26. Št£Y. •J CELJU, soholn, dne 28. svečana 1920. LETO II. lafe*}* «mH terafc, *«trt** j# »•fcftto. - C*m i Zj caio tctolSft, u pot trt* 7» krop, m «trt leta 14C 4> I uitset 5 kroti. !■•••■•■■• itmrttka *t*»* •• *taai>)n. Hi pUmenc nsnx*be brez poii!J*t»« intri* •• ■• M«r«m* ♦žir«* (brento naj i)oši!j»o ntroMne fto poitnl niViznicl. Bekianucg« gtafc tltti s* po*?nine proste. Ne %nttratri dop(»i se ne rprtjemftjo. Mi iopiM krn porfptsa te n* cx1r». tfr*4*l*tw* In upr»*ni*tv« se fts)u}it v Zvczni (t«ltan;i v (.Viju, •trasama jerfav« ulica *t. S. On?asi -c raću.n«}o jkj por^bljenetc prostoru '!) i!Mf; 21 ruvaiifit ogl»S* po 4S ¥ uil I nj/n. i.t po*U?ia, n»-■nanlla <>bči>!}i /borov, lujnanil« « »mru. ulu-ate it<1. 7i « ud l /nn, u reklamne iu.tr- nied tekstom Š H od vrste, Mali -s^ia-ii (n*jveć 4 vr*t|) t K. Pri »rćkrabiih objavih popu*4 Rukopis) s* ne vračajo. Teiefon it - IZDAJA IM TISKA ZVEZHA TISKARHA V OELJU. BSBB ODGOVORNI UREDNIK VEKOSLAV 8PIMDLER. Nacrt programa Demokratske stranke. !. Splosna politika. 1. Demokratska stranka smatra narod Srbov. Hrvatov in Slovencev kot narodno celoto po krvi. jeziku in po svojih čustvih. po kontinuiteti zemlje, na katerl nesporno živi in po skupnih življenskih interesih svojega narodnega obstanka. Zato Demokratska stranka izključuje vse zgodovinske, plemenske, verske in pokrajinske razlike in obzire kot razlog in podlago za politično in upravno medi-tev in posebno strankar. grupiranje. Demokratska stranka bo negovala in razvijala v najširših slojih zavest o edinstvn | našega naroda in države, težeča za teni, \ da se to edinstvo izrazi v vseii političnih, j družabni/i, kulturnih in gospodarskih I vprašanjiii, iti bo pobijaJa vsako delovg- i nje separatizma, demagoštva in potnanj- ! fcanje javne in družabne morale. i 2. Demokratska stranka se bo za-stavila i vso močjo za celokupnost naše ! Fiarodne posesti v smislu načeia uarodne j samoodločbe. Delala bo na to, da naša i država ostane zatočišče načela: »Balkan j balkanskim narodom«, načela, ki na eni strani izključuje vmešavanje katerekoli tuje sile v balkanske zadeve in na drugi strani predpostavlja slogo in skupno so-JeJovan/e z vsomi balkanskimi narodi, katerih delo bo soglašalo z navedenim naCelom. 3. Demokratska stranka se zaveita vse težine mednarodnega položaja naše države. Brez naravnih mej. obkrožena od večjega števila sosedov nego katera-"koll druga država v Evropi, mora naša Jržava temboli biti pripravljena v vsa-kem trenutku za obrambo svoje neod-visnosti. svobode in celokupnosti proti zavojevalnim težnjam s katerekoli stra-ai. Demokratska stranka bo v tem smislu delala na to. da naša država ne bo Y«ba za razne osvajalne nacrte, ampak Ja bo. kar mora biti. glavna zaslomba miru. sloge in utrjenega redu na evrop-skem shodu. i II. Notranja politika. 4. Demokratska stranka zahteva nopoino zasiguranje vseh državljanskih svoboščin, volitni red na podlagi soraz- " merfa. z zasotovitvo ćistosti in pravilnosti voiitev. ki se bodo vršile na podlagi splošne. enake, neposredne in tajne voli Ine pravice. 5. Demokratska stranka smatra, tfa ureditev države in doslednost v pojmo- j vanju narodnega edinstva zahtevata. đa ; o agrarne reforme in definitivno re- guliranje agrarnih odnošajev za bistven J del nacijonalnega programi osvobojenja in ujedinjenja. Naša narodna država je dolžna ne i . no, da za ukinjeno fevdalno pravo negre , nikomur mkakšna odškodnina. Istočasno pa tndi izjavlja. da i obziri družabne pravičnosti i nacijonajne solidarnosti in dr-žavii'h interosnv zahtevajo, da država prevzame skrb za m<: imetnike fevdal-i'il' pravic. katerih ,'bsUuiek bi i. i?gubu teh pravic bil ogrožen. Kakor s tevdi je postopati tuđi z or.i-mi •'evdaJniiui posestvi. ki so si pozneje roiiialno dobila nodernlzovano obliko lastnine. stvarno pa so čisto 'evUalnegn zi:a. ki so tuUi posredno ali neposredno rezultat fevdaine uredit-ve. se naj eksproprijirajo in odkupijo po uačelili eksproprijacije \ splošnem interesu, pa- v čim najtnanjše obremenenje poljedelcev in države, pri čeme; se je na-pram djzdajnim posestnikotn držati načela družabne pravičnosti. V kolikor bi takšna posestva v drugih okolščinab iz-ražala svoj čisto ievdalni značaj, je ž nji-mi postopati kakor s fevdi. Od veieposestev ie gotov del rezervirati za naseljevanje poljedelcev lire/; zemlje iz preobljudenih krajev in prise-Ijencev naše narodnosti iz inozemstva, v prvi vrsti pa za vojnike in dobrovoljce, ki so se borili za narodnu osvobojenje. ter za invalide. 11. Demokratska stranka smatra, da istočasno z izvedbo agrarne reforme treba storiti tuđi korake, ki bodo zasigurali trajnost rezultata te reforme iu učvrstiti i stare i nove male posestnike na njih posestvih. i Zato bo zahtevala, da se poleg ukre-| pov, predviđenih v točki 9. tega progra-■ ma. še predno bi ti mogli začeti dajatl ' povoljne rezultate, takoj bodisi s strani države, bodisi z državno inicijativo store koraki. ki bodo omogočili. da bo mali po-sestnik mogel iz svojega posestva z ract-jonalnim obdelanjem imeti vse one koristi, ki jih mora imeti; delala bo na to, da se zaščitna zakonodaja. ki je obstoja-la v kraljevini Srbiji, v zvezi z reformo dednega prava razširi in spopolni po dobljenih izkušnjah, in da se prepreci po-znejše propadanje malih kmetskih po-sestev ter da se tuđi važna vprašanja paše in uporabe šum ter skupnih gosestev regulirajp skladno z narodniini interesi. FV. Ekonomska politika. li. Demokratska stranka smatra, da kooperativne organizacije tvorijo sestav-ni del njenega ideala, demokratski ureje-ne družbe, ter da one v ostalem najbolje odgovarjajo i značaju i mentaliteti našega naroda. Zato bo zahtevala. da država i zakonskim i administrativnim i HnanC-nim potem čitn najkrepkeje podpre usta-navljanje in širjenje zadrug prideloval-ccv iu porabnikov ter sploh Zadružni pokret. Obrtna panoga ie tvorila vedrio v našem narodu važen del narodnega gospodarstva, njeni predstavniki pa /anes-ljiv nacijonalni element. Demokratska stranka smatra, da je v interesu krepitve demokratskega utsroja našega naroda, da obrtni sloj organizira v naši državi, da nm ustvari možnost, da se z upoVabo modernih tehničnih sredstev, z organizacijo kredita in z uporabo kooperativnih organizacii za nabavo surpvin in prodajo izdelkov vzdrži in oiači na vseh Iid9.n1, ki po naravi stvari riiso rezervirana vfe- liki industriji. Posebni, od države ustanovljeni zavodi morajo skrbeti za uveđ-bo novih obrti iu i/.popolnitev starih, ter za tehnično izobrazbo obrtniškega nara šča ja. 13. Demokratska stranka smatra. Ja ; v delokrog njene brige za jačenje niale-ga človeka in za ustvarjanje zavestue, ekonomsko neodvisne, i politično, i dru-| žabno izvežbane demokratije spada ure-! ienje đelavskega položaja. Skladno s tein i stališčem glede celokupnega problema I iačenje demokracije v njenih osnovali bo I Demokratska stranka delala na to, da se i tuđi delavcein zasigura ona ekonomska j neodvisnost, ona osebna iu politična svo-\ boda, kakoršno lioče zagotoviti poljskim j delavceni in malini kmetom. Ker tega za ! delavce ni mogoče doseči na isti podlagt ; kakor za poljedelce, se mora izgraditi I posebno zaščitno zakonodajstvo, s kate-i rim se jiin zasigura njihova pravična de-} ležnost na koristili proizvajalaega dela, [se regulira vprašanje o zavarovanju za [ starost, invalidnost, brezposelnosi ter se j jiin sploh nudi garancija za neogioženost i osebnega in rodbinskega obstanka (n i razvoja. i 14. Demokratska stranka bo ■ - v j Miiislu svojih osnovnih načel - - naslanja« ! joča se na načelo narodne solidarnosti, ! delala na to, da se ublaži razredni boj in ! se doseže harmonično sodelovanjc vseh i razredov na povzdigi in jačenju, našega naroda. Zopcrstavila se bo 7 vso silo pp-skusu kateregakoli razreda, da svoje I razredne interese zadovoljuje na račun i ostalega naroda. j 15. Demokratska stranka bo zastavi-i Ja ves svoj vpliv, da se gospodarsko živ-! ljenje, globoko razrušeno po vojni in nje-! nih posledicah. čim prej obnovi In razvl-; jo. Smatra, da se more bodočnost na5e 1 narodne države samo tako zasigurati, če I bo razvoj naše narodne proizvodnje šel j sporedno z razvojem državnih in dru-! žabnih potreb. Naša država ima vse na-j ravne pogoje, da postane gospodarski ja-! ka. bogata in napredna. Za to pa treba i veliko dela. energije, podjetnosti in vz-! trajnosti, poleg tega pa zaupahja v stal-S nost družabnih odnošaiev in utrjenesa ] pravnega redu. j Demokratska stranka bo skrbela, da I se to zaupanje ojači, da se odstrani vse. kar bi onemogočilo privatjio inicijativo v njenih naporih za razvoj ekonomskega življenja. Demokratska stranka smatra ir.edtem za nujno, omejiti vsemogočnost kapitalizma posebno v veliki rudarski In šumarski industriji in v racijonalnem eksploatiranju vodnih sil. Država mora vobče biti regulator in kontrola vseh velikih vej gospodarskih in mora osigurati narodni celoti sorazmerno deležnost na njih prosperiteti. Skladno s temi načeli bo Demokratska stranka delala na to. da se sedajnim nenormalnim razmeram čimprej napravi konec in da" se čimprei da odškodnina po vojni oškodovanim državljanom. kl imajo do odškodnine pravico; da se nk-pravi konce moratornemu stanju brer ekonomskih pretresljajev: da se" ukinejo izjemne določbe, kl danes ovirajo razvoj proizvodnje; da se spravi iz prometa tujl papirnat denar,: da se stabilizira valuta brez drastičnih ukrepov. ki bi oškodova-li posamezne pokrajine; da se z eno be-sedo v čim krajšem času ustvari mož"-nost za deio in proizvodnjo v vseh pano-gah ekonomskega življenja. Demokratska stranka smatra za posebno dolžnost. da osobito naglasi težino finančnega položaja, v katerem se naha-Ja naša dr?ava. Iz tega težkega položaja moremb Izlti le š svestnim stremljenjem lii pripravnostjo celega naroda, zato !e nujno potrebno, da je narod vedno odkrl-to in Ibjaln'o obveš^eii o finančnem polo-fajn. FlnanCnega pbložaja na§e države, k&kor?feh Fe đaneS. ne moremo odpravfti samo z izjemnimi odrebami in žrrvami samo p6WWcev In poedinlh razrerfov. -Derrib^fahka stranka navaja način pro- Mian Z~ »NOVA DOBA« iu-v. li. JjVesivnega davka in zahteva davek na ■"vojne U^bičke; stori lo v glavnem iz moralnih razlogov in iz razloga pravičnosti bolj rvigo iz finančnih razlogov. Zaveđa se, da pri zidanju velike narodne zgrad-be moramo vsi doprinesti svoje deleže. Tstočasno pa veruje v čvrsto voljo našega naroda, da bo svojo narodno državo, katero je umel ustvariti, hotel tuđi obđr-*ati in ji dati, kar ic treba. Demokratska stranka je torej odložena delati na to, da se v upravljanje /. nasilni fiisancami spravi čim največ jasnosti, hi da s povišaniem državnih do-hođkov in ?. najstrožjo štedljivostjo v čim najkrajšem času pridemo do prora-ćunskega ravnotežja; da se dvigne dr-iavni kredit na dostojno visino in se '•-stvari možnost pravilnega upravljanja > državnimi financatni. V. Kulturna In zdravstvena politika. 17\ Demokratska stranka smatra, da je prosvetna povzdiga naroda in edtn- stvena šolska politika pogoj za pravilno ndejstvenje narodnega ujedinjenja in c-dinstvene narodne jugoslovanske kulture, in zahteva zato izenačenje šolstva, v kolikor bi to bilo potrebno za dosego tega cilja, v ćeli državi Srbov, Hrvatov tn i Slovencev. Solstvo mora biti državno. Osnovne \ Sole se morajo po možnosti vse vzdrže- : vati iz državnega proračuna. Osnovno šolstvo mora biti tako urejeno, da se ne ■ žalijo čuvstva nobene narodnosti in bo- ! henega veroizpovedanja v naši državi. Obisk osnovne sole je obvezen za moško in žensko deco. Današnje stanje našeg« šolstva zahteva korenito spremembo, ki ] bo račnnala s sedajnimi narodnimi potre- >! bami in s posebnim geografskim in no-tranjim ustrojem našega naroda. Z ozirom na to, da je naša narodna inteligenca v vojni bila zredčena in đa j nesrečne politične raztnere, v katerih }e naš narod živel, nišo dopuščale. da bi se bila že tuđi poprej razvila skladno z na- rodnimi potrebami. bo Demokratska stranka skrbela. da se store vsi koraki za čim hitrejšo njeno obnovo. S temi koraki se mora zajamčiti ne le dobra uspo-sobljenost in temeljna izobrazba bodoče inteligence, zagotoviti se mora tuđi, da se ne obnavlja samo iz mestnega prebi-valstva. anipak še v večji meri nego do-z.ilaj iz kmečkega dela našega naroda, ker je le tako možno ustvaiiti čim tesnej-šo duševno vez med narodnimi tnasami in njihovo inteligenco ter zagotoviti njen zdrav nacijonalni karakter. 18. Demokratska stranka smatra za eno glavnih potreb, narednih in državnih, delo za kulturni in inu-lektuelni razvoj ženstva. Zastavitl hočc ves svoj u-pliv. da se čim prej izghdijo družabne, državljanske in politične neenakosti. ki ta razvoj ovlrajo. in da se omogoči udej-stvenje načela popolne politične ravnopravnosti moških in žensk. 19. Posebno hoći Demokratska stranka skrbeti za to, da se vsem, ki so v vojnah trpeli, poscb^J dobrovoljcem tn invalidom, zasigura življenski obstanek, istotako njih rodbinam. Skrb za vojne sirote bodi poseben predmet državne skrbi. , * 20. Država .mua z vsemi sredstvt skrbeti, da dvigne in čuva narodno zdravje. Posebno ic mora boriti proti kužnim boleznirn, ki zatirajo naš narod. Treba je uvesti zdravstvene predodred-be za očuvanje zdr?4vja narodnega na-raščaja; uvesti /aščito mater, brezplac-no zdravljenje kužnih bolezni in siromaš-nih slojev in olajšati zdravlienje vobčc t zidanjem bolnic, *an:itorijev in ambula-torijev. Zdravstvena zakonodaja mora biti stvarna Jn prilagođena razmeram, kl vladajo v našem narodu. 21. V vseh drugih kulturnih, ekonomskih, družainiih in političnih vpraSa-njih. ki tu nišo oirenjena. bo Demokratska stranka zn/emala stališče skladno s splošnimi načeli, k! tvorlio osnovo programa. Glavni odbor Demokratske stranKe, Pojdite med ljudstvo! Prijatelj z dežele nam piše: Dostikrat se sliši, da je sin, katerega je dal kmet študirat. se sramoval poko-lenja svojih roditeljev. Veliko več za-upanja bi imelo naše ljudstvo do svojih študiranih sinov — če tuđi nišo postali duhovniki — ako bi ti'ne pozabili svofe kmečke roditeljske hiše; kajti mnogo iih ie, ki so odišli iz kmečke hiše. ne da bi *e kedaj spet v njo povrnili. često se đogaja, da tišti, ki ie dosegel po ^vpjlh zmožnostih In s pomočjo starišev ali drugih podpornikov večji uspeh in vlSJi čin, ni hotel spoznati svojega sošolca iz ljudske sole. čeravno sta kot rojaka sku-paj krave pasla. Oni pa. ki se pogosteje vračajo v svoje rodne domove in pose-čajo svoje znance iz mlajših let. so ljub-Ijenci svojih starišev In ljudstva, ki jih na j tem spoznava. Ni izobraženčeva zasluga, đa Je đo-*egel višji cHj, svet bolje spoznal in se več priučil. To je zasluga vseh In vsake-ga, kl je doma zanj trpel. ZatoreJ nlma j prav nobene pravice se sramovatl alf četo zaničevatl tište, iz katerih je izšet. Narod pa tuđi takšne napuhnjence zame-tava! Le škoda, da pri tem trpijo tudl drugi, ki imajo ljubezen do svoje rodne grude, do svoje roditeljske hiše in prlja-tetjev Iz mladih let! Ti imajo zbog tega težko stališče. ker se Jih krivo sodi. Ljudstvo nima zaupanja. ker Je zgubffo vero v svoje sinove, katere ie poslalo v svet. Za takšno nezaupanje pa zadostn-fe le en sam slučaj, deset drugih pa zant trpi. Mnogo je škodovala vojna s svojim! posledicami inteligenci na ugledu. V tem času je bil vsak zaveden Slovenec pođ-vržen avstrijskemu policlstu In moral fe skrivati svoja čustva. da ni prlSel na ve-šala. Ljudstvo je vojno In ntene zakone preklinialo. slovenski uradnlk. posebno pa učitelj je moral biti proti njemu, ker mu je tako nemški birokrat zapovedal. Slovenec ni smel razodetl svojih Čustev onemu. kateremu Je moral rekvlrlratf. ampak je moral molčatl In svoj čin za-govarjatl To pa je minuto. SedaJ tanko vsak . narodnočuteč Slovenec stopi na plan. , Kar smo zamudili, moramo nadomestiti! [ Sedaj je čas prišel, da gremo med ljud-j stvo, ga spoznavamo in vzljubimo. da bo | tuđi ono nas spoznalo in nas vzljubilo. I Potrebno je.da naš slovenski izobra-ženec, posebno uradništvo In učiteljstvo, hodi v svojih prostih urah na kmete. se pogovarja z ljudstvom in mu razjasnjuje splošni položaj, ga poduči v vsem, o če-mur hoče slišati in se poučiti (in ljudstvo rado sluša!) — in sicer nepristransko, brez natolcevanja In laži! Ljudstvo, kl i ne pozna tok politike, ne ve soditi. kako j težko se dandanes živi. kako težko se ' dobavljalo vse potrebne reci. kl jih Člo-j vek rabi. posebno te. za kateriml kme-tovalec najbolj povprašuje. Ljudstvo po-tem ne bi več tako zabavljalo, ne slišate bi se besede: »prokleta Jugoslavija«, ampak bi umevalo položaj ter se zađo-■ voljilo s tem. kar se mu po najboljšl volji lahko nudi. Potem bi se kmetovalec sam udeležil zboljšanja. ne bil bi tako dosto-pen raznim hufskarijam od gotevih strani, potem bf tuđi verižnike In hujskafe pognal! i Skrbimo torej potom pouka, za to. i da povsod odstranimo nezaupanje in ća prldoblmo umevanje. razsodnost in zbo-IjJanje obstoječih razmer! Državni nadzor in drž. uprava veleposestev. Stanje, koje je ustvanla v celem svetu vojna, zahtevalo je nujno. tuđi pri nas velike socijalne in ekonomske reforme, med katere spada brezdvorr.no tuđi naša ! agrarna reforma. Reforme tako velikega obsega, povzročale so vedno močne stresljaje v ekonomskem življenju naroda. Ako si pobližje ogledamo sedanje pri. like v našem ekonomskem življenju, posebno prilike poljedelske produkcije, pridemo do nepobitnoga zaključka, da nišo ] te prilike — v kolikor se v javnosti nepo- j voljno kritizirajo — vstvarjene samo po agrarni reformi, nego da so neizbežna i____________________________________________________________________________________________________• j posledica desorganizacije starega drn-| žabnesia reda. kojo jo povzročila sve-| Kivna vojna sama po sebi. Nov driižab-: ni red zgraditi je treba na solidni podla. ! gi, a naloga vseh javnih faktorjev ie. so-' delovati pri tem in skrbeti. da se isti ! zgradi v duhu novega časa s kolftor iiin-i goče rahlimi ekonomskimi in socij.iliiinu \ stresljaii. Treba je vsled tega tuđi izvetf. ; bo agrarne reforme spraviti v sklad • i opravičenimi zatitevamt. koje se danui. |. stavi na obnovo in napredek poljed.'lskc j I produkcije. ; Ministrstvo za agrarno reformo pr,- j I stavilo se je radi tega na staliSče, da Je j treba pri izvajanju agrarne reforme (»Izdržati kolikor mogočc stalno kontinnitc-to poljedelske produkcije ter bo vsled te-! ga 7. enc strani obvezalo vse poljodelce. I ki dobe zemljo od veleposostev. da izpol- i nijo gotove pogoje z ozirom na obdclo-vanje zemlje, a z drnge strani l.i» postavilo veleposestva pod državni nadzor in po potrebi tuđi pod državno uprm o. to pa radi tega. da s? obdrži stabilnost i>ri-dukcije. Ministrstvo za agrarno reformo iz-de/a/o /e uredbo o državnom r-adz'ovit w o državni upravi veleposestev. Intencija uredbe je v Rlavnem. da se obđržv \n čc mogoče 7. racijonelnim obdelovanjim *.c poveća produkcijo na veleposcstvih v času. ko se ima izvesti agrarna reformu. Po tej naredbi imajo veleposestniki nevezane roke pri obđclovanju svojifi veleposestev, seveda mora biti to obde-jovanje racijonelno in napredno, obrati se mora na občne potrebe, negovati riio-ra agrarno industrijo — kjer to gre v prvi vrsti sladkorno industrijo — dvigati mora mlekarstvo. živlnorejo. poboljše-vati vrste semen Ud. Veloposestniki mo-rajo vsled tega obdržati cei inventar, živ in mrtev. v polrcrr. obsegti; isti se bo zmaniševal le v toliko, v kolikor se bo površina posestva po izvajanju agrarne reforme krčila. Naloga državnega nadzora je. da čuva nad tem, da veleposestniki navedene doižnosti točno izpolnjujejo. ako bi se tega ne držali, prevzame se njihovo postst-vo po novi uredbi v državno upravo. O- J ineniti je, da preldejo gozdovi v »-.akcm slučaju v državno upravo. V ureilbi ie jasno iti točnu iloločtna kompetenca državnega nadzora veleposestev; inicijativa in dobra volja vekpo-sestnika pri obdelovanju onega - zemljiš-ča. ki se mu pušča v vžitek. nj v nobe- ! nem slučaju vezana. Nadzor se ne bo vodil birokratsko. ampak strokovnjaško, pazilo se ho. da se produkcijo po možnosti dvigne, obćnein pa tuđi. da se varuje interese sistematične izvedbe agrarne reforme. v Za vodstvo državne uprave na rnlh veleposestvih. koje prevzame ministrstvo za agrarno reformo v svojo uprav.-.. veljajo po uredbi ista načela. Politične vesti. Demisija dr. Zerjava sprejeta, đr, Brejc zopet predseđnik dežetne vlade v Ljubljani. Prestolonaslednik-regent Aleksandcr je odobril ostavko bivšega predsednika pokrajinske vlade za Slove-nijo dr. 2erjava in imenovat novim pred-sednikom dr. Brejca ter mu poverll ua-log, da stavi ministrstvu predloge za za-sedenje pover/enišfev deželne vlade v Sloveniji. Dr. Brejc ie prevzel poveĆ tvegal. Na aeroplan in seđatl le despera-đl, ki so ie obraiun?t> z Živlleajem; za to I pa praistrajbar nima povoda. I Olede prajstrajbtrjeve zuaainostt Je prlpomniti, da je zelo odlična. Ko Je za | obleko vobče hudo. ti nosi on fino angle-ško robo, na sprednjih ekštremitetah so mu moderne glace-rokavice. zadnje ekstremitete pa tiče po leti v često lakastih čevljih, ali pa po zimi v finih škornjih z golenicami. Hlače so navadno »bričes«, joplč je običajno krojen za šport (prajs-trajbarija namreč ni resno. pač pa danes že precej nevarno delo!) in kakor željno glavo iz ovratnika štrlečo tikvo z ošab-nimi očmi krije neredkokrat bujna angle-ška kapa. Zimska suknja je krojena zelo reprezentabel in Je precej kratka, da se zveri ne bi opietala okoli nog. če bi jo policija vendar zalotila in bi Jo zasledo-vala, kar pa se zgodi le redkokedaj. Do~ čim kažejo nekatere teh znnanjih znakov tudl druge, često koristne živaii, in bi jih bilo mogoče zamenjati s kakim prajs-trajbarjem, nosi poslednji znamenje, ki skoro nikoli ne vara. To je doig in zeto širok šal, ki ga ima ta krvoses zavitega okoli vrata, đa vise konci pređi in zadl do nad kolenom. Opazovalcl, ki se z vne-mo bavljo (teh seveda ni iskatl na pri. stojnih mestiht) z dejanjem in netraaieo — ki ga pa Se ne bode tako kmalu — prajstrajbarjev, pravijo, da je to znak, đa ti sami čutijo, da bi moralo na vrat prttt neka), kar bi se dalo oviti in zadrgnitl. Prettvlja se prajstrajbar — U treba i • i | — tuđi naravnost s sleparstvom, tatvino, J topom, umorom in požigom ' \n Je tore}fl obče nevarna zver. V žganja polni poIJ-J ski deželi se je bil pojavit trezen loveći —Paderewskl so mu pravrtl —.kl je ne-1 ko krivokljuno živino te pasrrte ustreltt.™ Nato je bilo v naši dolini precej hrupa. Oblast je mislila tuđi tukai ukTriitl vtčnl ' •šoncajt«. a ko so nekoliko hol/ premisllll zadevo. so videli, da bi revif preveč tr-M pel. če bi nastavljali zanke ali streljal! f aB radi vsake malenkosti. ■ Prajstrajbar ima zeto debelo kožo. Občutka menda nima sploh tiobenega. — Lahko mu rečeš lump in ialot. pi se !e zment ne; da mu le nese. Osebno rri no-varen; če ga ne dražiš, ne napada. Oa, še izogtba se rad družbe. Če vidi, da Je ne more odreti. Peticije, davkarije In đr. žavnega pravdništva pa se ne toji preveč. —. Stanuje, kjer ra£ more. Dočim žlv^» nekateri v gradovili in vilah. se vrtd# drugi svojih solnč;.'. dnl v pa: črh ahA.. vrtovi ograjenih hišicah. So pa 4«il boli skromne vrste. Dt?» se v saTictnih *»• •. bicah, kl so jim hkruti skladiSča: noleffi* ... jo po hotelih. ail prs *■■» pot k'ijo vf^nopoi ieteznteah. LMeJsh-jteJo s<- r anj Irdit.Al".-Le vf as'h pokažeje * .ojo naturo. P ' "»•• ki zakotnl mu-i!r -< začne udarjati P*f. mlzl In rk.-:;vatl ianpar'tc. I St.:, >\ »N DVA U () H A Stran .1. no je, da laka reakcija ne im mogla dol-Ko vstrajad, ako'auio so na Hrvaskeit* da /a to ilusuliij se najpiipiavnrjSa Do-bri. iijecjinifjjii I (rvati pa heuo hrc/.dvnin- ' no s,)uiviii ha u / nj.'t'i-vo kliki' tje, ka-mor spadujo vsi razdinlci edinsiva C.** novi ružim ;•■> j; i»: ostane s<:itiii»rKaj.hiia ze vlado tiu Mrviit^kcin. Iiivsi opozj'j-; »iij'iti blok j< imcl 2'ž lm. pogajaiija -.(l-'Je scrlavj hmlskc vhdc. Narodni klub je ponudil pnćk: strat.ki Uh-. Koroščcvi) s;ini.o eii inai!'l.:t. iik^ravno je stranka miiciij'i, da ji pripadi već me- ' st, ker je eiiako HioOn. kot Na rodni klub, | V sleti tetfa :n prišlo do spora/iin.M. N kula bo .sestavij' ia b.tu.1 iz Nai-nlneifi) kluba in skupine .'r. 'Modjiković-i w:r sihsklh radikalcev. Nov upravnik v Prekuiui Ju. Regent Aleksander je imeiioval svetnika l'rana , Schitnika, dosedajnega voiljo okrajnega glavarstva v Kranju. upravnikom Prtk-miirja. , Nova ofenziva UJenlkliiove urmadc se je pricela v južni Rusiji, kjer so pro-stovoljci /avzeli mesto Kos tov ob Donu. Uoljševiki so izgubili bnjc tnd !4X)0 moz in 22 topov Icr mnogo vojnega materi- • Opatiju in Vol;#ski inoiata ptipus:: )'i) VVilsonovi n ; i noti .linjos|a\iji. Nota oiiloćno ndklanj. izvedbu londonske pogodbe, pač pa Jupu.šća nov kompromis, vendar izkljnćiiiu iz njega ozemlji okrog Voloske in Opatije. Amerika hočv tuđi sodelovati pri rešiU i inejuili vprašunj v Albaniji. Wilsori zaiu.ev.i, da se vpraša-nja hodoenosti hahnaciie reSijo diplomatskim potoni, ____________________________,___i i tfAKiBuHSKK NuV»C£. i Maglstratnlm ravnateljem v Mariboru je imenovan notarski Kandidat Hmil ' Krainer. , Šolska vest. Državni rcalki v Mariboru je prjdeljen v službovanje kot uCi-telj risanju fožef Žagar, učitelj na II. de-kliski inešeanski soli v Mariboru. Isti s"o-li je prideljena v službovanje Uudmila Poljanec, učiteljica pri Kapjli. Vlom. Neznani hudodclci so vlomili v RirSko kočo ter naredili mnogo škode. Dva madžarska komunista je prijela mariborska policija. Eden je b.l na Ogi-skem že na snfrt obsojen ter se je skrival po inestn, dnigcga so pa izsledili v Stn-clencih pri Mariboru. O.lposlali jih bodo /opet na Ogrsko. Razini tega se pa Mati po mesti; Se nek drugi komunist-žid. kl prjreja /borovanja. i Mariborski Nemci priredilo v po- ; slopju -Kreuzlmf« prvo nemško gledali- i s!rn-(•'.[, da su ju'm^ki nbiskovalei tega teOafa sktenili bojkot slovenskih kurzovcev, ker tiočeio snini zase hiti. In /.godilo se je, đa so bili pri napovedani plesni vaii Sloven- ! ci sami, ker so Nemci deironstrat'vno odSli, Med temi $o bili razni Skobprncr?i, Scrtk'ssl. Hauswirthi, Rischnerji ittL, sa-nu) nadebudna mladina ljudi, ki jeđo slo-verjski. kruh. Naravnost nesramiio in iz-7ivalno pa stn se proti Slovencem obna- , tnis'- vsod zatre vinsHa,tr,ta. ■ ,.'. 1 . Za čafsiiv,riii)sHtj republike je bilo j.prcpovedano pUt mladini vin,o; sele naU 1:35 let stari ,možki so snie)i vživati vino. i .. .:►■■' ■" ' ■* ■ ■•< •■'■ V slučaju pn, da je kdo storil zločin v pl-janosti. se to ni smatralo kot obj?ujo?o okoliSčino, teniveč se je zločinca :»raOi l:%a še strožjo obsodilo. Gr^ki modrijan Pittakos v Mvtilen' je izdnl naredno, di se mora vsakotja-, ki je v pijanosti zascresil kak zločin, dva-krat strnžjc kumovati. Knkor onc^n, ki Ra je storil v treznostj. Mplmnicd ustanovitelj izlama je popolnoma prepoveda! v koranti vživanf-.: vina. Karol Veliki je mnojrokrat strogo opominjal svoje dvornike, naj ostanejo trezni. Fraucoski kralj Frrnc I. .je odrudil I. 1536 jako strofe naredbe proti alkohoH-koni. Odredil je, da se vsace^a n.janca kaznujo v prveni slučaju z ten) oh »frn-hu in vodi. Ako so koga druglČ zalotfli pijanoga, r'j mu je Tiaštclo prhhorr^Stevi-lo palte; t'retiiČ so .?;». pa protcpJi z bici. Ako je ostal nepoboljSljiv "pijance, ocire-zai se nm je cn prst na nosri. ako to ni pomagalo, se stf je Izposfavilo na sramn-tni !ačol brnnitl V^ivnti tako hrano. Ali pa šo znnrli vse ki so iil» na Sli pijane na iiUcnh, notem pa, Vo so se strezm- , li, so mornli iiometati'cCTtrt. no irlcdc na to^ ali jn bil kdo hogafafi a!i siromaV,, davno obvestifo, da so izdelanc in odpo-slanc, žal jih do danes Se ni na mostu. Vendar je upati, da dospejo v najkrai- Šem Času. Zvei» Jngoslovansklh ieleznfčnrjev podružnica Celje priredi v soboto, dne 6. marca 1.920 v veliki dvorani Narodnc-Ka doma v Celju plesni venček s sodefo-vanjem ljubljanske voJaSkc Rodbe pod vodstvom kapelnika Kosp. dr. Čerin«. Cisti dobiček je namenjen iredentskemu skladu, Narodno stanovsko driritvn. čl-«ar člani so pred in med vojno radi svo-icKa narodncRa delovanja prennSaH naj-krntejša presanj.inja. kl so v najnnvar-nejSIh časih kterc je preflvljala uilaifa ■Tiiiroslnvila. neustmSeno stali na braniku domovi ne, stopa s svojo prvn prjrodJtvi-in v nckdaf nemfikem mestu Celju na nl.in. 1 v<;o pravico tcdai pričakuje 7vc-?'a. da se bo plesa vdeležila vsa narodno čiiteča Javnost ne samo v Celju, ampak tndi izven Celja, ter na ta način p<»-k'tz.-ili. (h razumeva narodno dolo drn-i irom n;\ odredbo 'SS ^- ustanovi po sUe-pu strankinega nnčelsU-a V<>\w Maribora tiii v Celju ter pofnt urad'vatt s I. marcem ti. KovaŠItl preinov se doli dancs JS. februar ja, *ica i.i žiCnjki v pondoljf.k, dne I. marca, v.sukokrat oh I uri pop. pri mestnem magistratu oz. v skladiSču Zadružne 2ve2wj. VaKaznice pri dru$i\e-nem tajniku. - Občeslovensko obrtniško društvo v Celiti MedJImuski večer v Celju. Mne T. marca se vrSi v Celju koncert kinečkega pevskega zbora župnika Llpniaka »z Ma-cinec v Medjimurju. OpozarJaniD Že la-nes na prireditcv. V kinu Gaberje s<-, prftnejo predstave od danes naprej: ob delavnikih ob '/. in 9. uri, ob nedeljah ob St, 7. in U. uri. Slovenski dljak v Celju je 25. tm. pop. v trafiki v Nar. domu pozahil svojo dnarnico s 530 K denarja in važnimi, tu-dl vojaškimi dokumenti. Prosi, da bi naj-ditelj, če drugo ne, inu vrnil vsaj dokumente, ki so zanj veliko važnosti. Trboveljskl komunisti pred celjskim okrožnlm sodl&čeui. Dne 21. tm. vršila se je pred tukajšnjim okrožnim sodiSčcm pod predsedstvom višjejfa sodnetja svei-nika dr. Uračiea obravnava proti Antonu ^urlanu, Ivana Kacnikit, Antonu Uolobu, Martinu Pekhrju, Jo2cfu ^lu>;a in Ivanu RihHih ObtoŽoni so radi hudodclstva po §{! . d in ^4 kralj. srh. /ukona. Ohravna-va je trajala nj S. ure predpoldne.;.b U. ure ponoči. Zaslišanih je Mio 13 prić. — Glavni obtožcniic /\nton I'urlaii je obdol-?en, da je 30. okt. II.'Suntdl miiožito ru-Jarjev, broječo okrog-30U0, na javnem ^hodu k stavkanju. Zagovarjal se je s tem. da ne more biti šimtar cn pdedint-L-, ker je vzrok štrajka 5000 delavcev le •iglad in beda. Obtoženec, kakor tuđi njegovi sodrugi so ^borovalcj le inifill. Ho-Kn«ilo se je. da so bilj pri tem A oročnikt ogroženi in obtožend so bili obsojenl: 1 '^>' .V-. ";■: Stran 4. »NOVA DOBA« ycv v-> Anton Furlan na .•> i'usccev, Kačruk, Golub, Peklar, Sluga v$a,k na tri mesece, i Ribot na 2 meseca zapora, pooštrenoga ! s trdim ležištem itiiJostou; vsakih 14 dnl. ! Posamezniki so prijavili priziv; dva sta i bila izpuščeua. ker se je vračunal prcis- j kovajni zapor. j DNEVNE NOViCE. Uvct k v ljubljanski bolnici po Uolgl | mučni holezni znani /obozdravnik đr. i Bretl. | Crne koze so se pojavje v laškem ', okraiu. Poroča se nam o več slučajih v i LaSfcem, v občini Marija Oradec itd. . j Novi žlvinozdravniki. Iz Urna se po- J roča. da so na tamošnji žtvlnozdtavniškl j visoki soli promovirali dipl. živinozdrav« nikom kot prvi Jngostovani Pahor Filip iz Vrtojbe pri Gorici, šribar Makso !z j Spodnje Hudinje pri Celju in Fran Samec i n. Ložnicc pri Celju. j Razpisana trafika. V Marbregu št. i 24 je do 23. sušca 1920 potom javuega ; natečaja raspisana tobačna trafika. j Državna podpora pogorelcem pri Sv. Marku. Načelnik komisije za stvarno demobilizacijo dr. Pestotnik prispei je v P\u\. da odredi vse potrebno, da dobe ppgorelci pri Sv. Marku potrebno mate-rijelno podporo. Stvar je ugodno rešena. Treba je še nekaj lesa, ki ga je zaprosll dr. 2erjav kot predsednik deželne vlade in upati je, da se bo Sv. Marko že to po- j mlad zopet dvignil. Retlal lekarnljkl obrti (radiciranl fn prodajni) v Sloveniji ugasnejo s 1. juli- j »em 1920. Lastniki realnih lekarniških j obrtov si morajo do imenovanja t'ne j pridobiti perzonalno lekarniško konce- ! sjjo, sicer izgube pravico do izvr&evanja ! lekarniškega obrta. Vsi Javni plesi, ki so splošno do- I stopni. so z naredbo deželne vlade z dne i 18. trn, do preklica prepovedani. Dovolle- | nj so samo plesi. ki so prirejeni le za vabljene goste. Udeleževati se smejo samo odrasli ljudje. Osebe pod dopolnje-njm 17. letom ne smejo posečati takih olesov. Istotako se ne smejo udeleževati sredniešolci. učiteljiščniki. učend obrtne ^ole (oboiega spola). Akad. tehn. društvo »Triglav« v Zagrebu je na svojem prvem ob-čnetn Eboru dne ti. t. m izvolilo sle-4eči odbor: Predsednik: ŠlanderJoža, smd. for.; podpredseduik r Cerjak Dominik, ca;id for; tajnik: Černe Ludo-yik, stud. med.: blagajnik : DovSek P»vel, stud. med ; knjižničar: Šinkovec Bogomir, stud. for ; gospodar: HođCevar Uragotin, stud. med.; arhivar: Trdina Jane?., stud. med : odbor, nam.: Feren-čak Franc, stud. med.; preglednika: Jttauer Ciril, cand. pharm , Pihler Janko. 3rud. med. Požar v občini Sv. Marko niše Ptuja. Dne 19. svečana 1920 je uničil požar 11 posestnikom in želarjem v Slovi vaši, obČina Sv. Marko niže Ptuja V58 gospodarska poslopja z zalogami vred in stanovaliJča. Nesretni pogo-relci so večinoma brez strehe ter v naj-hujSi bedi. Mnogim je pogorel živež, deloma tuđi hišna oprava in oblekt. Zavarovalnina zua&a komaj par tiso-vakov, tako, da brez tu je pomoči vsled hude draginje ne bo nobenemu mogoče si zopet vpostaviti gospodarstvo. Da s£ nesrečnežem pomaga, se je sestavil pomožni odbor, kateri namerava započeti večjo pomožno akcijo potom zbirke t£r po obsegu škode razdeliti nabrano podporo med prizadete. Zato se obrata pod pisan i pomožni odbor v imenu ne-S£e£nih pogorelcev do vsega naroda z iskreno prošnjo, naj zbira darove za omenjenopodporno akcijo. Zbrani tneski s seznami darovalcev se naj poJljejo po nakaznici ali se pa naj zahteva poJtni tek. Vsem blagim đarovalcem se toplo zahvaljujemo. Za pomožni od-|>or za pogorelce pri Sv. Marku: Dr. Pirkmaier, vodja okrajnega glavarstva. Sokolstvo. Kakfinl morate bltt, Sokoli? Sokolska misel je misel svobode, misel vseslovanskega bratstva. Sokoli so pred-hodniki in lučinoSe končnega ujedinjenja našega naroda v edinstven, eno-imenski narod. Sokoli so prepovedniki narodne samozavesti, sejalci vere v spasortost dela, organizacije in redu. Sokol mora zanesti v naše novo življenje edinstveni jrfO slovenski duh, .edinstveno misel, jugtslo'ensko misel. Sokoli so bili prva stopnja našega po-litičnega osvobojenja in ujedinjenja. Sokoli morajo biti danes prva stopnja našega notranjega. du5ovne;olgo vrsto let je bil tukaj krajni $olski ogleda, od 1. 1912 naprej tinti predsednik Citil-Metodove podružnice. Ob vsakt pririki se je potegoval za koristi sole in učiteljstva, vsakomur je bil izkušen sve-tovalec. — Pogreb se je vršil dne 22. trn. popoldne ob mnogobrojni udeležbi ljudstva od bKzu in dale«?. Ljutomerski So- | kol. čigar podporni član te bil pokojnik že od ustanovitve, je nastopil korporativno in mu dal častno spremstvo. (-stane nam vsem v najblažjem spominu. RuneČ. Dne 11. tm. so napravili pri I nas klerikalci shod. Pridigal ie profesor ' Vesenjak, ki si je pripelial kot zaščitnl- j ka svetinjskega župnika. Predsedoval | ie bivši deželni poslanec Meško. ki je pa i naposled pred koncem shoda brez slo-vesa izginil. Zanimivo je bilo, da izmed poslušalcev nihče ni niti enkrat pritrje-val raznim lepim besedam, oHjubam fn — psovkam na nasprotne stranke. — Pri nas ima zdaj veliko besedo bivši hud nasprotnik klerikalcev. nekdaj vojaški narednik. Ce misli možakar na županski stolec, se litido moti. Cloveku. ki ne drži dane moške besede, ne zaupamo. Ormož. (Fzpred sodišča.) Dne 21. tm. vršilo se je pred ttikajšnjim okrajnim so-diščem nič več kakor Jj kazenskih raz-prav zoper znanega ormoškega zabavljača Ivana Rojsa. kl vkljub svoji trditvl. da vse. kar on stori. stori na katoliški podlagi. druzega ne dela. kakor da krađe Ijndem čast. V štiriji slučajih je bil mo-Žakar prisiljen, prositi zasebne obtoži-telje odpuščanja in se je zavezal, plačatl ormoški požarni brambi znesck po 300 K in sođno odmerjenc stroške dveh zastorv nikov. Upanio, da bode ta »izborna medicina < njegovemu jeziku zdatno poma- i !?ala. Peta razprava še teče naprej: u*a ■ Rojs tuđi v tem slučaju ne uteče zasluženi kazni, smo prepričani. Ormož. Tajnik Onnoške posojilnlce ki je navidezno večji klerikalec kakor gora Gaurizankar. ki meri nad 8000 met-rov. po svojem značaju pa človek. ki ga niti lastni ljudje več ne marajo in so mu tuđi radi tega že odpovedali službo fn stanovanje. posJai je te dni mestnema redarju. — zavednemu naprednjaku — j •-das, nai se ne vmešava v občinske vo- i Htve. čoš, da bo potem zletej.. No. če bo ' enkrat Rojs naš ormoški župan, potem i ne bo le mestii'. redar zietel. ampak bo Drava kar sama od sebe začela teci Iz Ormoža proti Ptujti in Mariboru. crna gora pri Ptuju. Tu se je dne 11.1. m. poročila bivša uradnica petrolejske družbe v Celju gdč. Tilčka Predano-va s podporočnikom Mito Svirčevičera \7. Starega Bečeja v Bački. Priljubljeni gospodični ielimo z junaškim častnikom Srbom veliko sreće ter ji kličemo: »Na mnoga leta«. Na svatbi se je nabrale za dijaško kuhinjo v Mariboru 100 K. Po-snema'jte! Slovcosiia Bistrica .i« nieuda še edl-no mesto v Jugoslaviji, kjer vas že pri vstopu v mesto pozdravi na enem kraju i spomenik cesarja Jožeia. oz. podoba. ki je krasila ptujskega »Staierca«. na dru-gem koncu mesta pa blestijo zlate črke »K. k. Bezirksgericht, k. k. Steueramt« in še zlati FJ1. Kdo se bo torej čudil, da se bistriški rodoljubi ne zganejo, čeprav je bil sedaj imenovan za tukajšnjega garnizijskega zdravnika zagrizen nera-škutar dr. Marcius iz Hrastnika. kljob temu, da imamo tam slovenskoga zdravnika dr. Lebarja. Bistrjčani, ie tako naprej, vsakomur se godi tako, kakor zasluži! Rogatcc. Umri je v pondeljek tovar-nar usnja in posestnik Ivan Einialt. Rogatec. Skozi naš trg švigajo neprestano na rirvaško avtomobili, v kate-rih sede v debele kožuhe zavita gospoda s kovčki. Vse naše ljudstvo je prepričano, da so to verižniki z valuto, ki prihajajo iz Nemške Avstrije. Prihajajo čez Leskovec v Halozah. Mirno lahko trdimo, da so zvozili ti Ijudje za milijone denarja s ponarejenimi kolki na Hrva-ško. V interesu države bi naj glavarstvo nujno zaukazalo, da se pri nas na mejl avtomobili ustavljajo in kožuharji ter njih kovčki strogo preiščejo. — Dobili smo novega okrajnega zdravnika v ose-bi g. dr. Brabeca. Mož je rojen Ceh In zaveden Slovan. Ljudstvo ga je vsled njegove ljudomilosti takoj po prihodu začelo globoko spoštovati. — Pri nas imamo mladica v osebi Beletovega ianta, kl bi na vsak način rad igral važno politično vlogo. Leta vedno od hiše do hiše !n agitira za nemško kandidatno listo. Se-veda ga nihče ne vzame resno. Pazi pa I naj, da ne bo ob prilikt kat neprtietnega skupil. Sraaiie. Dolgo smo čakali v nadi, đa bode vendar »Slov. Gosp.« zmanjkato gnojnice, katero izliva v vsaki števifirt na Smarčane. Vendar žilica iim ne da rrtf-' ru! Oospodie, pomirite se vendar! Saf veste, da ste polomijo sami zakrivili. Ne hodite več v Smarie kmetov za nos vo-. dit in z njih norce brrt. ker tnkaj pfha popolnoma drug veter, kakor je pred vojsko. Naši ljudje so imeli priliko, se v teku petih let marsikaj naučiti, in razjo črio sami resnico od laži. To ste videli sa ntl fn tega vas je strah . šroarje. Bližajočc se občinske volit ve so vendar oživele naše Smarčane Iz mirnega spanja. kar i>ozdra\Uamo z veseljem. Stranka JDS se pripravlja mirn« in dostojno, ravedajoč se. da gre v vojil-ni boj za pravico, dobrobit in napredel trga. Nasprotno se pa poslužujejo kferf-kalcl vseh sredstev v dosego nazadnja skili ciljev. Ker vidijo. da se z molml ne da več slepomišiti. izbrali so si za agitacijo ženske in device. Zanimivo ie. da se druži i njimi tuđi bivši »duhovnožereC', ki ga vidiš sedaj skoro vsaki večer vračati se iz farovža. Casi se pač spreminla-io in mi —- ž njimi! Smarie. Zalostno je. se voziti oo naši okrajni cesti, katera se nahaia v veliko sjabšcm stanju, kakor marsikatera olv-čfnska. Gramoz se ni navozu* med vojsko, ker je baje bil predrag, sedaj po vojski je pa seveda štirlkrat đražji in se zopet z delom odlaga. Pri mostovih ni stranskih drogov, in je res sramota za okraj. da vse to tujci vidifo. Par sto me-trov od trga je razdrapan most, da si i»<> uoči človek ni varen življenja, če gre pc cesti. Bilo bi dobro, ko bi se merodajnt činitelji enkrat vendar povzpeli iz svoje-I ga ozkega obzorja in tuđi nekaj za to toli zaničevano in zapostavljeno ljudstvo sto-rili. Res ne vemo. zakaj še plačujemo o-krajne doklade. St. Jur ob J. i. Leta 1874 je priSđ sem mlad Saksonec po imenu Reicbef i ter se predstavij kot »Bergverwalter des j Goldbergwerkes von St. Rosalia«. Prišef i je od otoka Samos. kjer je bil poprej na-I meščen v rudokopu. Cerkev sv. Rozalije na prijaznom hribu s krasnim razgledom je podružnica šentjurske iarc. Ob vznor žju tega hriba se še sedaj imenuje kra/ 1 Zlateče in tam je bil vhod v rudokop, kjer se je dobivalo zlato iu kakor mi Je zatrjeval omenjeni jauiski oskrbnik, tud} srebro. Kopali so tam z;ato žo v času ce-sarice Marije Tereziic. Zalih ali preplavila pa je rudnik voda. in. ker takrat Se menda nišo Imeli pripra\ za odstranitev vede. sa je nadaJUcvanje dela ustavilo In mirovalo nad 9(1 let. Spominjani se še, đs^ ie ua ta rudoKop opozoril pozneje neJcf Čeč iTscfiets'-'iV sin bivšega učitelja. L. 1^74— 1SJE :,e Je torej zopet začelo k tem podjetjeui, in podjetniki so bili kapl-tajisti iz Frciborga na Saks^nskem. Jam-ski oskrbi'ik je pošiljal \sak teden nekaj zlate rude v prdskovatije na Dunaj Ka-/.'il mi je večkni rudo in res so se bles-čala iz nje zlata zrnca. C> božičnih počit-nicah 1. 1S75 sem se peljal z oskrbnikom v Zlatcče in šcl ž njim v rudokop. Pot je ravna, šla sva lahko pokoncu. Tnintam, kjer je bila ilOvica, je bilo podprto s šte-bri in kapljala je na naju kalna rujavka-sta voda. Drugod je bila pečina. in tam so kljukali 2, rudarji. Ob levl strani stekli d\e veliki okrogli jami. v katere se Je stekala voda. VroČe pa je bilo noter, Ziher. nadučiteU v p. jj šlev ld. »NOVA DOBA« Sira« L TRGOVINA, OBRT IK NA-RODNO GOSPODARSTVO. jii$ £adnjk mi, Sf. Pavcl: Kaj pomenjajo konzumna društva v boju proti dra^lnji? Narod malih eksistcnc smo; zato Je i^tiga nialokje zadružna misel na tako f^fovitna tla. kakor na Slovenskem. V (jgioiiiriištvu smo tuđi dosegli zeio Jepc MSpehc, dočim glede pridobitnih in kon-junraih društev niniamo baš najbojjšfh izfcušenj. Cisto naravno: pri denarnUi ^adrugah zadostuje red. poitenost in ne-Koliko previdnosti; pri pridobitnih in Kunzumnih zadrugah pa je treba nekoliko več: absolutne nesebičnosti in poleg fe«fa mnogo trjrovske rutine. Povprečni Slovence je premehek In or^već pasiven, da bi tnogel biti dober trgovec. To je opažati predvsem pri našem večinoma humanističko naobraže-nem razumništvu. pri duhovnikih, pro-resurjh, nradnikih, učiteljih. Pa tuđi podjA'a. v katerlh so igrali prvo vlogb otfvetiife. nišo vselej povoljno uspevala. NaJ (Jelavec je večinoma praktičen in ln-td^šiten in naš kmet je v kiipčijskih /đtfćvah mnogokrat naravnost prebrf-iop, toda obema manjka Sole. Da pa mo-.'^ tiidi Slovence biti prvovrsten trgo-v"ec, če te združena praktična izurje-nost 2 zadostno naobrazbo, nam doka-jjijejo zastopnlki naše legitimne trgovl-:if tn obrti. ,, Saipostojnj trgovci seveda ne pri-ii$r<*v *postev~ za vodstvo konzumnih irnštev. pač pa trgovskl itshižbenci za upravo istih. Toda naš trgovski sotruđ-nlti, Će je kaj vređen. stremi za tem. da jostant- danes ali jutri samostojen in bole šeJ raje v službo h kaki renomirani ♦vrdki. kakor h Ttonzumnemu društvu, ker mu je več na tem. da zbira skušnje, nego'da mogoče par kronfc več zashiži. tfa prvovrstne trgovske moči torej kon-itimna društva ne bodo mogla računati. Če je pa bilo že pred vojsko jako ♦ežavno najti za upravo konzumnih drn-*tev primernega osobja, od kojega je, kakor znano, uspeh najbolj odvlsen, velja *o tembolj dandanes, ko Je po vojnf veči->wwa vse korumpirano. iMed vojno je bila država primorana skiniti prosto trgovino ter vzeti razdelje-vanje blaga v svoje roke. Tako je nastal ^&e vrste socijalizem. ki je ustvari! jako jgodno razpoloženje za snovanje In šlr-3đc konzumnih društev. Draginja je ne-ii&au, boj proti oderuštvu Je torej tijesno sredstvo politične agitacije, kronična deleže tuđi ne manjka —; l;do se "XI torej čudil. da rastejo konzumna društva in slične zadruge liki tcobam po de- Dokler država ne favorizira kor,-?2Mmh društev " na škodo trgovcem s ;era, da zap/ra slednjiiti nreveč sapo potom davčneca vijaka, se trgovcem kon-zqrnnih društev til bafi. A država ne srjrc ■!bi»ati zasebne podjctiiostf. ker bi s tem najeoli škodovala sama sebi. Kakor vlđi-mo, trgovci tuđi nić več ne reagirajo fa-ko nervozno na snovanje konkurenčnih fonzumnih đruStcv kakor svoje dni. hi to h. več raztosrov. SHib trgovce W b5!, ki M sVne tipal zdrSaH konkurence konzum-neg? društva, ki deluje večinoma v ne-Gšoduejših razmerah. Gotovi grosisti Si syojih novih dobrih odjemalcev narav-~ morama za tem. da se zrnard-šajo se-iš^ne cene za polovico in še vv&iu diža-«r m$ mora fri icm strtmlicnju v vsa-jpfjti oziru podpirati. če hoče. da se i^e '^|avj boljš:vi£em. 'No. ob danaJnjih razmerah ni tcžko '•»SeVati. Tr.-ba je blago samo kupiti, ne- &} Časa poćakait. da se cene pri'nerno *Šžnejo in ga potem z mastnim ddW?- ^ prodati Toda vpraiam: Kaj pa po- *W. ko nastopi preobrat in začnefc) cene «ati? Blifamo se \Hku komunktare, P&n, da oi moremo biti \cč daleć od ^. ko bo tiastala v trgovini usodepol- na kriza. Nuvoficčuni «ad hoc«-trgovci bodo zginili s površja ravno tako hitro kot so se bili pojavili. Ostalo bo samo to, kar je solidnega, v težavnem. dolgem đc-lu nastalega in v krajevnih razmerah ti-temejjenega. To pa ne velia samo o zasebnih trgovinah, temveč v št ve čji merl o konzumnih društvih. Saj tuđi konzumna društva ne more-jo živeti samo iz rok v usta, če hoćejo s trgovino konkurirati. Vzdržavati tnorajo zaiogo in kupovati vnaprej. V tem pa riči eminentna nevarnost za v*e na5e narodno gospodarstvo. Z dviganjem valute bo padla roba tujega izvora. Znižati se bodo seveda tuđi morale cene doma pridetanemu ozlro-n\a izdelanemu blagu. One gospodarske skupine, ki so si nabavile blago po prei-šnjih visokih ceuah, bodo na vsak način skušale te cene nadalje držati. In ne mo-j timo se. če mislin»o. da bo takrat treba i železne roke. da se znižanje cen doseže. j S trgovci, ki so že toliko in toliko zaslu-j žili, bi ne bilo treba inieti prevelike ob-i zirnosti. Če so preje mnogokrat veliko i zaslužili, zakaj bi naj potem enkrat tud! | ne smeli zgubiti? Saj je njih preJSnji za-I služek vseboval tuđi riziko za morebitne i /gube. Postopati pa se ne bode smelo ra-j dikalno. kajti z energično potezo se ne I bo zadelo le gospodarsko jakih trgov-skih skupin. temveč v Isti meri tuđi kon-zutnna društva, v katerili so organizirani najširši in večinoma revni ljudski slojl. Kaj pomenUo torej konzumna društva v boju proti draginji? h predstojeće razprave sledi, da so orožje zelo dvomljive vrednosti. Konzumna društva so sicer uaperjena proti kapitalizmi., mo-rejo pa postati njegova najboljša opora v stremljenju za stabiliziranjem danaS-njih in bodočih pretlranih cen. Onim pa. kojim je ras za ljudski bla-nor in ne samo za agitačna sredstva pri j bližajočih se volitvah. naj dvakrat pre-tnislijo. je-li današnji čas ujroden za usta-navljanje konzumnih druStev tam, kler 1c takemu koraku socijalne in krajevne ra«-mere naravnost ne silijo. OrgaBuaclja za kupovanje ozir, Izvažanje življenjsklb potrebiCin. Mi- nistrski svet je 3. t. m. pooblastil ministra za prehrano, da ustanovi organizacijo, ki bo izkliučno kupovala hrano na račun države ?.a domačo potrebo in za izvoz. Za i/.vo,- pridejo v no${ev : vse vrste žita. moke in izdelki iz njih, fižoli leca, grah. potem ?,;va f.ivina in mast, isjemorr.a tuđi druge življeniske potrebščine, ki so navedene v kom-penzacijskih pogodbah. Ko bo ta organizacija osnovana, preidejo v isto vsi posli centralne uprave slede izvoza, fakturiranja in plačevanja. Prehranje-valni minister je tuđi pooblaščen, da predloži uredbo o ukrepth zoper navijanje cen v prometu ?. naivainejšimi predmeti. Izvoz živine, mesa in mesnih predelkov iz naše države. Ker se je pripetiio, da so priSli transporti zaklanih svinj v pokvarjenem stanju v inozemstvo, uredil je minister za kme-tijstvo in vode sledeče: 1. Živina, ka-tere meso je namenfeno zs izvoz, se mora klati le v klavnicah, ki so za to ustrojene, da pripravijo meso, oziroma mesne predelke za izvoz ; 3. tako živino sme pregleđovati samo državni veterinar ozir. od ministrstva za kme-tijstvo in vode določeni veterinar; 3- za izvoz priđe v poštev samo zdrava iivirii in nje meso, za katero izdaje potrdil* samo državni, oziroma od ministrstva odrejeni veterinar, kateri ima nadzorovati tuđi klanje, predeJovanje, nakladanje itd.; 4. zaklana živina in svele meso se sme nakladati le v take £eleZni§ke vozove, ki so popolnoma Cisti in za to prireieni. V toplefSem času mofajo taki vozovi inieti hlađilne priprave. fi l" Obrtnllkt potreblćine. U rad za pospeSevanje obrti v Ljubljani ima od-dati 3 kompletne aparate za avtogensko varenje. Nadalje ima tuđi ponudbo za večjo množino Spiralnih svedrov za obdelovanje železa. Kovinarji, ki se interesirajo za ta materijal, naj se pri-glase ustmeno ali pismeno pri ome-njenemu uradu. Pivovarna »Union« v Ljubljani, ki je bila v nemSkih rokah, je preSia na oWnem zboru dne 26. tm. v slovenske roke. Po dolgih pogajanjih se je dosegel sporazum in so prišli v upravni odbor s slovenske strani gg. Josip Lovrenčič iz Po stoj ne, Franc Pavlin iz Podbrezja, Alojz LJHeg, Karol Kauschegg, Vinko Vabič iz Žalca in Avgust Praprotnik. Izstop Tranclje iz latinske zveze. Ker ima franeoski srebrni denar mnogo višji tečaj, kakor znaša njegova nominalna vrednost, je naravno, da se ta iztihotaplja v inozemstvo, vsled česar trpi Franci ja ogromno škodo. Da spravi Francoska tečaj tega denarja v so-glasje i nominalno vrednostio, bode morala izstopiti iz latinske novčne zveze. Pobrala bo ves srebrni denar iz prometa ter izdala enako množino no-vega kovanega denarja, ki bode ime! r.0°-0 srebra, 22% niklja in 18% bakra. Hmeljarsko društvo za Slovenije v Žalcu javi vsem hmeljarjem, da znese letnina S K ; kdor tioče pristopiti društvu, naj se požuri in naj vpošlje navedeno vsoto. Zamenjavanje kronsklh bankov-cev avstro ogrske banke za kronsko-dinarske bankovce. Ker je ponekod razširjeno napačno mnenje, da spre-jema tisočake v zameno le finančna i deželna blagajna v Ljubljani, opozarjamo občinstvo, da izvun Ljubljane spre-jeraajo tisočake v zameno vsl davčnl | uradi v Sloveniji, ki imajo pripravljena za to potrebne kronskodinarske bankovce. Stranke izvun Ljubljane naj torej zamenjajo svoje tisočake z dru-gimi bankovci vred pri svojih domaćih davčnih uradih in naj nikar ne silijo v . Ljubljano, da ne bodo imele nepotrebnih stroSkov in zamude časa s čakanjem. RAZNE VESTI. Slovenski boljševlskl listi v A meriki. Slovenske časopise, ki izhajajo v Ameriki in so boljševizmu prijazni ali pa ga ćelo propagirajo, namerava državni tajnik Patmer potom izrednega zakona omejiti. Palmerjev t.rad ima nad 40 tolmačev v vseh jezikih ter pazno zasleduje vse boljševičke pojave v različnih ameriških fasopisih. Iztočna delnlška družba za trgovino se je osnovala v Pragi. Udeiežen naj bi bil tuđi japonski in indijski kapital. Japonska je obljubila 40, indijska skupina pa 20 milijonov kron. Čehi že iščejo dobre prometne stike z iz-hodom! influenca v Chikagu. Influenca razsaja po Ameriki z nenavadno nagli-c©? V mestu Chicago je dosegla rekord dne 22. januarja. Ta dan je dobil zdravstveni departement 2226 novih slučajev javljenih. Sedaj pa tuđi tam pojema ta bolezen; dnevno pada za približno 200 slučajev. Amerikanski zdravniki pravijo, da je najboljše zdravilo proti influenci, če je človek brezskrben Oporoka pobeglega ujetnlka. Neki Amerikanec Tompson bil je za-> prt v jeCi. Posrećilo se mu je ubeiati, zapusti) pa je v čelici svojo oporoko, ki se je glasila: Ker to stanovanje ni po mojem okusu, sem sklenil zapustiti ga. Vem pa, da je to zame nevarno in zapuščam zatorej za vsak slučaj svojo oporoko. Če me na begu ubijejo, naj priđe moje truplo na vseučilišČe v Pensvlvaniji za anatomične studije, toda pod tem pogojem, da se vdela del moje kože v usnje in v njega poveže izvod novega zakona sv. pisma. To sv. pismo naj se izroCi mojemu odvetniku, ki ga bo iz roči! kot moje postednje darilo moji ženi, ki je sicer budistka, pa se zanima tuđi za sveto pismo novega zakona. ^ r * Roparskl napad se je izvrSil na poStni urad v Suhorju pri Metliki dne 25. na 26. tm. ponoći. Drznost roparjev se kaže posebno iz dejstva, da je poštni urad v neposredni blizini orožniške postaje. Književnost. Josipa Jurčlca zbnmi spisi. Druga izdaja. Uredil dr. Ivan Prijatelj- Dnigl zvezek. V Ljubljani 1920. Izdala in založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. 8*, strani XVI + 415. Cena K 22^-. -^ Prav-kar "Je izšef v založbi Tiskovne zadruge đrugf^vezek Jurčičevih zbranih spisov, ki izhajajo v lični oblikj v redakciji dr. Iv. Prijatelja in od katerih je prvi zvezek vzbudi! pozornost in priznanje. Drugi zvezek obsega: Urednikov uvod — Spo-mini starega Slovenca — Tihotapec — Juri Kobila — Dva prijatelja — Vrban Smukova ženitev — Orad Rojinje — V-rednikove opombe. — Knjigo toplo prl-poročanio. Naroča se pri Tiskovni za-đrugi v Ljubljani, Sodna ulica št. 6. Zadnja porodila. Sklic narodnega predstavništva. Beograd, 26. febr. Minister notran-jih del je z brzojavko na deželno vlado v Ljubljani sklical začasne narodne predstavnike za pričetek sej na t. marca. Deželna vlada naj opozori tajništva SLS, JDS in JSDS, da obvestijo svoje predstavnike, da pridejo do imenovanega dne zanesijivo v Beograd. Djenikinov demokratski kabinet. London, 25. febr. Reuterjev urad javlja: Po vesteh Daily Telegrafa je sestavit Djenikin nov demokratski kabinet. Vladni program. Beograd, 26. febr. »Tribuna« javlja: Vlada te sklenila sklicati začasno narodno predstavništvo k prvi seji na t. marca t. i. Na tej seji bo vlada objavila svoj program. Zakonska pred-loga za nov volilni zakon je že iz-delana tn se pretresuje. Najprej hoče vlada izvesti ratifikacijo mirovne pogodbe z Nemčijo, potem zakonsko pred • logo o dvanajstinkah, nato zakon odav-ku na vojne dobičke ter predtogo o voliinem zakonu. Finančni minister hoče predložiti zacasnemu narodnemu pred-stavništvu ekspoze o finančnem položaju države SHS. ^amenjava kron. Bengrad, 26. febr. Finančno mini-strstvo objavija, da je celokupna količina kronsko-dinarskih novčanjc, ki se naj porabi v zamenjavo kron, Že odpošlana vsem u radom in da bo se mogla torej izvršiti zamenjava do od-rejenega roka. Sestanek konsistorija. Berlin, 25. febr. »Deutsche Allge-meine Zeitung« javlja iz Rima, da še vrši dne 18. marca v Vatikanu fton-sistorij, na katerem bodo imenovani novi škofje, ne pa tuđi kardinali. ' Imenovanje predsednika pokrajinske vlade v Sarajevu. Beograd, 26. febr. »Tribuna« javlja. Kot predsednik pokrajinske vlade za Bosno in Hercegovino v Sarajevu je imenovan dr. Milan Srskič. Sprejemanje kronsko - dinarskih In dinarskih novčanlc. Beograd, 26. febr. Finančni minister je poslat vsem bankam kraljestva SHS brzojavno odredbo, da v vseh svojih uradih spreiemajo v plačilo kronsko-dinarske novčanice in dinari« Narodne banke. Naknadno koi kovanje. Bedgrad, 26. febr. Finančni minister je odredi) rok za vlaganje prošenj za naknadno kolkovinje avstro-ogrskin bankovcev do 10. marca ti. in sicer za kraje, kjer je bilo prosilcem vsled višje sile nemogoce predložiti svoje prošnje pravočasno. Po tem roku se ne bo oziralo na prošnje za naknadno kolkovanje, kakor tuđi ne na take prošnje, ki nišo z rarlogi dovolj pod-prte. Pošiljke v ćirilici v inozemstvo. Beograd, 25. febr. PoStne pošiljke naslovljene v inozemstvo, ki so pisane v ćirilici, prihajajo nedostavljene nazaj, ker poStno' oso bje vsled pre-obitnega dela ne utegne naslovovpre-ptsavati. Občinstvo se torej prosi, da oiajSt delo in odpošiljanje pošiljk v inozemstvo s tem, da izpiJe naslove tuđi v latinici. : Proizvodni davek aa vino. Beograd, 26. iebf. Ministrski svet je sklenil, da se proizvodni davek » vino ukine na Hrvatskem, v Banatu -feinovci z 959 kandidati, delavska stranka je dobila 778 maodatov, v uliterskem okrožju so dobili proti-repubiikanci 114 353 glasov večine; drugi oeli se ^načnjejo kot zm«rn>. južni pa kot republikanski. SlndlkaliStično gibanje na Španskem. Amsterdam, 2o. febr. »Tirn*s« po-ročajo iz Madrida, da • se je počelo v Saragosi veliku sinđikalistično gibanje. V neko kavarno, k-ier je bilo zborovanjo. vrgli so sindikalisti bombo, i ki je ranila mnogo gostov. Gibanje postaja vedno resnejSe. Pismo Iz Sibirije. Učitelj Milko Jerše iz Hrastnika, hi je odrinil leta 1915 v vojno in bil v Kolo-mejskih bitkah ujet, piše svojemu očetu. vpokojenemu davčnenm nadupravitelju v Laškem, Francu Jeršetu. sledeče zani-mivo pismo: Tomsk, 14. avgusta ;9l9 Pisal sem od tu že več pišem, če ste jih j dobili, je druga stvar. To vem, da gotovo priđe, ker ga nese domov učitelj Julii. Sevnik in železniški uradnik Gustav Lu-kačič, ki sta bila oba tukaj pri jugoslo-vanskem polku. Do konca oktobra 1918 sem bil v Semipalatinsku. 6. novembra sem prišel sem in vstopil v 1. Jugoslo-vahski polk. Do sredi januarja sem bil v informacijski oficirski soli, a potem do-deljen 6., pozn'eje 7. in 8. četi kot vodm-oficir v šarži podporočnika. 1. februarja j sem bil imenovan samostojnim koman- ] dantom v tukajšnjem prverh izpravi-teljnem arestantskem oddc'.enju. Na tem mestu sem še sedaj, to je že 7. mesec. Sicer je precej odgovorno in kočljivu mesto, pa človek se vsemu privadi. Od tukaj boste gotovo vsak dan slišali najrazličnejše vesti. Seveda to. kar se godi v Rusiji, je pač menda samo t\i mogoče. Grozodejstva se kupičijo na grozodejstva. Pojavljajo se šajke. to so roparske bande, ki imajo svoje polje večinoma po vaseh. Likvidiralo se je že mnogo teh band. toda vse dobiti je pač skoraj nemogoče vsled silne tajge, to Je pragozda. ki se vleče na tisoč vrst na obeh straneh sibirske magistrale. Zadnji mesec napredtijejo boljševiki v Sibiriji. v?led odpotovanja «ekselenčne sibirske armade«. kako bo to šio naprej, je pač težko reČi. Za sedaj smo še popolnoma mirni .posebno ker Sibirija je tako velika, da če se v enem koncil kaj zgodi, se na drugem o tem še nič ne ve in ne čutf. Tukaj živimo dobro. Jesti imamo dostt. tobaka in sladkorja tuđi ne manjka. Ob-leke. perila itd. imamo tuđi dovolj. Denar mi ostaja. Pri polku imamo klub, postavljen od društva amerikanske kršćanske mladine. V klubu ie kinematograf, kavama, časopisi in razne igre. Vstop v kinematograf ie zastonj, drugo pa vse tako poceni, da je čudno. Cehi tu-kaj vsak dan pričakujejo svojo misijo iz domovine. Z gotovostjo se nadejajo. da jih odpravijo domov. Tuđi o naši jugosl. misiji se čuje. da je na poti sem v Sibirl-Jo. Da so naše oči obrnjene tej misiji na-sproti. si lahko mislite. Uverjeni smo, đa ima namen in nalog, nas odpeljati domov. Kajti tukaj še dalje čaše živeti v teh prav ruskih razmerah. Je pač težko. Iz raznih časopisov posnemamo nekate-re drobtinice iz naše nove domovine. Toda za nas je to tako malo, da si pač ne moremo predočiti jasne slike. Da nam nikaka poročila, pisma ne prihajajo, si ne moremo raztolmačiti. Vsak si beli glavo, kje leži vzrok. Le nekateri so dobili karte od aprila in maja 1919. Zakaj samo nekateri? Tukaj je vse strašno drago, kajti špekulacija je v najboljšem cvetju. Vsak špekulira, na »bivajet kar-man« si nabija žepe. Delati pa ta rod Se ne zna. Mogoče se na»ičijo njih naslednl-ki. pa $e tuđi ni gotovo. Da ima naš kmet to zemljo, bi ne bil le bogat, am-pak najveeii bogataš. V kako kratkem času tukaj borno obdelana zemlja tako obilno rodi, si samo ta lahko predstavi, ki to sam na svoje oči vidi. Gnoj vozijo na ceste in v jarke, ker ga zemlja ne. rabi, a narod sedi pred bajtami, gladuje in, zabavlja na vlado, da mu ničesar ne da. Ljudje so pač navajeni na nagajko In pest, a svobode. ki so si io ustvarili, ne razumejo. Nam. to ie Cehom in Jugoslo-vanom, se čudijo in nas gledajo po str.-.- i ni. ker smo pošteno oblečeni in Imame) vsega dosti. Kakor sem že rekel. misija je na§e glavno upanje. Dregajte doma. da nas dobite domov. tukaj si rai ne, moremo pomagati. Skušajte tuđi kako pošto sem-kaj spraviti, kajti dve leti biti brez vsa-ke vesti, je le malo preveč. Tukaj tigib-Ijcmo o tem in oitem, se kregamo za rakov špeh. — nazadnje pa le pridemo do tega. da nobeden nič ne ve\ To je med nami oficirji, a kako težko ie v tein ozt-ru z moštvom. si lahko sami predstavljate. Tukai je uas učiteljev dosti. Kler i sta po dva učitelja skupaj. je prva stvar , debata o plačah. Tuđi tukaj daleč v Si- \ biriit ie to med nami učitelji aktuelno ] vprašanje. Ali nam ostnnejo naša mesta. j koKko bo plače itd? Vsaj. čas mine. ne ve pa tuđi nobeden nič. Upam. da se Vam sedaj vsem dobro godi in da ste vsi j pridni in delavni. Mogoče ni več daleC ča«, ko borno pederi vsi skupaj pod (lomačo streho, prerešetovali minulost In živeli za boljšo bodočnost. Za kratek čas. j Napačno rammel. | A; Ti si lopov lažnjivec in pre- pađla du«a, ali me s!i5i§? i B (sanjale): Seveda te slt§rmrč>rrm pa govoriš tako grdo s sebo; - ; V restavradjl. ; Gost. Kaj imate danesr \ Restavrater: Dantš imam . telelg ! glavo, prašičje obistL iančje možgani in kiste svinjske no.ie. Gost (soiutno): Tako?- Ka) ste bili že od rojstva tuki r Dober nasvet. A: Ti si se že jako visoko rovspei v življenju. Ali bi mi ne hotel poVe-dati, kaj naj storim, da se dvignem nekoliko od talr B. Seveda; druzega ni tre.ba storiti kot brcniti mulo v zadnjo nogo! Brzojavka. Mož dobi iz zdraviliSča brzojavko, da je soproga tam umrla: vodstvozdra-vilišča vpraša, ali io naj pokoprjejo ali dajo se2?att. Mož naglo odgovori. »Napravite obo;e. da bo boli gotovo!« Lislnica uredništva. Sv Jur! cb Pesn. Hvala! Prosim Vas, oglasite se večkrat! — Sv. Pavel pri Preb., Čmagora. Enako? • DnitiD obtinshih tijnikoi u Slovecijo priredi dne 1. msrca t!. ob 9. uri đo-poldne redni občni zbor v rudeči sobi Narodnega doma v Celju. Vabijo se vsi dosebajni člani in vsi drugi stanovski kolegi, ki 5e do danc-s nišo člani društva, da priđejo navedeni dan k zborovanju, kjer se bode razpravlialo o riaravnost obupnem položaju našega stanu. 9Razglas yleiie r«ilneya rokiutovanja rojainih l«tnii«ov I89B. \&N !89S fO99in I900. St. 1062/20 Po naredbi deželne vlade za Slovc-nt]o, oddelek za narodno brani bo in sporazumno s komando dravske divizijske oblasti se v kratkem /rši redno rekruto-vanje rojstnih letnikov 1896. 1897. MJ98, 1899 in 1900. --v- •■■--■ . ! Rekrutni spiski sd tiapravljeui ter so od 1. do 5. marca 1920 v uradnih tirah na ogled pri mestnerri magistratu coljskem j v »Mestnejii domu«. ; Y svrho dopolnila teh rekrutnih spi- ; i skov se pozivajo svojci vpisanih mlade- | ničev in mladeniči sami. da si pravočav no preskrbe dokazila o rodbinskih podat-kih, katere je predložit* inestnemu magistratu celjskemu ali pa rekrutni komisiji, da popolpi rekrutne spiskv. Mladeniče. ki bivajo v inozemstvu ali izven mestne občine, je svojcem cb-vestiti o rekrutovanju. da se nad ujimi ne udejstvi določilo člena U. in 12. zakona o ustrojstvu vojske, ki se glasi: | »Clen II. Kdor se oJtegne službi v i kadru in se izsledi do M. leta, služi v kadru tri leta, neglede na rodbinsko stanje, in poleg tega se mi podaljša služba v ■ vseh pozivih za dobo. ki jo je zamudiL i Sorodniki plačujejo v tem slučaju od ći. \ leta mladeniča. dokler se mladenič ne prijavi sam ali pa izsledi, vojnico (voja-ško takso) in druge davke « »Clen 12._ Svone, ki prikrivajo rekrutovanju podvrž ^nega mladen ča in ga pravočasno ne prijavijo za rekiutovanje ali v slučaju pot'd'tve ne odpošljejo v voiaško službo !'■ kadru, kaznuje divizijska komanda na globo od 100 do 300 di-narjev v korist vojnega r'inistrstva, v flučaju neiztirlji :"st'i glob«* pa z zapo-rcni do 30 dnu otcreg.i je takc.j nasto-! Hi.«. - . ■ MladeRićem, ufistojnim v inozem-.i"o. je takoj a\\v\ vsaj v {tirih meseclh isl tanašnjega ilii.1 predložiti uradile li-s'o. ki potrjujejo ihdzc-msko pn>-t ljn^st. Dnevi rekrutovanja so pondeUi-k 18. marca t. I. za letnike 18%. 1899 In 1900 in lorek, dne lf». marca t. I. /a letntko 1897 in 18%. Kadi ^abeležbt in popolnitve rekrutnih spiskov je vsem v Celje pristojnim !n vsem v Celju rojenini. izven Celja pristojnim, leta 1896 do 1900 ru>eorm mlađe-ničem brez izjeme in neghede m to, ali so že služili pri vojakih ali ne. in neglede na to. če danes služiio pri vojakih, ostbno ali pa po svojcih zglastti $e po nastop. nem redu pri mestnem magistratu ceU-skem v »Mestnem domu« in sicer: 1. sušca 1920 letnik 1896, 2. sušca \920 letnik 1897. 3. sušca 1920 letnik 1898. 4. sušca »920 letnik 1899. 5. sušca 1920 letnik 1900. K zglasitvi ie prinesti seboi vktm, brez izjeme: a) rojstni list: b) poročila župnih uradov i/ rojstne matice, na posebno tiskovino, kl se ie ravnokar dostavila vsem župnim -ur»-dom: c) izkaz o neposrednem davku skup. ne rodbine, ki se dobi pri davčnem uradn v Celju: d) potrdilo o nesposobnosti moškifi svojcev za pridobitek, zlasti onim, ki rc-flektirajo na kako vojno olajšavo. Poleg tega je prinesti: a) obvezancem. ki so že služili pri vojakih. vojaške listine; b) dijakom zadnje iob&s i»igeyit ali potrdilo ravnateljstva o obiskovanlu sole; c) inozemcem. izkazilo o inozenv skem državljanstvu. Kdor prezre. zamudi ali namenoma opusti zglašit^v. zadenejo njega in njegove svojce zgorai navedene posledice zakona 6 ustrojstvu vojske, -peleg -tega pa bo izostale zasledovala policija in jih s silo privedla k zglasitvi. Mcstni magistrat celjski, dne 24. svečana 1920. Poljanec 1. r. Petek 27.. fobola 2& vu nedei^a.:2y,'sve^art_a-. Rni nn fhiliptiip su ^mtit OUJ 110 &lMlJyS!Ju Sli ulllli 1. VeliKaiisKa amerikanska drama. Pri'nedeljskih .programih ostanejo ceuo stalno zviJane. 2 dar.aSnjim dwem &e predstave vršijo ropet ob delavnikih ob 7. m 9» ;;rt zvefer. <"•'-: rfde';::h in prazniV1!-« ob 5., 7. ;^ 9. ■."■'■ . ve?»" St*J prehlalem? Imate boiečine v prsih. \ griu? A!i kaSljate? Imate na-hod? Dobri prijatelj v takih hudih dneh Vam je Peilerjev prsvi etza-flufđ! 6 đvojnatih ali 2 veliki specijalni stekle-nici 27 K. — Zagorski sok zoper kašeli in prsne bolečine i steVclenica 5 K. Slaba tirana Vam ie potivart a ie-lotfes? Fcilerjeve prav-.' E'-a-krog!jicc sr.i spravijo v red! 6 5'?atljic 12 K. — Cvgen V. Feilcr, Stublca đoln:a, R!$a-trg St. 1%. Hrvatska. 1590A 15-5 Gramofon, dobro obranjen ;n >fp (estenac (Lustti) prodam: V» Pick ictotrrančni ateHer 317 2-i „Pension" Oragorčičeva nllc« *!. 11, tina domaća hrana, cene nizke^ Abo-nement v htSi in zurlaj hiše. :3J7 2-? Prodaja vina iastnega pridelka 1918 iz vinogradov grajšime grofa Attemsa v Brežicah. Vinske posku5:ije so dne 3. marca 1920 pri upravitelj« stvu grajščine v Brežicah. Ponudbe za vino so v zaprtem pismu z označbo »Vinska ponudba« predložiti imenovanemu upravitelj* stvu v Brežicah do 10. marca 1920V Prodajalec si pridržuje pra-vico, da se pri slučajnih Spekulativnih ponudbah ne ozira na r»jV višje ponudbe. ker bode o končrii oddaji vina o'dločeval glavni DOverjenik ministrstva za agrarno reformo v Ljubljani. 323 Upravit, pasestev grofa Attemsa v Brežicah. wtmwm hzvršufe okusno in hitro vsa v njeno stroko spndajoča dela v priprosti in tuđi v naj mode rnejš; \izpejjayi. Najrazličncjše tiskovine za sole, šolska vodstva, za občinske in župnijske urade,'za \drušrva, korporacije, trgovce tn obrtnike, zasebnike iUK Računske zaključke zadenarne zavoiie, Mimnkftii rife štev. 2» »M O V A D O B A« StnmT. Službo iS6e 3I5 vpok, stražmojstet, imoivn sloven- >:-. ikega, atbohrvaikega ir. nemSkega ,j..; jezika.v- govorit in pijavi. Želei bi u- • :>, ■ ,4top& v.vartie v itajem i »li pa se kupi Ponudb? r.a upravniStvo j Nove Dob?. -92 3-1 priporoča cenj.gostom najboljša \ doniaćn vina ter vsak *as toplo in mrrlo kuhinje. * Ravno so došle .. y#ije množine blaga iz Jnozem stva» zato razpošMjam po celem kraljestvu po zelo nlzkili cenah : Cal Kakao Maadeljne bokalado Paprika talrau Vanllit« RoilCe P«r«4l*alk Ilosln« DlilT« Llmo.na Pomurata KUT« SU Ol|e mu* Bonbon« Konjak Hun Sllvovko SU«a Krt«« Svete Tesiaala« tvapla Oallco Snfon Moćnih J> CELJE. Glavni trg. ^ 27? -2 Kupim usoho množino dvovprežnih kočij {Phaeton}, ter ,ro :r ■■• :- He£*to Ineti tepe« zdfev* las«? Fellerjeva prava Elža Tannochine pomada 2a ' rast las doseže bujne I »se! Zapreci prhsj prerano osivenie. Zabrani plešn! 1 lonček 6 K št. 1 III 9K. - Mazile z-. brke 1 K 80v in 2K 50v. / ' Rtućifo Vas kurja oietat * Felierjev pravi t«ri»to\5ki obliž učinkuje bre?. "^ bolečin hitro in zanesljivo! Nobenih kurjih oJes **^ več! Nobenih 2u!jev! Nobene frde kole! Mala SkatJjic« 3 K 50 v, velika Skatlja 5 K 5C vin. ~ 7cft+Q eo l#oJ9 Pelieijeve Elza umivalue pastilje /ClSa LEMU bB RdJ f (Kolonjske vode) t Skatlja 5 K. - Pla^tpr Fellerjev usipalen prašek proti potenju 1 Skatlja 5 K. — Pcl-lerjev mentolni črtnik zoper glavo - in zobobol 1 škatljica 3 K 50 y. — Fellftrjev Elza Fluid 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici, Spcijalni 27 K. — NajboljSi parfum 2 najfinej-Sim duhom od 8 K naprej. NajfinejSi rtoga-puder Dr. Kluger, bel, roza in rumen, 1 velika Skatlja 12 K- — Močna Fran-covka v steklenkah po 6 K in 16 K. Omot in poStnina t 1599 15—11 posebej, a najceneje. ' Evgen V. Fcllcr ljekarna, Stubioa Donja, Elza trg itev. 356. (Hr«&t»ko.) Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celju rm \ ĐelnHtka B'«*w«oa 80,000.000 krpu. | CENTRALA V LJUBLJANI Podpužnioe Rexer«ni fondi nad 15,000.000 kron. « Splitu, Trstu, Sarajevu, Gorioi, Mariboru, Boro vijah ter ekspozitura v Piuju. Sprejema vloge na knjižice In tekočl račnn proti ugodnomu obrestovanju. Kupuje in prodaja vse vrste vređnostnih papirjev, valut in dovoljuje vsakovrstne kredite.