška zbornica, ki je razstavila naš opij. Do direktnih kupčij ni prišlo. Kakor se zdi, je naš opij za Nemčijo predrag radi tega, ker vsebuje več procentov čistega opija, nego vsebuje opij, katerega je uvažala Nemčija doslej.
Državna borza dela v Mariboru. Od 18. do 24. oktobra t. 1. je bilo pri tej borzi dela 113 prostih mest prijavljenih, 193 oseb je iskal« službe, v 68 slučajih je borza posredovala uspešno in 3 osebe so odpotovale; od 1. januarja do 24. oktobra pa je bilo 6018 prostih mest prijavljenih, 8647 je iskalo službe, v 2566 slučajih je borza posredovala uspešno in 002 osebi sta odpotovali.
TA ZMAK JAMČI ZA
KAKOVOST*
V prijazno vednost
čast mi Je spoštovanemu občinstvu vljudno naznanjati, da s 1. novemb. I. I. S 39* prevzamem in otvorim	S
*er sc priporočam
z najodličnejšim spoštovanjem [J HERVOJE TOMEC, Hotelir
Denarstvo.
Kroženje novčanic v Italiji. Celokupna ‘"'cirkulacija bančnih in državnih novčanic “v Italiji je znašala dne 30. septembra 21.574,000.000. Potemtakem se je cirkulacija novčanic v mesecu septembru dvignila za 43 milijonov.
Sovjetska banka v Parizu. Pred nekaj meseri si je zagotovila Sovjetska banka za trgovino z inozemstvom večino akcij pariške »Banque Commerciale pour 1’ Europe du Nordc. Banko je svoječasno ustanovil ruski veletrgovec s čajem Vy-seeki. Nakupna cena majoritete akcij pariške banke se je gibala okrog 30 milijonov francoskih frankov. Pod sovjetsko opravo se je promet zelo dvignil, kar po-
ZLATOROG	1	
TERPENTIM		\zs
							'J
ta ram, konjak. Iker]c in iganj«
Ekstrakti in arome
za n«alkolM>]M pijač« vseh vrst
Koncentrirani sadni
Al..! za aromatizirani« kan*
SISri dttov In aladčlč
PRAVI MALINOVEC Sadni grog (Punsch)
= Limonov sok =
priporoča:
Srečko Potnik in drug
Ljubljana, Metelkove uJ13 11 Zahtevajte cenike II
Ljubljanska borza.
26. oktobra 1925.
Vrednote: Invest. posojilo iz 1. 1921 j den. 80; zastavni listi Kranj. dež. bauke I den. “20, bi. 23; kom. zadolžnice Kranj, j den. bauke den. 20, bi. 23; Celjska poso-jilnica den. 201, bi. 202, zaklj. 201; Ljub- | Ijanska kreditna banka deu. 230; Mer-kantilua banka den. 100, bi. 105; Kred. zavod den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne den. 120, bi. 123; Trboveljska prem. družba den. 360, bi. 360, zak. 360; Združ. papirnice Vevče den. 120, bL 128; Stavbna družba den. 100, bi. 110; '.'šešir* den. 141.
Blago: Hrastove deske: 25 m*, 1.85 m — 4 m, media 3 m, 16 cm šir. uapr. me-dia 23 cnr, 25—75 min debel.; 25 m:1, 1.85 m — 4 m, med. 3 m, 11 cm Sir. 25 mm debel.; 20 m’, 1.85 m — 4 m, media 3 m, 11.50 cm šir. 32 mm debel., fco Postojna tranz. za 1 m*, 7 vag., den. 1730, bi. 1750, zaklj. 1730; hrastovi plohi, pa-
postaja bi. 122.50; koruza nova v storžih, fco slav. post. bi. 75; koruza medjirnur-ska, fco Čakovec, 1 vag., den. 185, bi. 185, zaklj. 185; oves, fco Poslojna Irana, den. 200; fižol mandolon, fco Ljubljana den. 285; fižol prepeličar, prekmurski, fco Ljubljana, netto bi. 335; fižol ribn., fco Ljubljana den. 300; kostanj divji,, letošnji, fco vag., nakl. postaja den. 55.
ralelni, 53 nun, od 2.80 do 2.90 m, od 18.28 cm, I., II., zdravo, fco vagon meja tranz. den. 1250; bukovi plohi, neobrob.:
I., II., III., monte: 60 nun od 5 m dalje, od 30 cm dalje; 100 mm od 3 m dalje, od 35 cm dalje; 60, 70, 80 m« od 2.50 do 3.50, od 25—35 cm; 40, 50, 60 mm, od 2—2.50 n v od 20—25 cm, fca vag. Sašak den. 640; smrekovi hlodi, I., II., moute, 5, 6 in 8 m, od 25 cm prem. naprej, media IM cm, fco vagon namembna postaja Gorenjsko, 8 vag., den. 300, bi. 300, zaklj. 300; testoni I., II., III., monte 7. 2/3—9/10" in 1/3-4/5, 6/7-8", par. ostrorobi, očeljeni, fco vagon Postojna tranz. bL 600; bukovi plohi, obrobij., L,
II. z 10*% III. 27, 38, 40, 50, 60, 70, 80, 90, 100 mm, od 2.25-4.50 m, suhi, fco vag. Postojna tranz. bi. 700; pšenica domača, fco Ljubljana den. 260; koruiza stara, fco sremska postaja, 1 vag., den. 180, bi. 180, zaklj. 180; koruza stara, par. Beograd bi. 180; koruza nova, 100 odst. kaše pri sklepu, okt., nov., dec., fco slav.
Najugodnejši nakup
OBLEKE
Vam nudi
JOS. ROJENA, Ljubljana
TRŽNA POROČILA.
Ljubljanski trg. 1 kg govejega mesa v mesnicah 16 do 19, na trgu 15 do 18, jezika 18 do 19, vampov 9 do 10, pljuč 6 do 8, jeter, ledic, možganov 18 do 19, loja 7.50 do 10, teletine 17 do 20, jeter 25 do 30, pljuč 20, svinjine 20 do 27.50, pljuč 10, jeter 15 do 20, ledic 27.50, glave 7.50, parkljev 5, slanine 22.50 do 29, masti 30 do 31, šunke 35 do 37, prekajenega mesa 30 do 35, prekajenih parkljev 12, prekajene glave 15, jezika 35, koštrunovega mesa 14 do 15, kozličevi-ne 20, konjskega mesa 7 do 9, 1 kg krakovskih in debrecinskih klobas 44, hrenovk, safalad in posebnih 35, svežih kranjskih 40, pol prekajenih 32 do 40, suhih 67, prekajene slanine 30 do 35. Perutnina: piščanec 15 do 22.50, kokoš, petelin, raca 25 do 30, domač zajec 15 do 20. Divjačina: divji zajec 25 do 60, poljska jerebica 15 do 18, gozdna jerebica 25, 1 kg srne 20 do 35, divja raca 20 do 25. Ribe: 1 kg krapa 26 do 32.50, šlajna in ščuke 25 do 30, postrvi 55 do 60, klinn 13.50 do 15, mrene 17.50 do 20, pečenke 8 do 12.50. Liter mleka 2.50 do
3, 1 kg surovega masla 40, čajnega 55 do 60, masla 46, bohinjskega sira 36, sii^ka 9 do 10, eno jajce 1.75. Pijače: liter starega vina 14 do 24, novega 11 do 14, čaša piva 3, vrček 4.25 do 4.50, steklenica 5. do 5.50. Kruh: 1 kg belega
5.50, črnega in rženega 4.50. Sadje: 1 kg luksuznih jabolk 8, jabolk I. vrste 6, II. in III. 2.50 do 5, - luksuznih hrušk 12, hrušk I. vrste 10, II. in III. 4 do 8, ena limona —.75 do 1.—. 1 leg fig 14, navadnega kostanja 2.50 do 5, maroni 10, orehov 10, lušenih orehov 35, suhih hrušk 8 do 10, suhih češpelj 12, grozdja 6 do 12. Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko 64 -do 76, Santos 52 do 56, Rio 45 do 50, pražene kave I. vrste 80 do 92, II. 60 do 64, III. 52 do 56, kristalnega sladkorja 13, v kockah 15, kavne primesi 20, riža 8 do 10, liter namiznega olja 22, jedilnega 20, vinskega kisa 4.50, navadnega 2.50, petroleja 7, 1 kg soli 4.50, celega popra 38, mletega 42, paprike III. vrste 32, sladke paprike 52, testenin 10 do 12, pralnega luga 3.50, čaja 75. Mlev-ski izdelki: 1 kg moke št. 0 5 do 5.25, št. 1 4.75, št. 2 4.25 do 4.50, št. 3 3.75 do
4, št. 5 3.75, št. 6 2.75 do 3.25, kaše 6, ješprenja 6 do 7, ješprenjčka 10 do 14, otrobov 2.50, koruzne moke 3.50, koruznega zdroba 4.50, pšeničnega zdroba 6.50, ajdove moke 7 do 9, ržene moke 4 do
4.50, Žito: 1 q pšenice 310 do 315, rži 250 do 280, ječnema 230 do 250, ovsa 220 do 260, prosa 300, koruze 240, ajde 330, fižola 360, graha 400, leče 600. Kurivo: 1 q premoga 40 do 46, 1 m2 trdih drv 150 do 160, mehkih 100. Krma: 1 q sladkega sena 75, pol sladkega 60, kislega 45, slame 50. Zelenjave: 1 kg ajserice 10, endivije 8, motovilca 15 do 20, radi-ea 10 do 15, poznega zelja —.50 do —.75, kislega 3, ohrovta 1.50, karfijol 15 do 20, kolerab 4, podzemljic 1, špinače, paradižnikov 7 do 8, čebule 2.50, krompot-ja 1.25, česna 15, repe —.75, kisle repe
2.50, korenja —.75 do 4, peteršilja in zelenjave za juho 4. — Mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani, dne 24. oktobra 1925.
Mariborski trg dne 24 oktobra 1»25-To pot je prišlo' že 52 slaninarjev na trg, ki so prodajali svinjino po 20 do 30, slanino 25 do 30 in drob po 15 do 20 Din kilogram; domači mesarji pa so prodajali govedino po 15 do 20, teletino 17.50 do 20, svinjino 20 do 22, klobase 25 do 35, prekajeno meso 28 do 40, gnjat 40 do 50, drob 7 do 15 Din kilogram. — Perutnine je bilo okoli 800 komadov. Cene, ki so malo padle, so bile velikim piščancem 20 do 70 Din par, kokošini 30
GROm
tovarna
H / .	-	•
vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi
: naifineiši in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina.
ZAHTEVAJTE PONUDBO!
Tehnične in higiienično naimoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta št. 1 a, !l. nadstropje.
7S& druge Lastna knjigoveznica.
'y.&J
Isevrs
uradne tiskovine.
EiJUBLJANA - SIMON GREGORČIČEVA UL. 13. - TELEFON552
■red mik
dr. IVAM PLB88, L]ihltut. — Z« trgeTsko-iadnatrijsko d. d. »Merkur« kot izdajatelja i« tiskarj« A. 8BVER, Ljubljau*.
Edini tihi pisalni stroj z neomejeno trpežnostjo	o
Eu e. SMITH	MOD.	©
brea najmanjšega ropota, ker co vsi tečaji na krofjljlčnlh Itiijčih.
w	Zastopstvo:
£.udovik Baraga, Ijubljana/ Šeienburgova ul. 6./I.
Spccljnlna mehanično del«-vntca ku popravo pisalnih, raCunsklli (n lehnl£nlh strojev.
v Ljubljani
prlporoCa
špecerijsko blago
raznovrstno žganje moko in deželne pridelke raznovrstno rudninsko vodo Lastna pražarna asa kavo In mlin za dišave as električnim I obratom.
CENIKI NA RAZPOLAGO! aiiiii==^iii^=-!iiiii==s~
He m o ivi<
D. Z O. Z.
carinsko posredniški Irt spedlcijskl bureou
LJUBLJANA •
Kolodvorska ul. 41
Naslov brzojavkam: wGROMw
Podružnice: MARIBOR, JESENICE,
Telefon interurbon štev. 454
RAKEK.
Obavlja vse v to stroko spadajoče posle najhitreje In pod nojkulantnfml pogoji.
Zastopniki družbe^ spalnih voz S. O. E. sr.Ei ekspresne pošiljke.
j ubij a na
blizu PieSt mnvifln spomenika «jto vodi
dobite vso potrebščino za šiviljo, krojače in sedlarje na velško m malo
po najnižji dnevni ceni
a
I
tKL?E SE KUPI?
Le pri tvrdki
Josip Pils
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika ob vodi.
Najboljši šivalni stroj za rodbinsko ali obilno rabo, svetovno innnih znamk Cirllsener - Adler - Phi5nix.
Istotam nosanie/ne dele za slroje Iri koles«, igle, olje, jermena, pnevmatika. Pouk o vezenju riti stroj brezplačen! — . Večleiit i garancija! Na tel-kol Na malol
do 60, gosem, racam in puranom 50 do 100, domačim zajcem 8 do 50, kanarčkom 35 do 100, grlicam 85 do 37.50 Din komad, enemu kozličku 120 Din. — Krompir, zelenjava^ druga živila, sadje, cvetlico. Bilo je 150 vokov na trgu, tako da je bila tudi Strossmayerjeva ulica napolnjena z vozovi. Cene so bile krompirju 3.50 do 5 dinarjev za mernik (7 in pftl kilograma), oziroma 1.25 do 1.75 Din kilogram, solati 1 do 2 Din kilogram, glavnati solati iti endiviji 0.50 do 2, ohrovtu 0.50 do 2, kumarcain 0.50 do 2, buči 1 do 3, pesi 0.25 do 1, korenju 0.25 do 1, kaifijoli 2 do 10 Din komad, zeljnatim glavam 0.50 do ‘2 Din komad, čebuli 1.25 do 5, česnu 3 do 6 Din venec, kislemu zelju 3, kisli repi 2, fižolu 2 do
4, paradižnikom 1.50 do 2.50, ovčjemu siru 20, trapistovskemu siru 25, maslu 40 do 48, kuhanemu 54 do 60 Din kilogram, mleku 8 do 3.50, smetani 12 do 14, maslinemu olju 30 do 48, bučnemu olju 26 do 32 Din liter, jajcam 1.50 do 2 Din komad, sirčku 1 do 8 Din hlebček. Sadja je kljub velikemu izvažanju mno-go na trgu. Cene so bile jabolkom 2 do
5, hruškam 3 do 10, breskvam 4 do 10, grozdju 4 do 12, kostanju 5 Din kilogram, pečenemu kostanju 6 Din liter, limonam 1 do 1.75 Din komad, figam 6 do 8 Din venec, kokosovim orehqni 15 dinarjev komad.
Seno in slama na mariborskem trgu.
V sredo 21. oktobra so kmetje pripeljali 3 vozove sena, 1 voz otave in 2 voza slame, v soboto 24. oktobra pa 4 vozove ! sena na trg. Cene so bile senu 50 do 67.50, otavi (50, slami pa 37.50 Din za 100 kg. V soboto 24. oktobra so kmetje pripeljali še daljnjih 10 vozov v mesto, katere so pa peljali takoj, naročilcem, ; kateri so ga plačali po 50 Din za 100 kg.
Izvoz sliv iz brčkega trga. Iz brčkega trga se je izvozilo v času od 12. do 18. t. m. celokupno 7.584.59 kvintalov sliv. Cene so se gibale od 4.50 do 5.25.
Žitna tržišča. Dobra evropska žetev je prisilila amerikanski žitni borzi v Chicagu in Winnipegu, da sta prenehali s svojo diktaturo. To razvidimo iz okol-nosti, da je notiral začetkom leta en bu-
šel amerikanske pšenice 215 cenlov, medtem ko ga danes dobimo za komaj 141. To dejstvo je menda dalo v zadnjem času amerikanskim žitnim špekulantom povod, da so pričeli trositi v svet različne tendencijozne vesti, (katere smo javili v zadnjem poročilu), hoteč na ta način vplivati na poslovanje evropskih žitnih tržišč, da bi zopet cepljala za njimi. Kadi tega opažamo v valovanju ameri-kanskih cen nagibanje v čvrstejše smeri, ki pri nas v Evropi še ni prišlo do popolnega izraza, ker kupi stoje še vedno pod vplivom ugodnih žetvenih poročil iz zadnjih mesecev in nočejo iz svoje rezerve, čeravno se bliža že zima. Za terminske zaključke ne vlada prav veliko zanimanje, ker se čuti pomanjkanje denarja, ki jih onemogočuje. Tendenca na evropskih tržiščih je popolnoma mirna, ni pa mlačna, ako pomislimo, da so se ponudbe producentov skoro povsod skrčile na minimum. Producenti namreč niso voljni zavreči svojega blaga in /.ato pričakujejo ugodnejšega razvoja cen.
KOVINSKI TRG OKOLI 15. IN 20. OKT.
Okoli 15. okt. je bil ameriški trg nespremenjen, povpraševanje tako po surovem železu kakor po jeklu zadovoljivo. Jeklena industrija je delala s 77% kapacitete in upajo, da bo ostalo v tej izmeri tudi do konca leta. Veliko so naročile zlasti železnice. Zato se pa tudi cene dobro držijo.
Evropski trg je bil nadalje miren. Omeniti je treba konferenco v Locarno, od katere si seveda vse evropsko gospodarstvo veliko obeta, tudi kovinska industrija. Sicer za evropsko politiko ni prav ugodno znamenje, če je sed.em let po končani vojski in šest let po sklenjenem miru še toliko vprašanj nerešenih, počasi gre pa le naprej. Amerikanci so na angleškem trgu veliko nakupili, kar bi znalo vzbuditi misel o mnenju Ame-rikancev na zboljšanje evropskih razmer. Začenja se novo življenje, življenje mirnega prometa med evropskimi državami. Politika in gospodarstvo gresta itak zmeraj z roko v roki. Samo evrop-
ski finančni položaj povzroča še skrbi; francoske državne finance še zmeraj ni-
• so urejene; visi še vprašanje francoskega dolga Ameriki, a upanje je zelo veliko, da bo kmalu tudi to v redu.
Domače povpraševanje na Angleškem ' se giblje še zmeraj v zelo ozkih mejah iu so se začeli spet pojavljati članki o ! zaščitni carini. Ameriško naročilo je pa
• upanje spet poživilo in prav zadnja po-j ročila so že bolj samozavestna. Padanje j cen se bo, kakor vse kaže ustavilo. In j kakor zmeraj, bodo tudi v tem slučaju j konsumenti 'takrat nastopili, ko začnejo
iti cene gor. — Francoski železni in jek-i leni trg je tudi vnaprej odvisen od sploš-j nega finančnega položaja in se bo definitivni preobrat v tendenci pokazal šele ; po končni rešitvi zamotanih finančnih j vprašanj. Poskusi za znižanje produkci-■ je so se menda izjalovili; obstoječi sin-j dikati so se spremenili v bolj rahle or-: ganizacije, v cenah je od začetka oktobra prosta konkurenca. Sedaj kontrolirajo produkcijo in se mora za vsako tono nad dogovorom plačati odboru neka pristojbina. Domači konsum krije le najnujnejšo potrebo, eksportna trgovina se pa prav zadovoljivo razvija in veliko proda. Produkcija v avgustu je bila manjša kakor v juliju: surovo železo
713.000 in 724.000 ton, jeklo 617.C00 in
625.000 ton. Cene okoli 20. okt.: železo v palicah 505 do 5510 fr. frankov, surova pločevina 770, srednja 870, fina 1060,
| tračnice 480—495. — Belgijske tovarne žice- so do konca leta zaposlene in ne morejo sprejeti nobenih naročil več. Jasno se iz tega vidi belgijska konku-; renca na eksportnem trgu in pa priza- ! devanje za naročila, pa naj gre tako ali ; tako. Belgijski domači trg se utrjuje,
. tendenca v surovem železu je ugodna, pločevina je trdna, jekleni trg pa zelo , neenakomeren. Cene okoli 20. oktobra: železo v palicah 585 belg. frankov, suro-| va pločevina 6750, srednja 725—735, .fina 975—1050. — Luksemburški trg se je v zadnjem času zelo zboljšal; veliko je število naročil iz inozemstva, zlasti iz Nemčije. — Na Nemškem je trgovina zelo malodušna; denarja ni, upajo pa na
zboljšanje vsied znižanj;; .di-kontne me . te. Število brezposelnih narašča; v djis-seklorfskeni okraju n. pr. jih je 55.000, Zanimive so sledeče številk*: Leta 1&24’ je znašala produkcija surovega železa
7,812.000	ton, letos pa že v prvih obrniti mesecih 7,224.000; odnosne številke »a jeklo so 9,835.000 in 8,764.000. Če prištejemo zraven še septemberako produkcijo surovega železa, smo že nad lanskim letom. Vidi se, da je pognal kunec pasivnega odpora produkcijo krepko kvišku. V zadnjih dneh beremo o ruskih naročilih na nemškem trgu, zlasti v poljedelskih strojih; govorijo o 11 milijonih zlatih mark. Gotovo je to v zvezi z nemško-rusko trgovsko pogodbo, ki je stopila 12. oktobra v veljavo. Skoraj pri vseh vrstah blaga se gibljejo cene pod določeno notacijo in so bile v zadnjem času te-le: železo v palicah-128—134 zl. mark, valjana žica 135—142, surova pločevina 140—147, srednja 153—160. — Češkoslovaški kovinski trg se v zadnjem času ni bistveno spremenil. Povpraševanje je prav zadovoljivo, zlasti po se-zijskem blagu; ekspurt ni dober, že zaradi slabe tendence svetovnega trga ne. Tudi na Češkem upajo na zboljšanje po uvedbi nižjega diskonta. Zelo veliko eks-portira Češkoslovaška cevi, -zlasti na Balkan; največ jih pokupi Rumunija (industrija nafte). — Kljub ustanovitvi sindikata za valjano blago se položaj poljskega kovinskega trga ni zboljšal. Splošni gospodarski zoložaj na Poljskem je neugoden, kreditne razmere prav tako. Veliko se bere o zhližanju češke in poljske industrije cevi in pravijo, da bo producente sila združila.
Zdi se, da je stopilo pri 'zadevanje za kartel srednjeevropskih držav, v ugoden štadij; kartel bi pristopil potem k mednarodnemu železnemu kartelu. Pomir-jenje politične napetosti med Francijo in Nemčijo bo prav gotovo pospešilo rešitev tudi tega vprašanja, čeprav bo težave ogromne in se kartel v najožjem smislu besede sploh ne da izpeljati. Splošno moramo reči, da je konferenca v Locarnu tudi na kovinskemu trgu zelo pomirjevalno učinkovala.