Celje - skladišče D-Per
« KAhUtLJ«;
sruu j
" Celo Tv. — September 1981
582/1981
COBISS s
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
ZMDA Kozjansko ’8I
Mladinsko prostovoljno delo je danes v Jugoslaviji najkonkret-nejša oblika dela mlade generacije, s katero vztrajno dokazujemo, kako globoko se motijo tisti, ki se bojijo za našo prihodnost. Na tisoče mladih se vsako leto prostovoljno odloči oditi v mnogo težje pogoje dela, ker zavest mlademu narekuje, da prispeva svoj delež k izgradnji samoupravne socialistične družbe. Zavest pa postane še trdnejša in močnejša, ko mladi človek postane brigadir in s tem neposredni sooblikovalec in graditelj najčistejšega in najplemenitejšega ideala
naše revolucije, bratstva in enotnosti.
Mladinske delovne akcije pa niso zgolj naloga mladinske organizacije, temveč vse bolj postajajo sestavni del družbenih dogajanj, predvsem na področju regionalnega razvoja, solidarnosti in vzgoje mlade generacije.
Tudi v občinah Šentjur in Šmarje imamo zvezno mladinsko delovno akcijo Kozjansko, ki dela v dveh naseljih, v Šentvidu pri Planini in v Bistrici ob Sotli. Prihodnje leto bo akcija Kozjansko, ki je ena najstarejših akcij v Sloveniji, praznovala 10-letni-co mladinskega prostovoljnega
dela na tem področju. Ko smo v Jugoslaviji v preteklih letih po daljšem premoru ponovno spoznali vrednote mladinskega prostovoljnega dela, je bila akcija Kozjansko med prvimi delovišči, na katerih so mladi zasadili krampe in lopate. Leta 1973 je bila akcija še republiškega značaja, leta 1974 pa že zveznega. Tega leta je akcijo obiskal tudi tovariš Tito in mladincem naročil, naj na Kozjanskem ostanejo, dokler bo potrebno. Nalogo je mladina svečano sprejela in jo uresničuje še danes in jo bo tudi še vnaprej.
Tako kot mladi širom naše do-
movine, je mladina prišla na Kozjansko s ciljem, da zgradi kilometre novih cest, vodovodov, da pomaga ljudem pri vsakodnevnih opravilih. Prišla pa je tudi zaradi mladostne zagnanosti, jasnejšega pogleda v bodočnost, prijateljstva, zaupanja v lastne sile in v naš samoupravni socialistični sistem.
Domačini tako spoznajo način in organizacijo brigadirskega življenja. Prepričan sem, da danes marsikdo gleda z drugačnim odnosom na mladinsko prostovoljno delo, ker so dobili v hišo vodo ali jim je zasvetila luč. Težko je razumeti, da brigadir
OSREDNJO KNJ. CELJE
Od tu in tam
15. avgusta — pozabljivost pa taka!
Po vrnitvi iz Selc pri Crikvenici, kjer so letovali otroci iz naše občine, so ugotovili, da so na morju bili «pozabljeni« dve vzgojiteljici in 30 otrok. Verjetno so bili tega najbolj veseli otroci, ker so ostali dalj časa ob morju, manj pa tisti, ki so morali plačati dodatno vožnjo avtobusa.
V noči od 22. na 23. avgust sta ob slivniškem jezeru taborila ribiča iz Črne na Koroškem in Jesenic, da bi se udeležila ribiškega tekmovanja. Spala sta v šotoru in ribiški pribor sta pustila na prostem pred šotorom. Ponoči ju je obiskal neznanec — »zbiralec« ribiškega pribora — ter ju olajšal za tiste štiri kompletne pribore.
25. avgusta je v eni od šentjurskih gostiln v večernem času prišlo do pristne domače »rokoborbe« obogatene s pivsko embalažo. Eden od udeležencev je bil tako razgret, da je pozabil na svojega prijatelja in tudi na njegovi glavi preizkusil trdnost steklenice. Finalisti se bodo srečali v drugem kolu — pred sodnikom za prekrške.
Po podatkih Postaje milice Šentjur je ugotovljeno, da v zadnjem času zelo narašča število tatvin koles in mopedov. Izkušnje kažejo, da takšnemu stanju precej pripomorejo oškodovanci sami, saj kolesa in mopede puščajo nezaklenjene brez nadzorstva. Ne pozabimo: Prilika dela tatu!
XIV. mednarodnega obrtnega sejma v Celju od 18. — 27.
septembra so se udeležili tudi šentjurski obrtniki s svojimi izdelki. Med razstavljenimi eksponati so tudi štiri inovacije članov Obrtnega združenja iz Šentjurja.
Učenci, ki so v šolskem letu 1980/81 končali četrti razred, so 1. septembra odpotovali v šolo v naravi v Selce pri Crikvenici. Po programu bi šola v naravi morala trajati do 8. septembra, a so se morali vrniti že 6. septembra zaradi slabega vremena. Šole v naravi se je udeležilo 238 učencev. Spremljalo pa jih je 21 pedagoških delavcev, zdravnik in medicinska sestra ter dva kuharja. Glavna naloga šole v naravi je bila učenje plavanja, ki pa je niso mogli opraviti zaradi slabega vremena. Učenci so se kljub temu vrnili zadovoljni in bogatejši za mnogo novih spoznanj.
1. septembra so naši šolarji zopet začeli s poukom. Že prvi dan je bil za vse res delovni dan. V prvi razred je vstopilo 230 učencev, ki jih bo poučevalo 13 učiteljic. V usmerjeno izobraževanje pa je vstopilo 278 učencev.
Komisija za sprejem otrok pri VVO je sprejela še 20 otrok, ki so rojeni 1979. leta, in bodo dobili svoj prostor v novem bloku. Predvidoma bo ta skupina začela z delom 1. oktobra.
8. septembra se je na stopnicah pred blagovnico »Merx« v Šentjurju začelo »stabilizacijsko« delo Nivoja iz Celja. Merx je prvotne stopnice reklamiral, ker je pozimi popokala glazura na njih. Nivo je stopnice odstranil in začel z izgradnjo novih — dražjih. Kaj nato rečejo občani in kakšno je pojasnilo izvajalca?
20. septembra je Planinsko društvo Šentjur proslavilo 30 let obstoja in 20 let otvoritve doma na Resevni. Proslave so se udeležili številni domačini in gostje — predstavniki okoliških planinskih društev, Planinske zveze Slovenije ter predstavniki družbenopolitičnega življenja Šentjurja.
17. in 18. oktobra bo v Šentjurju potekala že 6. mala slikarska kolonija »Bohor žari«. Letos bodo mladi ustvarjalci slikali na temo: Izseljevanje Slovencev na Hrvaško in v Srbijo.
(Nadaljevanje s 1. strani)
vsak dan vstaja že ob štirih, da nato opravi še vrsto aktivnosti ter da je že ob šestih na precej oddaljenem delovišču. Prisotnost brigadirjev pa povzroči še to, da se ljudje v teh krajih med seboj še bolj akcijsko povezujejo.
Kljub temu, da so naša družbena strmljenja letos še posebno usmerjena k stabilizaciji, ne nameravam naštevati in ocenjevati materialnega učinka letošnje akcije, ki je sicer velik. Še večja in pomembnejša je družbenopolitična vrednota te akcije.
Letos je akcija delovala od 6. junija do 30. avgusta. Naslednje leto nas še čaka delo na osrednjem delovišču Sodna vas — Slivnica — Trebče, mnoga gospodinjstva še pričakujejo vodo in elektriko. Naloga občanov občine Šentjur, kakor tudi širše regijske skupnosti je, da se še bolj zavzamemo za akcijo, kajti neprecenljive so vrednote, ki vnašajo med delovne ljudi nov optimizem, ki utrjuje zaupanje v lepši in boljši jutrišnji dan.
Mladina v občini Šentjur zna dobro ceniti mladinsko prosto-
voljno delo, kar dokazuje izredno uspešno delo brigade Miloš Zidanšek, ki je bila letos na zvezni akciji Posočje. Delo in uspehi te brigade kažejo tudi na odnos mladine iz naše občine do mladinskega prostovoljnega dela. V vseh sredinah in v naši družbi na sploh, je potrebno doseči celovito poznavanje vzgojnih, ekonomskih in drugih vidikov prostovoljnega dela in preseči ozko in površno poznavanje, ki često povzroča kratke stike v sporazumevanju in dogovarjanju na eni strani ter na drugi strani šibak odziv mladih za delo v akciji, predvsem med študenti. Tudi želja tovariša Tita je bila, da bi zveza socialistične mladine in druge družbenopolitične organizacije zajele čimvečje število mladih. Zanimanje za delovne akcije je veliko in škoda bi bilo, da bi onemogočali sodelovanje vsem, ki to želijo. Na mladinske delovne akcije se ne sme gledati samo s strani materialnih učinkov, ampak je potrebno imeti pred očmi vsestranski in neprecenljiv pomen za mlado generacijo in našo deželo v celoti.
Jože Artnak
Krajevni praznik KS Kalobje
Krajevna skupnost Kalobje si je letos prvič izbrala svoj praznik, 30. avgust, ker jo na ta dan vežejo spomini iz časov NOV.
Prav v tem letnem času so se v kraju in v okolici bojevale čete in bataljoni, ustanovljeni v celjski regiji in na področju Kozjanskega.
V spomin na te težke čase in padle borce je organizacija ZZB Slivnica za letošnji praznik odkrila prenovljen spomenik padlim domačinom in ostalim žrtvam krute vojne.
Ob spomeniku je imel slavnostni govor Jože Vodeb, predsednik ZZB NOV Slivnica, odkril pa ga je predsednik občinske organizacije ZZB Avgust Božič. Spomenik je izročil v varstvo osnovnošolski mladini.
pomagala zgraditi primarni del vodovoda v vasi Kalobje in bila v pomoč tudi pri rekonstrukciji ceste med Kalobjem in Jezercami.
Sledila je točka, v kateri sta KS in KK SZDL Kalobje podelila svoja priznanja najzaslužnejšim organizacijam in posameznikom. Priznanja KS je podelil predsednik skupščine KS Jože Magdalene, in sicer: Gasilskemu društvu Kalobje, organizaciji RK Kalobje, Francu Cerkveniku in Ivanu Novaku.
Bronasto značko OF so podelili Alojzu Plahuti za požrtvovalno delo in nesebično pomoč pri delu organov KS.
Vsem udeležencem in nagrajencem pa je ob tej priliki v imenu gostov spregovoril Mirko
Na osrednji prireditvi je predsednik sveta KS Alojz Plahuta v svojem govoru orisal dosežke in probleme kraja ter njegovih prebivalcev. Zahvalil se je za veliko pomoč letošnje ZMDA »Kozjansko 81«, ki je z velikim trudom in požrtvovalnim delom
Čander, predsednik OK SZDL Šentjur.
Kulturni program so izvedli moški pevski zbor iz Slivnice, člani folklorne skupine Prosvetnega društva Franc Vrunč iz
(Nadaljevanje na 3. strani)
Dobja pri Planini ter godba na pihala iz Šentjurja.
Gasilsko društvo Kalobje je ob tej svečani priliki razvilo svoj prapor.
Najprej je vsem gostom in gasilcem spregovoril predsednik društva Franc Safran, ki je nanizal probleme, s katerimi se ubada društvo.
Društvo je v svojem 14-letnem delovanju doseglo tudi lepe delovne uspehe, kot so: izgradnja novega doma gasilcev, ki je v končni fazi, pridobitev novih kadrov in uspešno izvajanje požarne preventive, zato je podelilo priznanja: Občinski gasilski zvezi Šentjur, Občinskemu štabu civilne zaščite Šentjur, Gasilskima društvoma Slivnica in Šentjur ter ostalim posameznikom, ki so pripomogli k razvoju društva.
Občinska gasilska zveza pa je podelila za 10-letno službovanje v gasilskih vrstah značke triindvajsetim članom društva in pet odlikovanj GZS.
Po razvitju prapora so obesili trinajst spominskih trakov orga-
nizacij in posameznikov, ki so se odzvali prošnji, da tako finančno podprejo delovanje društva.
Po končanem programu so krajani videli akcijo slivniških gasilcev, ki so prikazali, kako hitro so sposobni ukrotiti rdečega petelina.
Praznično srečanje, ki je sledilo, se je zavleklo pozno v noč, za dobro voljo gostov in vseh udeležencev pa je poskrbel ansambel Prosvetnega društva Dobje pri Planini, pod vodstvom Franca Salobirja.
2al je na letošnjem praznovanju krajevnega praznika bilo malo udeležencev.
Upamo, da smo prisotnim dokazali, da Kalobje živi in dela, da se prvi sadovi sporazumevanja že kažejo in da bodo lepa in trajna podlaga za zbliževanje vseh delovnih ljudi in občanov.
Krajevni praznik KS Kalobje je za nami. Vabimo vas, da nas prihodnje leto obiščete. Radi vas bomo sprejeli.
Janko Cerkvenik
Blagovna praznovala drugič
Krajevna skupnost Blagovna je v nedeljo, 6. septembra, praznovala svoj drugi krajevni praznik, v spomin na otvoritev bolnice Zima v septembru leta 1944. V bolnici je prejelo pomoč veliko ranjenih partizanov.
Pomembna pridobitev za krajane je modernizirana cesta v Primož.
Ob tej priložnosti smo v Krajevni skupnosti pregledali dosežene uspehe, ki so številni in pomembni.
Lekarjah, letošnji krajevni praznik pa so pripravili v vaški skupnosti Primož.
Ob tej priložnosti je v Krajevni skupnosti bilo organiziranih več prireditev:
—	obisk bolnice Zima
—	turnir v malem nogometu med ekipami vaških skupnosti Blagovna, Dole, Primož in gasilskega društva,
—	otvoritev ceste v Primož in povorka kmetijske mehanizacije.
Med največje uspehe na področju samoupravnega in družbenopolitičnega delovanja v Krajevni skupnosti sodi referendum za podaljšanje samoprispevka do leta 1985, kar je osnova vsem nadaljnjim akcijam v naslednjih petih letih v Krajevni skupnosti.
V Krajevni skupnosti smo takoj pristopili k realizaciji petletnega plana. V ta okvir sodi gradnja gasilskega doma, ki je že zgrajen do prve plošče in modernizacija cest Goričica — Brglez v dolžini 260 m ter v Primož v dolžini 930 m.
Za realizacijo naštetih nalog so tudi pripomogle širše družbenopolitične skupnosti.
Prvi krajevni praznik je bil v
Ob tej priložnosti so odkrili spominsko ploščo borcu Antonu Stojanu na njegovi rojstni hiši v Primožu.
Na slavnostni seji delegatov skupščine Krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij ter gasilskega društva pa so bila podeljena priznanja Krajevne skupnosti Blagovna za večletno delo v Krajevni skupnosti. Prejeli so jih: Avgust Mavrin, Jože Kom-polšek, Rudi Rečnik ter vaška skupnost Primož za izredne uspehe ter dolgoletno delo pri izgradnji krajevne skupnosti, Vinko Jagodič in Ludvik Mastnak pa sta dobila priznanje za vsestransko prizadevanje pri raz-
voju manj razvite Krajevne skupnosti Blagovna.
Po svečani seji skupščine delegatov Krajevne skupnosti so člani OO ZSMS Blagovna, Šentjur-
Radio Šmarje
Le malo je besed, s katerimi bi lahko izrazili današnje občutke delavcev najstarejše lokalne radijske postaje na Slovenskem. Osemindvajseto leto teče, odkar se je prek radijskih valov prvič oglasila peščica nesebičnih za-gretežev, ko so poslušalci prvič slišali glas prvega napovedovalca tovariša Jožeta Jakoša: »Tukaj radio ljudske tehnike Šmarje pri Jelšah.« Marljiva trojka Jožetov (Jože Gojtan, Jože Plemenitaš in Jože Jakoš), je brez beliča, a ob izdatni moralni podpori tedanjega predsednika občine Avgusta Anderluha, ustvarila radio, ki deluje še danes.
Tov. Jože Gojtan je tedaj vložil vse svoje sposobnosti in organiziral delovanje. Tov. Plemenitaš je s svojim .tehničnim znanjem sestavil oddajnik in studijsko opremo iz delov različnih znamk in izvorov. Presedel je dneve ih tedne pri delovni mizi, kjer je nastajala naprava, ki je služila skoraj 28 let. Tem neumornim delavcem se moramo danes še posebej zahvaliti.
Sen nove generacije delavcev, da bi dobili novo studijsko opremo, je star že nekaj let, vendar pa ni bilo možnosti, da bi se izpolnil. Že nekaj časa je bilo delovanje radijske postaje ogroženo. K'temu pa so nastale še kadrovske in finančne težave, programu pa je tu in tam manjkala trdnejša vsebina.
Zadnje leto pa smo poprijeli. Delavci radia smo dobiTI izdatno podporo Ustanoviteljice Občinske konference SZDL, občine in vseh družbeno političnih organizacij ter večine samoupravnih interesnih skupnosti in delovnih organizacij, kjer je treba posebej poudariti razumevanje občinske kulturne skupnosti, skupnosti za cestno komunalno dejavnost, Skupnosti socialnega varstva ter občinske izobraževalne Skupnosti. Skupaj smo ugotovili, da je radio naš in da ga moramo s skupnimi močmi dvigniti na mesto, ki mu v družbi gre. Danes so vidni rezultati teh prizadevanj, ko smo odprli nove prostore radia in s tem odprli novo stran v zgodovini radia Šmarje pri Jelšah.
Leto 1981 pomeni preporod naše radijske postaje, ki se bo odslej mnogo lažje uveljavljala tudi na področju vsebine in kakovosti radijskega programa in se približala vsem našim ljudem pa tudi občanom sosednjih občin Šentjur in Slovenske Konjice, če bosta to ti dve občini želeli. Odslej smo opremljeni tako, da lahko enakopravno sodelujemo z drugimi radijskimi hišami, sodelovanje pa bo trdnejše, ko bomo rešili še nekaj kadrovskih težav. Kolektiv bo moral še naprej vlagati velike napore in se povezovati z vsemi gospodarskimi dejavniki v občini, da bi čimprej nabavili UKW oddajnik. Sele tedaj bo
Center in Šentjur-Okolica ter pevski oktet iz Ponikve izvedli še zelo zanimiv kulturni program. Nato je sledilo tovariško srečanje.
naša postaja prava radijska hiša.
Franc Bizjak
TEDENSKI PROGRAM
RADIA ŠMARJE PRI JELŠAH
Ponedeljek
16.00	Napoved sporeda Uvodna skladba (domača) POROČILA (dnevne novice, komentarji), obvestila, relame, zabavna glasba
16.30	MLADI MLADIM (redna tedenska mladinska oddaja)
17.00	Zaključek sporeda
Torek
16.00	Napoved sporeda Uvodna skladba (domača) POROČILA, obvestila, reklame, zabavna glasba
16.30	STARI IN NOVI ZNANCI (nastopajo narodnozabavni ansambli s starejšimi in novejšimi skladbami)
16.45	ŠPORTNIH SEDEM DNI, poročila in reportaže o aktivnosti na področju telesne kulture, rezultati)
17.00	VESELI JUKE BOX (zabavnoglasbena oddaja z več kot 10-letno tradicijo, priljubljena predvsem pri mlajših poslušalcih)
18.00	Zaključek sporeda
Četrtek
16.00	Napoved sporeda Uvodna skladba (domača) POROČILA, obbvestiia, reklame, zabavna glasba
16.30	AKTUALNI ČETRTEK (10-minutna aktualna družbenopolitična oddaja — dogodki v tistem tednu)
16,40 KULTURNI MOZAIK (oddaja s področja kulture — prireditve, filmi, knjige)
17.00	MAVRICA POZABLJENIH (oddaja zelo statrih melodij z veznim tekstom)
17.30	ŠOPEK DOMAČIH (oddaja narodno-zabavne in zborovske glasbe z veznim tekstom)
18.00	Zaključek sporeda.
Petek
16.00	Napoved sporeda Uvodna skladba (domača) POROČILA, obvestila, reklame, zabavna glasba
16.30	Zabavno-glasbeoa oddaja (Jugotonov expres ali zabavna podoknica)
17.00	Zaključek sporeda
Nedelja
10.00	Napoved sporeda Melodije za lepši dan
10.15	OD POHORJA DO SOTLE (poročila, reportaže)
11.00	POGOVARJALI SMO SE (pogovori z osebami različnih poklicev, dobitniki priznanj, gosti)
11.15	MINUTE Z ORKESTRI IN
ZBORI
11.30	MI Z VAMI (informativna oddaja, ki celovito govori o neki aktualni temi)
11.45	KMETIJSKA ODDAJA
12.00	'NASI POSLUŠALCI ČESTITAJO IN POZDRAVUA-VUAJO
Planina je praznovala
Partizanska Planina je 16. avgusta ponovno gostila nekdanje borce Kozjanskega odreda, aktiviste Kozjanskega okrožja ter borce 2. bataljona VDV brigade.
To tradicionalno srečanje borcev in aktivistov kozjanskega je bilo letos povezano s praznikom občine Šentjur, ki ga praznujemo v spomin na osvoboditev Planine, 18. avgusta 1944.
Letošnje srečanje smo izkoristili tudi za to, da bodo vse kozjanske občine podelile listino o imenovanju za častnega občana vseh kozjanskih občin tovarišu Sergeju Kraigherju, predsedniku predsedstva SFRJ.
Že dolgo pred pričetkom zborovanja so prihajali udeleženci
Manifestiranje kozjanske gostoljubnosti
Prapori — simbol revolucionarnih tradicij
l\la Resevni smo se zbrali
V Šentjurju sem doma
V	Offenbachu, v bližini Frankfurta v Zahodni Nemčiji živi in dela skupina staršev s svojim naraščajem iz območja Slovenije, ki ji pravimo Štajerska. Svoje otroke redno pošiljajo k pouku materinega jezika, čeprav so nekatere družine po več kilometrov oddaljene od kraja, kjer poteka pouk. Ob teh naših drobnih tedenskih srečanjih in na roditeljskem sestanku meseca aprila smo sprejeli sklep, da se tudi med počitnicami srečamo nekje v domovini. Izbrali smo si mestece Šentjur pri Celju. Pisali smo na šolo, prosili pionirje in vodstvo šole, da bi nam postali prijatelji. Njihov prijazen odgovor nam je bila spodbuda, da bomo imeli odslej doma prijatelje, ki čakajo na nas.
Sobota, 11. julija, je bila lepa in sončna, taka, kot nam jo daruje zrelo poletje. Zbrali smo se pred motelom v Šentjurju. Kako zelo je tudi ta kraj menjal svojo podobo! Čeprav sama nisem doma daleč od tam, me je pot vodila mimo le z vlakom. Notranjega utripa mesteca nisem mogla čutiti. Nisem slutila, da živi tod tako delovna mladina.
Z Bizeljskega se je pripeljala med prvimi mamica Tatjana Skrbeta s hčerko Renato in sinom Borisem. Družina Podlipnik je prišla s Trebnjega, kjer si gradi svoj dom. Z Domžal je pripeljal Andrej Klopčič svojo družino. Med nami pa sta se v tem času zbrali tudi že družini iz Šentjurja Rozman in Ojsteršek. Stiski rok so bili na domačih tleh drugačni, pogledi toplejši, nasmehi sproščeni.
V	imenu ZSM občine Šentjur nas je na kraju pričakal in pozdravil Jože Artnak. Popeljal nas je proti šoli, kjer so nas pričakovali šentjurski pionirji, učitelji in predstavniki ZB. V imenu šole nas je pozdravil namestnik ravnatelja tov. Peter Jan in povedal, da so bili veseli naše spodbude, da se snidemo, spoznamo in skupno dograjujemo mostove prijateljstva vse dotlej, dokler ne bomo vsi skupno zaživeli doma, na kosu slovenske zemlje.
Da bi vez med nami ostala trajna, je izrazila željo tudi pionirka šole Franja Malgaja. Nepozabne pesmice Irene Krajšek, Nataše Fidler, Helene Arzenšek, Marjete Jager in Radenke Ibra-himovič so privabile solze na naša lica. Hvala vam deklice iz Šentjurja, da ste v svojem prostem času žrtvovale dan za medsebojna spoznavanja ob našem prihodu v domovino.
O kraju, o utripu današnjega dne, o borbah za svobodo tega predela slovenske zemlje je spregovoril v imenu SZDL in drugih družbenopolitičnih organizacij tov. Janez Rauter in poudaril, da dajemo otrokom veliko bogastvo že s tem, da ga naučimo ljubiti svojo domovino.
S sliko pionirčka kurirčka, s šolskim glasilom Utrinki in s prisrčnim pozdravom smo se poslovili od šentjurske šole. Skupno smo se odpeljali na Resevno. Nedaleč od središča kraja, tam, kjer se začenja gradnja novih stanovanjskih hiš, kjer so vrtovi šele vzcveteli in kjer so dobile
ceste komaj svežo asfaltno preprogo, so nas ustavili bratje in sestra mamice naše učenke Metke Ojsteršek iz Offenbacha. Pogostili so nas z domačim narezkom, kruhom in vinom z njihovih goric, s toplo besedo. Skozi okna še ne dograjene Ojsterškove hiše se je slišala domača melodija.
Kar ostali bi bili, če bi v nas ne bila še želja — priti na Resevno. Ob spominskem obeležju so nas pričakala dekleta, članice krajevne organizacije ZSM, Breda Kladnik in Emilija s Tanjo Gobec. V kulturnem programu so nam zapele, mladinec je recitiral o grobu na Resevni, vmes pa so se prepletale drobne pesmi šolarjev in očka Toneta Rozmana iz Offenbacha.
Resevna je območje, kjer je na pragu svobode, 18. marca 1945. leta, padlo junaške smrti 80 borcev Kozjanskega odreda s komandantom Andijem Tepetav-cem. Tu, kjer je postavljen spomenik, pa počivata mlada junaka Cvetka Jerin, članica pokrajinskega komiteja SKOJ za Štajersko in Dušan Lah, pomočnik načelnika veterine pri glavnem štabu NOV Slovenije. Za svobodo mladih rodov sta padla 18. marca 1945. leta.
Poslednje borbe padlih nam je ob grobu s čudovitimi besedami orisal tovariš Jernej Borovnik. Zdelo se mi je, da stoji med to pisano mladino kot skala, neomajno in ponosno. Svojo mladost je kalil v borbi za včeraj, danes in jutri. Zgrnjeni ob spomeniku in ob njem si še glas* neje dihati nismo upali. Tišina in globoko spoštovanje do mladih življenj, ki jih krije s krvjo prepojena slovenska zemlja, nas je prevzelo z veliko mero hvaležnosti vsem v Šentjurju, ki ste nas sprejeli in nas popeljali na našo Resevno.
Prepričana sem, da kadarkoli bomo doma, bomo skupaj tudi ob tem obeležju.
Dan pa še ni bil končan. Sonce je bilo še visoko na nebu, sence košatih dreves so bile še blizu. Močne veje so segale prav do steze, po kateri smo se vzpenjali, kakor da bi nam ponujale svojo roko v pozdrav. Dišalo je po smoli. Na sončni strani so se modrile borovnice, med praprotjo so se ponujale jagode. Spremljali so nas drobni žvižgi ptic.
Doma smo! Na svojih tleh, pri svojih dragih! Kje je pesem, ki bi nam nadoknadila to bogastvo?
Zbrali smo se v planinskem domu na Resevni. Prijazni planinci so nam postregli z golažem in dobrim vinom. Začela se je oglašati naša pesem.
Otroci so se razlezli po gozdu kot mravlje. Prinašali so maline in gobe. Sama radost jih je bila!
Nasmejan harmonikaš je dal pečat našemu srečanju. Do poznega večera smo se vrteli in z njegovimi napevi skušali nadomestiti mnogo, mnogo izgubljenega.
Starši, učenci in učiteljica slovenske dopolnilne šole iz Offenbacha kličemo vsem v Šentjurju: »Hvala in na svidenje prihodnje leto !«
Dragica Nunčič — Turk
Med letošnjimi počitnicami smo se učenci slovenske šole iz Offenbacha s svojimi starši zbrali v Šentjurju v šoli Franja Malgaja. Z rdečimi nageljčki na prsih so nas mladinke in pionirke peljale v večnamenski prostor šole,^ kjer nas je pozdravil tovariš Jan, za njim še tovariš Rauter. Nisem vsega razumela, vendar sem z zanimanjem poslušala oba govornika. Iz Šentjurja so doma moji starši, zato je Šentjur moj domači kraj.
Pionirji so nas presenetili z lepim programom, v katerem so se prepletale recitacije, glasbene točke in folklorni ples.
Odpravili smo se proti Resevni. Pot vodi mimo naše hiše. Ustavili smo se. Razkazali smo lepo Kranjčico, kjer dokončujemo naš dom. Z domačim kruhom, klobasami in vinom smo postregli dragim, ki so se ta dan ustavili pri nas.
Pri svojih domačih v
Letošnje počitnice sem s starši preživela v Laznici. Z nami je bil tudi moj bratranec iz Nemčije. Bili smo pri dedku in stari mami. Pomagali smo jima pri delu. Spravljali smo seno, skrbeli za živino in okopali vrt.
Enkrat sem obiskala mojo botro v Gačniku. Bilo je imenitno. Z njenim sinom, ki je član nogometnega kluba Jarenina, sem
V soboto, 11. julija, smo se zbrali v Šentjurju slovenski otroci, starši in učiteljica iz Offenbacha. Za to srečanje smo se dogovorili že v Nemčiji. Sprejem na šentjurski šoli nas je zelo presenetil. Pred vhodom so nam mladinke te šole v pozdrav na prsa pripele rdeče nageljčke. Z namestnikom ravnatelja šole so nas vodile v dvorano, kjer so nam v lepem programu pionirke in mladinke recitirale domoljubne pesmi.
Ko smo se okrepčali z dobrimi kruhki in odžejali s sokom, smo se odpeljali proti Resevni. Med potjo smo se oglasili pri hiši Metke Ojsteršek. Ponudili so nam
Tudi jaz sem bil z mamico in atijem v Šentjurju 11. julija 1981. Srečanje Slovencev iz Offenbacha s šolo Franja Malgaja je bilo zelo prisrčno. Ati mi je že prej povedal, da je bil Franjo, po katerem nosi šola ime, Šentjurčan. Bil je borec za slovensko Koroško. Tudi moj stari atek je bil borec za Koroško zemljo. Franjo je v borbah izgubil življenje kot komandant koroških borcev.
Tovariš Jan nam je ob prihodu stiskal roke, učenci šole so
Dobre volje smo se odpeljali na Resevno, k spomeniku junakov Cvetke in Dušana. V programu smo sodelovali tudi mi, učenci iz Offenbacha: Andreja, Sonja, Srečko in njegov ati pa tudi jaz. Na grob smo položili šopek rož in prižgali svečko. Tiho in s solznimi očmi smo stali ob obeležju.
Pot smo nadaljevali na vrh Resevne, kjer je planinski dom. Pogostili so nas z dobrim golažem in pijačo. Muzikant je raztegnil svojo harmoniko in vsi smo se veselo vrteli. Pred domom pa so se zbrali pevci in nazdravljali domovini z domačo pesmijo.
V naših srcih gori želja, da bi se to srečanje še večkrat ponovilo.
Metka Ojsteršek, učenka 4. razreda slov. dop. šole Offenbach
Sloveniji
igrala nogomet. Gledala sem televizijo. Rada imam svojo botro. Dobra je z menoj.
Po štirih tednih bolj delovnih, a lepih počitnic, smo se vrnili v Frankfurt. Naša skupna želja je, da bomo drugo leto med počitnicami zopet v Sloveniji.
Danica Orel, učenka 8. razreda slov. dop. š. v Frankfurtu
klobase s kruhom in potico. Starejši so pili vino. Bili so dobre volje. Mnogo so si imeli povedati.
Od tu smo se odpeljali na Resevno k spomeniku padlim partizanom. Tovariš predsednik Zveze borcev je pripovedoval o usodi padlih partizanov na tem območju domovine. Prvič sem se tako dolgo mudila ob grobu junakov, ki so umrli za domovino. Svojo pesmico sem njim v spomin povedala iz vsega srca.
Dan v Šentjurju je bil zame nepozaben.
Sonja Podlipnik, učenka 4. razreda slov. dop. šole Offenbach
kurirčka
nam pripravili lep program. O Šentjurju, njegovi zgodovini in delu v novi Jugoslaviji nam je govoril tovariš Rauter. Kar ostali bi radi na šoli, na pravi slovenski šoli, v srcu naše Slovenije! V dar smo prejeli sliko partizan-čka-kurirčka in knjigo o bratih Ipavcih. Hvala vsem dragi pionirji v Šentjurju. Vaše darilo nas spremlja v tujini.
Srečko Rozman, učenec 3. razreda slov. dop. šole Offenbach
Srečali smo se v Šentjurju
Hvala za sliko pionirčka
Namensko varčevanje za
JTQ ljubljanska banka
deset novih vrst posojila
Ljubljanska banka nudi občanom na podlagi namenskega dinarskega varčevanja oziroma na podlagi prodaje deviz in vezave dinarske protivrednosti teh sredstev posojila za naslednje namene:
—	nakup starih stanovanj ali stanovanjskih hiš,
—	plačilo stroškov vzdrževanja oziroma obnove stanovanja ali stanovanjske hiše,
—	nakup izdelkov in naprav za varčevanje z energijo v stanovanjih ali stanovanjskih hišah,
—	gradnjo ali nakup garaže od organizacije, ki je pooblaščena za prodajo,
—	plačilo stroškov za priključek stanovanja ali stanovanjske hiše na električno omrežje, toplotno ogrevanje, vodovodno omrežje in kanalizacijo,
—	plačilo stroškov za telefonski priključek,
—	popravilo avtomobilov in kmetijskih strojev,
—	plačilo uvoznih dajatev,
—	plačilo vpisnine za izredno šolanje,
—	plačilo invalidskih pripomočkov ter drugih pripomočkov in storitev za rehabilitacijo.
Pri namenskem varčevanju dinarskih sredstev se občan lahko odloči bodisi za redne mesečne pologe bodisi za enkratni polog. V obeh primerih pa varčevalna doba ne more biti krajša od 12 mesecev in daljša od 36 mesecev. Po poteku dogovorjene dobe varčevanja dobi občan od 150 do 330 odstotkov posojila na privarčevani znesek, odvisno od trajanja in načina varčevanja.
Kadar pa občan proda banki konvertibilna devizna sredstva ter veže za dogovorjeno dobo njihovo protivrednost v dinarjih, dobi kredit takoj v višini 250 odstotkov od vezanega zneska.
Po poteku varčevalne dobe oziroma po prodaji deviznih sredstev banki in nepreklicni vezavi njihove dinarske protivrednosti sklene občan z banko pogodbo o posojilu.
Ob tem mora predložiti ustrezno potrdilo o svoji kreditni sposobnosti ter potrebno dokumentacijo, iz katere je razvidno, da bo posojilo porabil namensko.
Pogodbeno se občan z banko dogovori o:
—	znesku posojila, ki ne more biti manjše od 8.000.— dinarjev in ne sme presegati vrednosti predračuna za posamezen namen,
—	dobi vračanja posojila, ki je omejeno na največ 5 let,
—	zavarovanju kerdita pri zavarovalni skupnosti ali z jamstvom kreditno sposobnih porokov,
—	zagotovitvi rednega odplačevanja posojila.
Občan lahko začne črpati posojilo takoj po sklenitvi pogodbe in ga mora praviloma porabiti v dveh mesecih, ko prične tudi odplačevati kredit z rednimi mesečnimi obroki.
Banka nadzoruje namensko porabo posojila na podlagi izplačilne dokumentacije, ki jo je občan dolžan predložiti ob črpanju kredita.
Pri nakupu starega stanovanja ali stanovanjske hiše lako banka nakaže prodajalcu na hranilno knjižico ali tekoči račun tudi gotovino v višini posojila, in sicer na osnovi kupoprodajne pogodbe.
Pri namenskem varčevanju dinarskih sredstev se občan lahko odloči in pogodbeno dogovori z banko, da bo varčeval
—	z enakimi rednimi mesečnimi pologi ali
—	z enkratnim pologom.
Varčevalna doba ne more biti krajša od 12 mesecev, znesek posojila, ki ga dobi občan po poteku dogovorjene dobe varčevanja, pa se giblje med 150 in 330 odstotki na privarčevana sredstva, odvisno od trajanja in načina varčevanja.
Podrobno je to razvidno iz naslednjega pregleda:
■£	Posojilo,	izraženo v
d)	odstotku na	
CÖ 0) 5 s	privarčevani znesek	
> >		
v >ZJ cd	Redni	Enkratni
cd o > T3	mesečni pologi	polog
12	150 %	190 %
18	170 '°/o	210 %
24	200 %	240 %
30	240 %	280 %
36	300 %	330 %
Kadar pa občan proda banki konvertibilna devizna sredstva ter nepreklicno veže za dogovorjeno dobo njihovo protivrednost v dinarjih, dobi kredit takoj in v višini 250 °/o od vezanega zneska.
Doba vračanja posojila je enaka dobi vezave.
Občan, ki namensko varčuje ali nepreklicno veže za dogovorjeno dobo dinarsko protivrednost prodanih deviz, lahko dobi posojilo za naslednje namene:
—	nakup starih stanovanj ali stanovanjskih hiš,
—	plačilo stroškov vzdrževanja oziroma obnove stanovanja
—	nakup izdelkov in naprav za varčevanje z energijo v stanovanjih ali stanovanjskih hišah,
—	gradnjo ali nakup garaže od organizacije, ki je pooblaščena za prodajo,
—	plačilo stroškov za priključitev stanovanja ali stanovanjske hiše na električno omrežje, toplotno ogrevanje, vodovodno omrežje in kanalizacijo,
—	plačilo stroškov za telefonski priključek,
—	popravilo avtomobilov in kmetijskih strojev,
—	plačilo carinskih dajatev pri uvozu blaga,
—	plačilo vpisnine za izredno šolanje,
—	plačilo invalidskih pripomočkov ter dragih pripomočkov in storitev za rehabilitacijo.
Ob sklepanju pogodbe o namenskem varčevanju dinarskih sredstev se občanu še ni treba odločiti za katerega od naštetih namenov bo porabil posojilo. To lahko stori tudi po poteku dogovorjene varčevalne dobe, ko v banki predloži svoj zahtevek za posojilo skupaj s predpisano dokumentacijo.
Občanu je dana možnost, da dogovor o namenskem varčevanju odpove v pisni obliki bodisi že med varčevanjem bodisi po
Moški pevski zbor Skladateljev Ipavcev iz Šentjurja pričenja v mesecu septembru z rednimi pevskimi vajami in vabi k sodelovanju nove pevce ljubitelje zborovskega petja, ki bi se želeli pridružiti zboru.
končani varčevalni dobi. V tem primeru bo banka na znesek, privarčevan z rednimi mesečnimi pologi, obračunala obresti po obrestni meri, ki velja za hranilne vloge na vpogled, na privarčevani enkratni polog pa po obrestnih merah, ki veljajo za namensko vezane hranilne vloge.
Obrestna mera pri posojilu za gradnjo ali nakup garaže znaša 11 °/o letno, pri posojilih za druge namene pa 9 °/o letno.
Avdicija za nove pevce bo vsak ponedeljek in sredo pred pevskimi vajami, ki jih ima zbor ob 19.30 v dvorani gasilskega doma v Šentjurju.
IVO SUPOVEC RADIO, TV SERVIS Malgajeva 2
Šentjur pri celju
obvestilo
Cenjene stranke obveščam, da sem preselil lokal iz ulice 1. celjske čete 15 (pri Amonu) v Hruševec, Ul. F. Malgaja 2, v bližini bifeja Pri mostu.
Popravljam: — barvne TV sprejemnike,
—	radio aparate,
—	kasetofone,
—	avto radie.
Usluge nudim na dom. Za obisk se priporočam.
DO VIZ ŠENTJUR
TOZD OSNOVNA ŠOLA »FRANJA MALGAJA«
ŠENTJUR PRI CELJU
objavlja
VPIS OTROK V PRVI RAZRED OSNOVNE SOLE ZA Šolsko leto 1982/83
Vpisovali bomo otroke, ki bodo do začetka šol. leta 1982/83 dopolnili 6 let in pol starosti (otroci rojeni leta 1975 in januar, februar 1976).
Vpisovali bomo tudi otroke, rojene v marcu, aprilu in maju 1976. Zanje se bo ugotavljala zrelost za vstop v šolo.
Vpisovanje otrok bo:
sreda, 30. septembra 1981 od 7. do 12. ure, četrtek. 1. oktobra 1981 od 7. do 12. ure, petek, 2. oktobra 1981 od 11. do 16. ure, na osnovni šoli Franja Malgaja Šentjur pri Celju.
K vpisu pripeljite otroka in prinesite njegov rojstni list in zdravstveno izkaznico.
OBVESTILO
Hišni svet poslovno-stanovanjskega bloka Sentjur-center sprejme kurjača za kurjenje centralne kurjave za določen čas. Zaželjen je upokojenec z izpitom. Plača po dogovoru. Prijave sprejema Stanovanjska skupnost Šentjur.
OBVESTILO
Ribiči pozor !
KAKO POSTATI -CLAN RD VOGLAJNA
Obveščamo vse občane, ki bi v letu 1982 radi postali člani Ribiške družine Voglajna, da sprejemamo prijave od 1. do 31. oktobra, vsak ponedeljek od 15. do
17.	ure, na sedežu družine v Štorah. Pristopnina znaša 1.500.— dinarjev. Prosimo, da se omenjenega roka dosledno držite.
Članske obveznosti
Članske obveznosti za leto 1982 bomo poravnavali od 19. oktobra do 30. novembra, vsak ponedeljek ob uradnih urah. Vsem tistim, ki v odrejenem roku ne bodo poravnali vseh obveznosti, bo prenelalo članstvo v Ribiški družini Voglajna. Članske obveznosti (članarina) se bodo povečale za okrog 30 %.
DELOVNE AKCIJE
Delovne akcije na ribiškem domu Tratna se nadaljujejo vse nedelje, do vključno 18. oktobra. Ce še niste izpolnili svoje obveznosti, pohitite.
ZASTRUPITVE
Zastrupitve na naši Voglajni s pritoki so dokaj pogost pojav, zato prosimo vse ribiče, ki ste člani delovnih kolektivov Sent-jura in okolice, da opozorite odgovorne delavce in preprečujete izpuste odplak v naše vodotoke. Ce opazite mrtve ribe, ravnajte v skladu z navodili majske številke Informatorja, obvestite takoj odgovorne člane Ribiške družine, pristojno Postajo milice in občinske inšpekcijske službe.
RIBOLOV
Ne pozabite, da se v mesecu septembru lahko lovi le od 5. do
19.30	ure in v oktobru od 6. do
18.	ure. Vsi, ki boste prekoračili to uro, ste prekršili 30. člen zakona o sladkovodnem ribištvu.
Izvršni odbor Ribiške družine Voglajna želi vsem članom in gostom naših voda DOBER PRIJEM.
Uvajanje zelenjadarske proizvodnje v TOK Šentjur
V letošnjem letu smo začeli s širjenjem zelenjadarstva v Temeljni organizaciji kooperantov v sodelovanju z ETA Kamnik. Pridelujemo predvsem kumare za vlaganje, sladke feferone in rdečo peso.
Za kmete, ki imajo v poletnih mesecih več delovne sile na razpolago, daje pridelovanje kumar dodaten vir dohodka. Saj se za to vrsto proizvodnje ne rabi velikih površin, prav tako ni velikega vlaganja. Kmetje, ki so se v letošnjem letu odločili za pridelovanje kumar, so dosegli odlične rezultate in so zadovoljni. Tako pričakujemo, da bomo v naslednjem letu močno povečali površine pod to kulturo. Prav tako imajo spomladi proizvajalci zagotovljene cene ter odkup vseh pridelanih količin, kar je za proizvajalce zelo pomembno.
ETA Kamnik zagotovi vsem proizvajalcem elitno seme iz Holandije ter mrežo, na kateri se kumare pridelujejo. S to novej-
Priprava silaže
Ker se siliranje krme v zadnjih letih v naši občini izredno širi, smo pripravili ta prispevek za tiste kooperante, ki s siliranjem še nimajo izkušenj.
Siliranje rastlin je zelo blizu kisanju vrtnin, na primer zelja ali repe. Pri siliranju gre za to, da sveže, zelene rastline uporabljamo dalj časa. Pri siliranju je najbolj pomembno, da iztisnemo iz materiala čimveč zraka, da imamo čim manjše izgube hranilne snovi.
Prednosti siliranja so:
1.	Izgube hranilnih snovi so manjše kot pri sušenju.
2.	V krmi se boljše ohranijo vitamini, zlasti karotini, iz katerih se v živalskem organizmu tvori vitamin A.
3.	Za krmo lahko izkoriščamo tudi take rastline oziroma rastlinske dele, ki bi jih v ta namen teže uporabljali, na-primer tretji odkos sena, ki se v jeseni težko suši, silažna koruza, ki daje visoke pridel-
šo tehnologijo pridelovanja kumar na mreži in z dobrim semenom se dosegajo dobri pridelki, tako so nekateri proizvajalci v letošnjem letu dosegli do 40 ton kumar na ha. Zelo pomembno pri pridelovanju kumar je, da se doseže čim več I. in II. kvalitete, to so manjše za vlaganje, kar daje bistveno višji dohodek. Na eno kmetijo se priporoča okrog 10 a kumar, če pa je v poletnih mesecih na razpolago več delovne sile za obiranje, se lahko ta površina poveča.
Tudi pridelovanje feferonov in pridelovanje rdeče pese letos dobro kaže, interesantno je tudi pridelovanje zelja za kisanje, saj se s holandskim zeljem dosegajo izredno visoki pridelki tudi do 700 q na ha.
Uvajanje zelenjadarske proizvodnje v TOK Šentjur se je pokazalo kot uspešno in načrtuje-' mo, da bomo v naslednjem letu to vrsto proizvodnje še razširili.
Branko Sekirnik
ke, uporabimo celo rastlino, listje in glavo sladkorne pese.
4.	S siliranjem povečamo količino pridelanih hranilnih snovi na ha.
5.	Od vremenskih razmer smo manj odvisni.
6.	Za okisano krmo potrebujemo manj skladiščnega prostora kakor za sušeno krmo.
7.	Siliranje ima tudi prednost, da ne potrebujemo veliko delovnih moči, saj je delo v pretežni meri mehanizirano.
Travna silaža
Če hočemo pripraviti kvalitetno silažo je najbolj pomembno:
1.	Da travo kosimo mlado, kajti le mlada trava vsebuje velike količine hranilnih snovi (beljakovine, vitamine, Ca, P in visoko škrobno vrednost) s staranjem pa hranilne snovi in prebavljivost krme pada.
2.	Venenje krme je zelo pomemben faktor za pripravo dobre
silaže. Venenje je še zlasti pomembno pri siliranju otaviča, ki vsebuje veliko vsebnost beljakovin, vode in malo sladkorja. Z venenjem zelenega rastlinskega materiala se zviša vsebnost suhe snovi. Pri tem se tvorba soka bistveno zmanjša. Živali pojedo več silaže iz vele krme in s tem zaužijejo mnogo več hranilnih snovi. Poleg navedenih prednosti vele silaže je pomembno: hitro polnjenje silosnega prostora, rezanje materiala, temeljito tlačenje in iztiskanje zraka ter skrbno pokrivanje. Če siliramo v koritastem silosu ali pod folijo, je še zlasti pomembno, da en traktor neprestano tlači zeleno maso, drugi traktor jo pa dovaža.
Koruzna silaža —
daje kot krmilna rastlina povprečno največji pridelek hranilnih snovi na ha. Se izredno dobro silira zaradi ugodnega razmerja med beljakovinami in orezdušičnimi izvlečki (sladkor, škrob). Pri pripravi koruzne silaže je pa ravno nasprotno od travne. Koruzno rastlino siliramo čim starejšo, to je v voščeni zrelosti. V tem obdobju vsebuje 30 — 35 % suhe snovi. Koruza je v voščeni zrelosti, ko so listi na rastlini v glavnem še zeleni, sušijo se le spodnji listi (rumenijo).
S silokombajnom se cela rastlina razreže čim krajše 0,5 — 1 cm dolžine, obenem se poškoduje tudi vrhnji sloj zrna, kar ugodno deluje na boljšo prebavljivost silaže.
Drobljenje in rezanje rastline je uspešen ukrep, ker pospešuje fermentacijo, masa se tesneje uleže ob stenah in silosni prostor je boljše izkoriščen. V stolpnem silosu se masa navadno zadosti stlači pod lastno težo, razumljivo, da mora biti silos dovolj visok. Priporočljivo je, da dve osebi razgrinjata maso, na ta način se prepreči tvorba zračnih mest in masa je enakomerno porazdeljena po silosu.
Če hočemo doseči kvalitetno silažo, je potrebno silos čimprej napolniti in temeljito pokriti s folijo, na katero položimo vreče peska ali kak drug težji predmet, da izpodrine zrak. V stolpnem silosu so izgube hranilnih snovi najmanjše.
Siliranje travnodeteljnih mešanic oziroma deteljin
Navadno dodajamo rastlinam, ki se težje silirajo (npr. detelje in mlada trava) krmne rastline, ki vsebujejo mnogo ogljikovih hidratov, npr.: koruzo, proso ali pesne rezance. Na m3 zelene mase dodamo okrog 80 — 100 kg zmletega koruznega zdroba. Zeleno maso potrosimo z zmleto koruzo, premešamo in takšno zmes siliramo. Žita vsebujejo veliko suhe snovi in z dodajanjem teh zeleni masi zvišamo predvsem odstotek suhe snovi v silirani masi.
Pregrevanje silaže —
je povezano z velikimi izgubami hranilnih snovi in nizko prebavljivostjo, najhuje so prizadete beljakovine.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Najpogostejši vzroki za naknadno vrenje so:
—	prepočasno polnjenje silosa in slabo tlačenje (zaradi zraka se razmnožujejo kvasovke.) ;
—	tvorjenje »zračnih blazin« v silosu — prodiranje zraka skozi vratca ali slabo pokrivanje silosa;
—	koruza s slabo razvitimi storži, poškodovana od slane, slabo ovela trava, ki vsebuje preveč škodljivih drobnoživk;
—	neugodne vremenske razmere. Navedeni vzroki vplivajo na
nestabilno silažo in ob toplejšem vremenu se prično razmnoževati glivice, ki oddajajo mnogo toplote in silažo segrevajo.
Če pride do naknadnega vrenja v silosu, odstranimo segreti V
del silaže, preostalo silažo pa stlačimo in konzerviramo s pro-pionsko kislino, ki uniči škodljive mikrobe. Propionsko kislino razredčimo v razmerju 1 : 4 (en del kisline na štiri dele vodej. V stolpnem silosu poškropimo s pet litri mešanice 1 m2 površine (1 lit. kisline na 1 m2). Na splošno porabimo za 1 m3 silaže 0,4 lit. kisline.
Propionska kislina je za Človeka precej nevarna, popolnoma nenevarna pa je za živali, saj imajo prežvekovalci v vampu vedno to kislino, ki nastaja pri vrenju ogljikovih hidratov.
Pri škropljenju moramo imeti gumijaste rokavice in škornje škropilnico iz plastične mase, ki je odporna proti kislinam!
Mija Kovačič
Izletnik, zakaj tako?
»Urejeno« avtobusno postajališče
V Šentjurju pri Celju, ki je z drugimi kraji prometno najbolje povezan z avtobusi in jih potniki tudi koristijo kot najmnožičnejši način prevoza, imamo tri avtobusna postajališča. Ta so v smeri proti Celju, Rogaški Slatini in Dramljam. Avtobusna postajališča pa so nepopolna in zanemarjena. Oprostite, ne vsa! Za tisto, v smeri proti Dramljam, pri gostilni Bohorč, vedo samo redni, vsakodnevni potniki na tej relaciji. Tam namreč ni niti strehe, da bi potniki v primeru dežja lahko na suhem pričakali avtobus, še manj pa voznega reda, ki bi potnikom vsaj približno povedal, odhod ali prihod avtobusa. Ali potem postajališče sploh je? Toda, tovariši, ki ste zaposleni pri »IZLETNIKU«, zakaj tako? Menda ne zaradi tega, da se lahko zabavate, ko potniki čakajo zaman, ker ne vedo, da je avtobus odpeljal že pred kratkim ali da tisti dan sploh ne vozi.
Ostali dve postajališči imata res streho, toda kakšno? V jesenskem in zimskem času je prepih zelo neprijetna stvar, saj na postajališčih manjka več kot tri-četrt šip, ostale so pa pokrite s plakati. Skratka, neurejeni, zanemarjeni in umazani sta!
IZLETNIK nas je pa prijetno presenetil z uvedbo lokalne proge do Celja. To je potrebno in koristno. Bilo bi pa še več vredno, če bi na postajališču nasproti bencinske črpalke obesili tudi ta vozni red.
Upamo, da bodo pri IZLETNIKU te »malenkosti« kmalu odpravili. Do tedaj pa se boste morali potniki, ki ste vezani na tovrstni prevoz, pač zaradi malomarnosti prevoznika še naprej znajti sami in čakati na prepihu dlje ali pa tudi zastonj. Mislimo, da investicija ne bo prevelika.
JAK
Dopisujte v UTRIP!
EMO-Celje
SEKTOR ZA KADROVSKE IN SAMOUPRAVNE ODNOSE
Pregled potreb po kadrih za tovarno energetske opreme
Poklic	Stopnja izobrazbe	Potrebno Predviden število netto OD	
1. dipl. ing. stroj.	VŠ	3	od 14.000,—
			do 16.000,—
2. ing. stroj.	ViŠ	1	13.000,—
3. stroj, tehnik	SŠ	9	od 10.000,—
			do 13.000,—
4. stroj, delovodja	sš	2	do 12.000,—
5. elektro delovodja	SŠ	4	do 12.000,—
6. stroj, ključavničar	K	2	do 9.000,—
7. ključavničar	K	31	do 9.000,—
8. varilec	K	26	do 10.000,—
9. ind. klepar	K	11	9.000,—
10. strugar	K	16	9.000.—
11. avtomehanik	K	2	10.000,—
12. voznik avtomobila	K	2	9.000,—
13. kurjač	K	1	9.000,—
14. prodajalec-skladiščnik	K	2	8.500,—
15. plamenski varilec	IK	10	8.000,—
16. obločni varilec	IK	4	8.000,—
17. strojni rezalec	IK	6	8.000,—
18. stiskalničar	IK	2	8.000,—
19. pomož. ključavničar	IK	4	8.000,—
20. voznik viličarja	IK	3	8.000,—
21. žerjavar	IK	7	8.000,—
22. pomož. kov. delavec	IK	12	8.000,—
23. pomož. ind. klepar	IK	2	8.000.—
24. pomož. šamoeter	IK	2	8.000,—
25. pomož. pleskar	IK	4	8.000,—
26. pomož. tiskar	IK	1	7.500,—
27. pomož. kovač	PK	2	8.000.—
28. pomož. delavec	PK	5	7.000,—
Skupaj :		176	delavcev
Partizanski kros-pohod
Komisija za množični šport pri ZTKO Šentjur je organizirala
29.	8. 1981 partizanski kros-pohod po pomnikih NOB. Prireditev je bila posvečena 40-letnici vstaje in občinskemu prazniku. Pokrovitelj kros-pohoda je bil OOZZB Šentjur pri Celju. Posebno pa velja tu še omeniti nekatere druge ustanove in posameznike, ki so tvorili organizacijski odbor, ti pa so: ZZB, SZDL, ZSMS, OSS, Miran Koren, Dragiša Čolovič, Slavko Hiti, Polde Tanjšek, Dušan Špom in Franc Zabukovšek. Tem gre tudi zahvala, da je prireditev potekala normalno v zadovoljstvo vseh udeležencev. Pred začetkom pohoda je vse pohodnike in gledalce pozdravil predstavnik ZZB Šentjur, tovariš Novak, ki je opisal pomen partizanskega boja in opisal posebnosti pomnikov, mimo katerih je bil organiziran pohod. Pot je pohodnike najprej vodila od stadiona proti Arzenškovi domačiji, od tam pa na Lipico, kjer je bila prva kontrola. Pot jih je nato vodila do Novakovih v Vrbnem ter nato k rojstni hiši Franja Malgaja, kjer je bila druga kontrola. Pohodniki so se po cesti skozi naselje Hrušovec vrnili na stadion. Na pohodu je sodelovalo 78 pohodnikov različnih starosti in spolov. Po končani prireditvi je navzoče pozdravil tovariš Ratajc, podpredsednik OK SZDL Šentjur ter tudi skupaj s tovarišem Zabukovškom podelil priznanja.
Priznanja so prejeli:
—	najštevilnejša DPS: KS Dobje,
—	najštevilnejša društva:	TVD
Partizan Šentjur in PD Šentjur,
—	najštevilnejša DO: TOLO Šentjur,
—	najstarejši udeleženec: Anton Merslovič, roj. 17. 12. 1901,
—	naj starejša udeleženka: Marija Merslovič, roj. 8. 5. 1915,
—	najmlajši udeleženec:	Grega
Kalan, roj. 17. 11. 1978,
—	najmlajša udeleženka: Nataša Kalan, roj. 4. 7. 1977,
—	najštevilnejša družina: družina Kalan s 4 pohodniki.
Priznanje je prejel tudi Mihael Voga, ki je na dan pohoda praznoval svoj 17. rojstni dan.
DELO — ŠPORT — ZABAVA, TO AKTIVNOST JE TA PRAVA!
ZTKO Šentjur
Razpis
OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST ŠENTJUR PRI CELJU OBJAVLJA NAGRADNI RAZPIS
»MLADI ZA NAPREDEK ŠENTJURJA PRI CELJU«
Namen razpisa je spodbuditi mlade — dijake in učence srednjih šol, študente višjih in visokih šol ter ostalo mladino k ustvarjanju inovacijskih dosežkov in k raziskovalnemu delu.
»Mladi smo radovedni. Zvedeli bi radi več, kot nam lahko ponudijo starši. Radi bi zvedeli kaj novega, radi bi odkrili kaj novega, do nečesa novega bi se želeli sami prikopati. Radi bi, da bi to novo prineslo zadovoljstvo ne samo nam, ampak da bi bilo koristno družbi, človeštvu.«
Predlogi so lahko: tehnične in druge inovacije, referati, seminarske naloge, diplomska in raziskovalna dela.
Na razpis se lahko prijavijo:
—	dijaki srednjih šol občine Šentjur;
—	ostala mladina občine Šentjur, organizirana v šolski in izven-šolski dejavnosti;
—	študenti višjih in visokih šol v SFRJ, če so njihovi inovacijski predlogi in raziskovalna dela vezani na organizacijo združenega dela v Šentjurju ali na problematiko šentjurskega območja,
—	kmečka mladina.
PODELJUJE SE:
—	3 nagrade po 4.000,— din
—	2 nagradi po 1.500,— din
Nagrajene in druge predložene naloge so last predlagateljev in jih lahko nagrajenci ponudijo v odkup OZD v Šentjurju ali drugim interesentom.
Inovacijski predlogi morajo biti opremljeni z načrtom, opisom postopka ali predstavitvijo izdelka. Raziskovalna dela morajo biti tipkana, navedeni morajo biti vir, strokovna pomoč in uporabljena literatura.
Kriteriji za ocenjevanje predlogov so pomembnost in koristnost, izvirnost in pogoji nastanka.
Rok za prijavo predlogov je 30.
9.	1981.
Podelitev nagrad bo v oktobru
1981.
Prijave sprejema Občinska raziskovalna skupnost Šentjur pri Celju.
Razpis, rezultati in nagrajenci bodo objavljeni v občinskem glasilu Utrip.
Šentjur, 9. 5. 1981.
Inovator ’81
Razpis o podelitvi nagrad in priznanj »INOVATOR« Šentjur pri Celju za leto 1981.
Občinski svet zveze sindikatov Šentjur pri Celju in Občinska raziskovalna skupnost občine Šentjur pri Celju objavljata.
RAZPIS
O PODELITVI NAGRAD IN PRIZNANJ »INOVATOR 1981« 1
1. Za nagrado »Inovator 1981« lahko kandidirajo delavci v združenem delu občine Šentjur pri Celju, obrtniki, združeni v
Obrtnem združenju Šentjur, zasebni kmetovalci - kooperanti Kmetijskega kombinata v Šentjurju pri Celju, ki so v 1. 1981 uresničili svoje dosežke na področju inovatorstva (izumi, modeli, vzorci, tehnične in druge izboljšave) in modernizacije ter dvig produktivnosti v kmetijstvu.
2.	Kandidate za nagrado lahko predlagajo:
—	komisija za inovacije ali drugi odbori za inventivno dejavnost pri TOZD ali DO,
—	delavski sveti TOZD ali DO,
—	družbenopolitične organizacije,
—	društva LT DIT,
—	strokovna društva,
—	posamezniki,
—	kmetje, individualni proizvajalci - kooperanti, katere predlaga Kmetijski kombinat Šentjur pri Celju ali sekcija za kmetijstvo pri SZDL.
3.	Prijava (v pisni obliki) mora vsebovati :
—	osebne in splošne podatke prijavitelja,
—	kratek opis ali risbo prijavljene inovacije,
—	podatke za vrednotenje inovacije: prihranek, uporabnost, izvirnost,
—	pogoji nastanka, pomembnost za stabilizacijo,
—	dokazilo, da je inovacijo obravnavala in priznala pristojna komisija, odbor, ali drug pristojni organ.
4.	Na predlog razpisne komisije in na osnovi pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj »Inovator« bosta občinski svet zveze sindikatov in raziskovalna skupnost Šentjur podelila pet denarnih nagrad s plaketami najboljšim inovatorjem v letu 1981.
Podeljuje se:
3 nagrade po 8.000,— din 2 nagradi po 4.000,— din
5.	Prijave zbira Raziskovalna skupnost Šentjur pri Celju — Odbor za inovacijsko dejavnost — do 30. septembra 1981.
Podelitev nagrad bo v oktobru
1981.
6.	Razpis, rezultati in nagrajenci bodo objavljeni v občinskem glasilu UTRIP.
7.	Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobite na Raziskovalni skupnosti Šentjur pri Celju pri ing. Dušanu Hu-
su.
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE »18. AVGUST — PRAZNIK OBČINE ŠENTJUR«
KOPTI — RAK OREADA — AVAL ŠAGREN — RTANJ ADA — JAGIELO PRAZNIK OBČINE ŠPIK — ICA — AETIJ PEPELKA — NAPA — KA KORANA — ATONA OKOSTNICA — ALIGATOR KOT — JIZERA — ALKIMIJA ALIBUNAR — BURI — BIKEC KORAK — ALE — GA
Nagrajenci:
Marta Drugovič, 63000 Celje, Na otoku 13
Ivan Domanjko, Ul. Franja Malgaja Ila, Šentjur pri Celju
Viljem Novak, Veluščkova 2/IV. 66310 Izola.
Nagrajencem čestitamo! Nagrade bodo dobili po pošti.
Na podlagi 6. člena Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavlanje in usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji, 14. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti Šentjur pri Celju za obdobje 1981 — 1985,
14.	člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti Šentjur pri Celju je zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Šentjur na seji dne 14. 7. 1981 sprejel
PRAVILNIK
o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Šentjur
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem pravilnikom ureja Samoupravna stanovanjska skupnost občine Šentjur pri Celju (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost) osnove in merila za kreditiranje stanovanjske graditve iz združenih sredstev vzajemnosti.
Posojila po tem pravilniku daje stanovanjska skupnost v okviru dogovorjenega standarda na podlagi razpisov.
2.	člen
Združena sredstva vzajemnosti se uporabljajo po tem pravilniku za:
—	kreditiranje gradnje, nakupa stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti,
—	kreditiranje gradnje, nakupa stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti,
—	kreditiranje prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni ali zasebni lasti, pod pogojem, da se z njo poveča stanovanjska površina ali število stanovanjskih prostorov ali uporabi kvalitetnejša izvedba toplotnih izolacij oziroma racionalnejši sistem ogrevanja
—	premostitvena posojila do
dveh let, ki jih lahko prejemajo družbeni	ih vesti tor ji
stanovanjske gradnje in pripadajočih komunalnih naprav in stanovanjske zadruge za čas izvajanja stanovanjske gradnje.
3.	člen
Pravico do posojila iz združenih sredstev vzajemnosti imajo organizacije in njihovi delavci, katerih TOZD in DS imajo sedež v naši občini, ne glede na to, kje imajo sedež njihove delovne enote oziroma domicil njihovi delavci, in sicer:
—	temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za planiran obseg stanovanjske gradnje, ki vrednostno ni večji od 5 % celotne mase BOD v tem obdobju in ki združujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem enem roku in obsegu ali ki jim pristojni organ stanovanjske skupnosti začasno, deloma ali v celoti odloži
obveznost plačila obračunskega prispevka za vzajemnost v skladu s pogoji in merili, ki so določeni v samoupravnem sporazumu o temeljih plana stanovanjske skupnosti;
—	delavci, ki združujejo delo v temeljni organizaciji združenega dela in delovni skupnosti, ki združuje sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti ali so združevanja začasno oproščeni in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem za stanovanjsko graditev ali pa s kakršnim drugim načinom sodelovanja z banko, na osnovi katerega bodo pridobili stanovanjsko posojilo,
—	delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, pri njih zaposleni delavci, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost, ki združuje sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem v banki ali pa s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko, na osnovi katerega bodo pridobili stanovanjsko posojilo;
—	kmetje kooperanti in združeni kmetje, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem v banki ali pa s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko, na osnovi katerega bodo pridobili stanovanjsko posojilo;
—	upokojenci in invalidi, ki za stanovanjsko graditev namensko varčujejo pri banki ali pa bodo s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko pridobili stanovanjsko posojilo in zagotovili lastno udeležbo; pravico do posojila uveljavljajo po domicilnem principu.
4.	člen
Kreditiranje stanovanjske izgradnje se izvaja v skladu z letnim planom stanovanjske skupnosti, ki konkretno določa plan stanovanjske gradnje v občini, obseg in dinamiko združevanja sredstev vzajemnosti in namen ter način uporabe vzajemnosti sredstev v stanovanjski skupnosti.
5.	člen
V skladu s 16. členom samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti praviloma namenja stanovanjska skupnost vsaj 60 % združenih sredstev vzajemnosti za kreditiranje gradnje, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti, ostanek sredstev pa za kreditiranje gradnje, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti, konkretno razmerje pa se za vsako leto določi z letnim planom stanovanjske skupnosti ali sklepom ob razpisu iz sredstev po tem pravilniku.
Začasno prosta sredstva se lahko uporabljajo za premostitveno kreditiranje komunalnega opremljanja zemljišč v okviru družbeno usmerjene gradnje. V letu 1981 se pa ta sredstva lahko upo-
rabljajo tudi za kreditiranje izgradnje omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena, ki služijo individualni rabi v okviru družbene usmerjene gradnje stanovanj.
6.	člen
Pri dajanju posojil organizacijam in delavcem v združenem delu upošteva stanovanjska skupnost zlasti njihov ekonomski in socialni položaj.
7.	člen
Posojila za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti se dajejo največ za dobo 10 let po 4 % obrestni meri. Posojila za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti pa se dajejo delavcem, upoKojencem in invalidom največ za dobo 19 let po 4 % obrestni meri. Obrestna mera se po 10 letih poveča za neodplačani del posojila za dve točki.
Organizacije vračajo posojilo v polletnih anuitetah, delavci, upokojenci in invalidi pa v mesečnih obrokih, ki znašajo šestino polletne anuitete.
8.	člen
Šestina polletne anuitete od vseh posojil za isto stanovanje ali stanovanjsko hišo ne more biti nižja od mesečne stanarine za to stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki bi jo posojilojemalec plačeval po predpisih o stanarinah.
Če se osebni dohodek delavca med odplačevanjem posojila bistveno zmanjša, lahko zaprosi stanovanjsko skupnost za stalno ali začasno znižanje plačila mesečnih obrokov ali za začasno odložitev plačevanja teh obrokov.
9.	člen
Za gradnjo in nakup stanovanj v družbeni in zasebni lasti se dajejo posojila le do vrednosti standardnega stanovanja s površino do 90 m2.
10.	člen
Stanovanjska skupnost najmanj enkrat letno določi v skladu z družbenim dogovorom o oblikovanju cen v stanovanjski gradnji v SR Sloveniji ceno m2 stanovanjske površine, ki se upošteva za izračun predračunske vrednosti pri dodelitvi posojila za nakup, gradnjo, prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš.
11.	člen
Stanovanjska skupnost razpiše vsako leto najmanj enega, lahko pa tudi več razpisov za posojila iz vzajemnostnih sredstev.
V razpisu mora biti navedeno:
—	obseg sredstev, predvidenih za posojila po posameznih namenih ;
—	pogoji za pridobitev posojila glede na namen posojila;
—	višina diferencirane lastne udeležbe ;
—	kriterij za določitev prednosti za pridobitev posojila;
—	dokumentacija k vlogi za posojilo;
—	način zagotavljanja lastne udeležbe in vračila anuitet;
—	rok, do katerega je treba vložiti vlogo za posojilo;
—	naslov organizacije, ki sprejema vloge za posojila;
—	način in rok objave rezultata razpisa.
12.	člen
Na podlagi posebnega samoupravnega sporazuma med stanovanjsko skupnostjo in Ljub-
ljansko banko, Splošno banko Celje, opravlja banka vse bančne, finančne in knjigovodske ter druge strokovno-tehnične "osle. Banka strokovno vodi tudi vse postopke, ki so v zvezi z uresničevanjem pravic in obveznosti temeljnih organizacij združenega dela ter delovnih skupnosti in delavcev iz združenih sredstev vzajemnosti v skladu s tem pravilnikom.
13.	člen
O uresničevanju posamičnih pravic in obveznosti iz kreditiranja stanovanjske graditve v skladu s tem pravilnikom odločajo organi, ki so določeni s statutom stanovanjske skupnosti.
14.	člen
Po tem pravilniku pridobivajo posojila TOZD in DS in njihovi delavci, ki združujejo delo in sredstva za stanovanjsko gradnjo iz čistega dohodka, v TOZD in DS, ki imajo sedež v naši občini, ne glede na to, kjer imajo sedež svojih delovnih enot. Posojilo za gradnjo, nakup stanovanja ali stanovanjske hiše je možno dobiti tudi izven naše občine, če TOZD ali DS da za to soglasje ter pod pogojem, da se delavec dnevno vozi oziroma se bo vozil na delo iz kraja, v katerem gradi, kupuje stanovanje ali stanovanjsko hišo.
II.	KREDITIRANJE GRADNJE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V DRUŽBENI LASTI
15.	člen
Posojilo iz vzajemnostno združenih sredstev lahko pridobijo temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti za gra-
dnjo, nakup in prenovo stanovanj v družbeni lasti za svoje delavce.
Posojila iz vzajemnostno združenih sredstev lahko pridobijo temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za planiran obseg stanovanjske gradnje, ki vrednostno ni večji od 6 % celotne mase BOD v tem obdobju;
—	da združujejo sredstva za vzajemnost ali so zaradi neugodnih poslovnih rezultatov začasno oproščene tega združevanja v stanovanjski skupnosti ;
—	da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji;
—	predložijo plan, v katerem je plan dohodka, finančni plan in plan financiranja stanovanjske gradnje in prenove;
—	potrebe po stanovanjih in program reševanja stanovanjske problematike svojih delavcev ;
—	sprejmejo na ustrezen način obveznosti vsakoletnega zagotavljanja lastne udeležbe, vračila anuitet in izpolnjujejo obveznosti iz že odobrenih posojil iz združenih sredstev vzajemnosti;
—	bodo delavcem dodeljevali standardna stanovanja;
—	niso v preteklem letu prekoračili družbeno dogovorjenih
DRAGEGA BRALCA IN BRALKO NAPROŠAMO, DA IZPOLNI ANKETNI LIST IN GA DOSTAVI V UREDNIŠTVO GLASILA »UTRIP« V ŠENTJURJU PRI CELJU.
Upamo, da bo odziv čim večji, ker bomo rezultate in priporočila ankete uporabili pri nadaljnji vsebinski zasnovi glasila. Želimo, da se na anketni list odzovete v čim večjem številu in da se pod anketni list podpišete. Če pa želite ostati anonimni, pa ga oddajte nepodpisanega.
Anketni list
1. Ali si prebral ves UTRIP?	DA	NE
2. Ali si zadovoljen z vsebino člankov?	DA	NE
3.	Kateri članki so po tvojem mnenju manj zanimivi? ......................................................................
4.	Kateri članki so po tvojem mnenju najbolj zanimivi? ....—..............................................................
5.	Katere tematike je v glasilu preveč?...................................................................................
6.	Ali predlagaš uvedbo novih rubrik? Katerih? ...........................................................................
7.	Ali si pripravljen aktivno sodelovati kot dopisnik?	a)	DA	NE
b)	Ce si odgovoril z DA, boš STALNI ali OBČASNI dopisnik? (ustrezno obkroži)
8.	Kaj je potrebno, da bi glasilo bolj brali in da bi bila aktualnost večja?
Ime in priimek ............
Naslov doma in v službi
Telefon
Uredniški odbor glasila »UTRIP«
meril za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke;
—	da gradijo ali kupujejo stanovanja v okviru programa stanovanjske gradnje samoupravne stanovanjske skupnosti;
—	da lahko zaključijo finančno konstrukcijo za obseg stanovanj, ki jih bodo pridobile (prenovile) s tem pravilnikom.
16.	člen
Lastna udeležba temeljne organizacije združenega dela ali delovne skupnosti so stanovanjska sredstva sklada skupne porabe za stanovanjsko gradnjo skupaj s posojilom, pridobljenim na podlagi vezave stanovanjskih sredstev pri banki. V lastna sredstva organizacije se štejejo tudi lastna udeležba njenih delavcev.
Organizacijam, ki trenutno poslujejo z izgubo, se glede na možnosti odplačevanja odobrenega posojila iz združenih sredstev odloži pričetek odplačevanja kredita največ za dve leti s tem, da posojilo v celoti vrnejo najkasneje v 10 letih.
20. člen
Organizacija lahko proda kupljena ali zgrajena stanovanja pred poplačilom posojila samo v soglasju s stanovanjsko skupnostjo, ki določi v takih primerih pogoje in način poplačila preostalega dolga.
III.	KREDITIRANJE GRADNJE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V ZASEBNI LASTI
vanja, ne more biti po tem pravilniku posojila za del stanovanjske površine, ki presega standardno stanovanjsko površino.
23.	člen
Skupna vsota posojil, ki jih dobi delavec, ne sme presegati:
—	pri nakupu etažnega stanovanja 70 %,
—	pri blokovni zadružni gradnji 70 %,
—	pri zadružni gradnji 70 %,
—	pri gradnji individualne stanovanjske hiše 60 %,
—	pri prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš 60 % predračunske oziroma končne cene po kupoprodajni pogodbi stanovanja ali stanovanjske hiše ob upoštevanju standardne stanovanjske površine.
17.	člen
Lastna udeležba temeljne organizacije združenega dela ali delovne skupnosti za gradnjo ali nakup stanovanj v družbeni lasti znaša najmanj 40 % od končne kupoprodajne cene.
18.	člen
Osnova za izračun lestne udeležbe organizacije je razlika med povprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v organizaciji in povprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v organizaciji in povprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v republiki.
Organizacija, katere povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega znaša manj kot povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v republiki, plača lastno udeležbo najmanj v višini 25 % od zneska, potrebnega za investicijo.
Organizacija, katere povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega znaša več kot povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v republiki, plača lastno udeležbo po progresivni lestvici.
Za dejavnosti šolstva, zdravstva, otroškega varstva, soicalne-ga skrbstva je lastna udeležba nižja za 15 točk.
Progresivno lestvico za izračun diferencirane lastne udeležbe določi stanovanjska skupnost z razpisom.
19.	člen
Odplačilna doba posojila iz združenih sredstev, ki jih najemajo TOZD in DS, je odvisna od višine odobrenega posojila. Za organizacije, ki ne poslujejo z izguba. znaša odplačilna doba največ 10 let in je naslednja glede na % posojila od predračunske
ali končne kupoprodajne cene stanovanja: če znaša posojilo od predračunske ali končne kupoprodajne cene	znaša
stanovanja	odplačilna doba
do 40	%	6	let
od 41	—	50 %	7	let
od 51	—	60 %	8	let
od 61	—	70 %	10	let
21.	člen
Delavci, delovni ljudje, upokojenci in invalidi iz 3. člena tega pravilnika lahko dobijo posojilo za gradnjo, nakup in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš:
—	če nimajo stanovanja ali pa imajo neustrezno oz. neprimerno stanovanje in niso sami ali njiovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vseljivega vikenda, ki presega 50 m2
—	če namensko varčujejo za stanovanjsko graditev v banki ali pa bodo s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko pridobili stanovanjsko posojilo in zagotovili lastno udeležbo.
24.	člen
Prednost za posojilo po tem pravilniku ima delavec, ki:
—	ima nižji povprečni mesečni dohodek na člana družine;
—	kupuje ali gradi stanovanje oziroma stanovanjsko hišo v okviru usmerjene ali zadružne stanovanjske gradnje;
—	kupuje standardno stanovanje,
—	bo z nakupom, dograditvijo ali prenovo stanovanja oziroma stanovanjske hiše sprostil družbeno stanovanje, ki po stanovanjskih standardih ni u-strezno za njegovo družino.
Razpis lahko vsebuje tudi druge elemente, ki dajejo prednost pri odobravanju posojil, kot npr. število družinskih članov, invalidnost, bolezen v družini itd.
Neustreznost in neprimernost stanovanja se ugotavlja v skladu s sprejetimi stanovanjskimi standardi v občini.
Za družinske člane se štejejo zakonec, otroci in starši, če živijo v skupnem gospodinjstvu.
Posojilo za gradnjo ali nakup stanovanja ali stanovanjske hiše lahko dobijo tudi delavci, ki imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje, če bodo z gradnjo ali nakupom stanovanja oziroma stanovanjske hiše sprostili družbeno stanovanje.
22.	člen
Posojilo, ki ga dobi delavec za nakup ali gradnjo stanovanja ali stanovanjske hiše, znaša največ 60 % od predračunske ali končne kupoprodajne cene standardnega stanovanja.
Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi pri prenovi stanovanjskih hiš in stanovanj.
Vsak delavec lahko dobi ob pogojih, ki jih določa ta pravilnik in drugi akti stanovanjske skupnosti, posojilo za standardno stanovanje za 4-člansko družino 70 m2, če pa je dejansko število članov večje od štirih, se standardna stanovanjska površina poveča za 15 m2 na člana.
Delavec, ki kupuje, gradi, prenavlja stanovanje ali stanovanjsko hišo, katerega standardna površina je večja od površine pripadajočega standardnega stano-
25.	člen
Osnova za določitev višine lastne udeležbe in višine posojila, ki pripada delavcu po tem pravilniku, je razmerje med poprečnim mesečnim dohodkom na člana družine delavca v preteklem letu in med poprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Pri izračunu poprečnega mesečnega dohodka na člana družine se upoštevajo vsi dohodki delavca in njegovih družinskih članov v preteklem letu.
26.	člen
Višina lastne udeležbe in znesek posojila, ki pripada delavcu po tem pravilniku, glede na dosežene poprečne mesečne dohodke na družinskega člana v preteklem letu, znašata:
Če znaša poprečni meseč, dohodek na člana družine v primerjavi s po-preč. meseč. oseb. dohodkom v gospodarstvu v SRS v preteklem letu,
do 50 % od 51 do 75 % od 76 do 100 % od 101 do 120 % nad 120 %
Pripada delavcu posojilo v % od cene standard. stanovanja največ do
40 % 35 % 30 % 25 % 20 %
Natančnejša določila o višini lastne udeležbe in o višini poso-
jila ter druge pogoje, ki vplivajo na višino posojila, določi stanovanjska skupnost ob vsakokratnem razpisu, glede na obseg razpoložljivih sredstev za te namene. Glede na to, da delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, pri njih zaposleni delavci, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti, iz vza-jemnostno združenih sredstev ne morejo pridobiti družbenega stanovanja, jim pripada posojilo iz tega člena povečano za ......%.
27.	člen
Za lastno udeležbo delavca se štejejo privarčevani denar, dokazan s hranilno vlogo, posojilo na podlagi namenskega varčevanja za stanovanjsko graditev pri banki, stanovanjsko posojilo, ki izvira iz kakšnega drugega sodelovanja z banko, material, vloženo delo delavca in druga dokazljiva vlaganja v stanovanjski objekt.
28.	člen
Pri določanju dobe vračanja posojila delavci se poleg 7. in 8. člena tega pravilnika upošteva tudi vsota anuitet posojil za reševanje stanovanjskega vprašanja in poprečni mesečni dohodek na člana družine.
29.	člen
Z delavcem, ki mu je bilo dodeljeno stanovanjsko posojilo, sklene stanovanjska skupnost posojilno pogodbo, s katero se določijo medsebojne pravice in obveznosti v skladu s tem pravilnikom.
30.	člen
Stanovanjska skupnost zavaruje dano posojilo delavcu z vknjižbo zastavne pravice pri stanovanju ali stanovanjski hiši, za katero je prejel posojilo, v korist stanovanjske skupnosti za posojila, obresti in morebitne stroške.
31.	člen
Delavec lahko proda pred poplačilom posojila stanovanje ali stanovanjsko hišo samo v soglasju s stanovanjsko komisijo, ki določi pogoje in način poplačila preostalega dolga. Ce delavec kupuje ali gradi primernejše stanovanje ali stanovanjsko hišo po določenih normativih za svojo družino, lahko stanovanjska skupnost dovoli prenos zemljiškoknjižnega zavarovanja v breme novega stanovanja ali družinske stanovanjske hiše.
IV.	KONČNE DOLOČBE
32.	člen
Ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik, ki ga je sprejela skupščina stanovanjske skupnosti dne 3. .2. 1977.
33.	člen
Ta pravilnik začne veljati 8. dan po njegovi objavi v glasilu Utrip.
Predsednik skupščine ' Tone Jančič, 1. r.
Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4.500 izvodov.
Uredniški odbor: član, ki nadomešča glav. in od. urednika: Hinko Pap; uredniki: G. Kalajdiiski — tehn. urednik, Jano Kogovšek — splošna problematika — mentor dopisnikov, Miha Močnik — aktualne zadeve s področja dela organizacije ZZB NOV — odmevi, Drago Slakan — delo KS in OZD, Franc Škoberne — delo KS in OZD — fotografije, Branko Vareško — rubrika za razvedrilo, Mira lfečar, Irena Rauter — lektorstvo. Naslov uredništva: Ul. Dušana Kvedra 2, tel. 741-371, ž. rač. 50770-678-45153 OK SZDL Šentjur pri Celju. Tisk: TOZD »Papirkonfekcija« Krško. Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov št. 475-15/9-1978. Fotografij in rokopisov ne vračamo.
NAGRADNA KRIŽANKA — DELOVNE ORGANIZACIJE V OBČINI — Rešitve pošljite do 10. oktobra 1981