LETO V. # STEVILKA 2
APRIL 19G6
CENA 50 S DIN
0b 25-letnici ustanovitve 0F slovenskega naroda
liolj ko se odmikajo tcžka leta narodnoosvobođilnega boja in boja, ki je prcohrazil prejšnjo .lugoslavijo, ki je terjal na stotine in stotine žrtev, vse bolj kaže, da so bila ta leta najpo-membnejša in najslavnejša v zgodovini jugoslovanskih narodov. Vse bolj se sedaj kažejo uspnhi socialistinče uređitve. Naša država je vzor vsem, ki se zanimajo za mir in napredek čio-Veštva.
Kmalu potem, ko je Hitlorjeva vojska 6. aprila 1941 napadla Jugo-guslavijo in jo polem tuđi zasedla, je Komunistična partija Jugoslavije po/.vala vse komuniste in druge rodoljube za oborožen bnj proti oku-patorju. Na ta poziv .-:o komunisti pozitivno odgovorili. Po vsej Jugoslaviji, razan Makedoniji, se je za-čel organiziran oberožen boj proti mnogo močnejšemu sovražniku. Ko-munisii so ustanavljali razne odrede po vseh krajih Jugoslavije. Naj-fjrej se je boj začel v Srbiji, kjer je bil tuđi glavni štab narodnoasvobo-d'lne vojske. Prva partizanska puška je počila v Beli. Crkvi. Tak boj se je začel tuđi v Sloveniji. Organizirala sta ga koraunistična partija in Osvobodilna fronta. To sta bili dve organizaciji, ki sta ilegalno delali v Ljubljani in drugih krajih Slovenije, ki sta na raznovrstne načine delovali in se borili proti okupatorju. Ta boj je imel moćno politično podlago; to ni bil samo vojaški, temvcč tuđi politični boj. To je bila tuđi največja posebnost slovenskega bojevan ja proti fašizmu. Osvobodilna fronta je pod pokroviteljstvom Komunistične partije mobilizirala in .spodbujala slovenske množice za oborožen boj proti imperializmu. Osvobodilna fronta se je nenehno razvijala in postala močna protifašistična in hkrati politična organizacija. Postala je zgled za druge republike v Jugoslaviji.
Osvobodilno fronto so sastavljali tako imenovani terenski odbori, ki so se v zelo kratkom času razvili po  vsej  Sloveniji.   Odbori   so  na-
stajali po vaseh in mestih. Najvcč takiih odborov je bilo v Ljubljani in njeni okolici. Već odborov je tvorilo rajon. Osvobodiino fronto je vodil vrhovni plenum Osvobodilne fronte.
Ustanovni sestanek je bil 27. aprila 1941. Na njem so bili zastopniki raznih slovenskih političnih društov npr.  Sokola   in   drugih   naprednih slovenskih  političnih  in  kulturnih društev. Priprave Osvobodilne fronte za začet ek pravega boja so ob-segale razno sabotažo in manjše napade na fašiste.  16. juli ja  1941 je padel prvi Nemec od slovenske partizanske puške. Pripravljali so razne napade na žandarmerijske po-slajc in jih mnogo tuđi uničili. Odlikovali so se tuđi pri kaznovanju narodnih izdajalcev. Kmalu potem se je začela prava vstaja na kam-niškerr- območju, katere Nemci nišo mogli več zatreti. Najhitreje se je partizanstvo in Osvobodilna fronta širila    na Gorenjskem    in Štajer-skem, ker je bilo tu nemško nasilje najhujše.   Slovence  so  mučili,   jih streljali, zapirali in plenjli njihovo premožen.ie. Takrat so začeli pred-vsem delavci odhajati v partizane. Hitro so se začele ustanavljali partizanske čete. To Ncmcem ni šio v račun, zato so začeli partizane hu-do proganjati. A odpora nišo mogli več preprečiti. Prav tako nišo mogli več preprečiti delovanja Osvobodilne fronte. Ker je bila Ljubljana takrat  pod   italijansko  upravo,   se partizanstvo    v    tako    imenovani Ljubljanski pokrajini ni moglo tako hitro razvijati.  Tam se je najprej utrdil politični temelj. V Ljubljani
se je ćelo oglasila radijska postaja Osvobodilne fronte. Tiskali so razne letake in časopise. Proti koncu leta 1941 je nroč Osvobodilne fronte že
mnogo proslav. Glavni sedež je imela v Ljubljani. Tam so se po raznih hišah zbirali voditelji OF in CK  KPS.  CK  KPS in  OF  sta
Predsednik Tito v Kamniku
V začetku marca, v času svetovnega prvenstva v hokeju na ledu v Ljubljani, je predsednik republike Tito s soprogo Jovan-ko, prcđsednikom zvezne skupščine E. Karđcljem in ostalimi vi-sokimi gosti obiskal tuđi Kamnik. Oglcdal si je kokošjo farmo na Duplici in se zadržal na kosilu v goslišču »Planinka«. Na sliki: pred vhodom v Planinko je visokoga gosta pozdravila množica Kamničanov.
zelo narasla. Ljudje so poslušno iz-polnjcvali njene ukaze. Prav zaradi te moči se je vrhovni plenum Osvobodilne fronte preimenoval v Slovenski narodnoosvobodilni odbor. Osvobodilna fronta je organizirala
Ob 25-Četnici u&taaauUue 0$ in pcaznika deCa
Čestitala usent a&čanam
Občinska skupščina Občinski komite ZK Občinski odbor SZDL
Občinski komite ZMS Združenje borcev NOV in uredniški odbor
Občinski sindikalni svet   Kamniškega občana
delovala ilegalno v Ljubljani od začetka vojne pa do sredine maja 1942. Njihovi člani so se zbirali po raznih hišah, da bi tako preprečili okupatorjevo zasledovanje. Na če-trtem zasedanju je Slovenski narodnoosvobodilni odbor sprejel sedem temeljnih točk OF.
Iz vsega tega vidimo, kako vse-stransko in kako pomembno je bilo ddo OF, koliko je prispevala k boju za zmago in dosego boljših časov. To delo je res vsekakor vred-no občudovanja. Poleg tega pa so aktivisti in drugi delali še v zelo težkih pogojih.
Toda to je danes zgodovina. Pet-indvajset let je že, odkar so ustanovili Osvobodilno fronto. Ce bi vse to doživljal sam, bi vedel povedati še mnogo več, toda to sem zvedel iz knjig, v soli in iz pripovedova-nja starejših, ki so mi pripovedo-vali tuđi o drugih važnih zgodo-vmskih dogodkih druge    svetovne
vo'ne     Peterlin Janez
8. r. o. š. Komenda-Moste
- ^B m ^Hi  BI ^^B         W       ' '■ B   V       ' &■ Hl  9 H^K ' fll m^mR- SI B   : i'  :    :  9 H] B '■ 4I B Bf B BUE 9V1 Bk '■"'•     LB
■ 'im k^HG b ■ me :   %m   i i 9 m*   ■ «B 91 9^9 9:91 ^^9+ 91 Hl '■ '■'■ ^   1919 91H H H 9TB ^i 919r-::-   H
I   GLASILO  S0C1ALISTIČNE Z V E Z E   D E L 0 V N E B A   LJUDSTVA  0 B C I N E  KAMNIK
Počastitev 25. obletnice ustanovitve OF in praznika dela
KAMNIŠKI    OBCAN
V   okvir   prireditcv   proslavija-nja 25-letnice ustanovitve OF Slovenije  sodi   izredno  uspel  koncert invalidskega   pevskega   zbora   iz Ljubljane,  ki   je  bil   v  Kamniku 23.   aprila   ob   spremljavi   Janeza Kuharja in pod vodstvom pevo-vodje   Radovana  Gobca.
Po uvodnih besedah, ki jih je pred koncertom spregovoril o zgodovinskem pomenu OF pred-sednik občinskega odbora SZDL tov. Vinko Gobec, je zbor hva-ležnim in navdušenim poslušal-cem, zlasti pa našim mladim, izredno in sugestivno v smiselni povezanosti približal težke, usod-ne in slavne čaše narodnoosvobd-dilne borbe in socialistične revolucije naših narodov.
V   odmoru  med   prvim  in  drugim delom koncerta je prof. Tina Romšak prebrala seznam 18 učen-cev in dijakov z naših osemletk in  gimnazije,  ki  so  napisali  naj-boljše šolske naloge iz zgodovin-ske tematike z naslovom »Ob 25-
letnici ustanovitve OF«. Najbolj-ši spis je poslušalcem posredovala prvonagrajenka Pavla Lah, dijakinja gimnazijskega IV. a razreda, drugega izmed najboljših pa priobčamo bralcem na prvi strani našega lista. (Nagrajencerr? je kasneje občinski odbor SZDL napravil posebni sprejem in jim podelil lepe knjižne nagrade).
Aplavz, ki so ga želi vsi nasto-pajoči na slavnostnem koncertu že med izvajanjem programa, posebno pa ob zaključku, je poka-zal, da si naša publika želi take nastope.
Nadaljnje prireditve v sklopu pomembnega praznika OF so bile še: ponovna razgrnitev urbani-stičnega nacrta občine Kamnik, pokongresna konferenca Socialistične zveze, ki je obravnavala predvsem stanovanjsko gospodarstvo in komunalo, ter razstava pod naslovom »Kamnik v stari podobi in fotografiji«.
Na predvečer 1. maja je občinski sindikalni svet v sodelovanju s sindikati delovnih orgnizacij pripravil v Mekinjah v Prašni-karjevem parku prijetno snidenje delovnih   ljudi,   kar   je   starejšim
udeležencem priklicalo v spomin njihova nekdanja zborovanja za 1. maj v naravi, vsem pa veliko lepega razvedrila. Vsa prireditev je imela resnićno obeležje praznika dela.                                 D.
Razgovor o tezah za novi statut SZDL Jugoslavije
Naši delegati na VI. kongresu SZDL Slovenije
Na občinski konferenci SZDL so bili izvoljcni za VI. kongres SZĐL Slovenije naslednji delegati: Vinko Dobnikar, Mala Drćar, Ferdo ing. Cvetko, Vinko Gobec, Karei Robida, .lože Semprimožnik in Franc Vidcrvol.
Delegati so aktivno sodelovali v petih komisijah. V razpravi so sodelovali: Karei Robida, Jože Semprimožnik, Ferdo ing. Cvetko in Vinko Gobec. V komisiji za vpraša-nja komune so predlagali spremem-bo rcsolucije, ki jo je kongres upo-števal. Sprememba je bila zlasti v zvezi z vlogo krajevnih skupnosti.
Prvi dan kongresa so naši delegati napisali pripombe kandidacij-ski komisiji kongresa glede kandi-
rlatne liste Glavnega odbora SZDL Slovenije. Kandidacijska komisija je naše pripombe delno upoštevala.
Član novo izvoljenega Glavnega odbora SZDL Slovenije je tovariš Petkovšek Franc, zaposlen v »Stolu« Duplica.
Kongres je bil izredno delaven, saj je na njem razpravljalo skoraj dve tretjini delegatov. Razprave so bile zelo polemične in samokritične v želji, da čimprej odstranimo razne pomanjkljivosti, ki spremljajo naš družbeni razvoj.
Z resolucijo je kongres nakazal naloge organizacije Socialistićne zveze v prihodnje in borno lc-tc pri našem  delu morali  upoštevati.
-ko
Občinski odbor Socialistične zveze je sklical posvetovanje predsednikov krajevnih organiza-cij SZDL, članov izvršnoga odbora Obćinskega odbora SZDL in delegatov za VI. kongres SZDL Slovenije. Razgovor je imel predvsem namen obravnavati teze za statut Socialistične 7*veze delov-nega ljudstva Jugoslavije in raz-pravljati o možnih kandidatih za člane Glavnega odbora SZDL. Vsi navzoči so dobili material predčasno, tako da so se za raz-pravo lahko pripravili. Iz razprave je predvsem razvidno, da je najpomembnejša naloga Socialistične zveze v očini poiskati nove poti, da bo organizacija še bolj učinkovito delovala, da bo imela še več.jo vlogo v razvoju socialistićne demokracije. Ugotovili smo, da je v Kamniku v zadnjih nekaj letih Socialistična zveza izredno napredovala. Zlasti se je utrdila Občinska organizacija Socialistične zveze kot osnova organizacije. Uspehi sa vezani z rezultati, doseženimi na družbeno-ekonomskem področju naše občine.
Kljub temu, da srno že sedaj razvijali razne oblike delovanja organizacije od razširjenih plenu-mov   Socialistične   zveze   pa   do
Kako smo lani gospodarili v naši komuni
Konec marca letos sta dva zbora kamniške občinske skup-ščine razpravljala o gibanju gospodarstva in o izvršitvi družbe-nega plana v lanskem letu. Iz gradiva, ki so ga odborniki prc-jeli za to sejo in iz razprave, povzemamo nekatere poglavitne ugotovitve.
Vsekakor je zanimiva ugotovitev, da so osnovni podatki o gospodar-jenju zelo blizu predviđenim in sprejetim z družbenim planom za leto 1965, kar kaže, da je občinska skupščina dokaj realno ocenila možnosti gospodarskega in družbe-nega razvoja občine v preteklem letu. Doseženi bruto proizvod je le za 1,7 % večji od predvidenega, narodni dohodek na prebivalca pa je večji le za 2,3 %.
Sedaj pa nekaj osnovnih pokaza-teljev gospodarjenja. Vrednost proizvodnje in opravljenih storitev se je lani povećala za 25 % in je zna-šala preko 31 milijard dinarjev, med tem ko se je narodni dohodek na enega prebivalca povećal za 23,7 % in je znašal preko 674.000 dinarjev.
Tuđi sredstva, namenjena oseb-nim prejemkom, so lani porasla za .34 %, med tem ko se je Stevilo zaposlenih povećalo na 4 %. V gospodarskih organizacijah je bilo lani zaposlenih povprečno 6.074 ljudi. Povprečni osebni dohodki zaposlenih v občini so bili lani 59.000 din, vendar je treba povedati, da so bili
decembra lani povprečni dohodki že 75.000 din, med tem ko je bilo decembra 1964 to povprečje 57.000 din. Tuđi .spodnja meja osebnih do-hodkov se je lani znatno dvignila. Se en podatek bo zanimiv. Namreč razmerje med sredstvi izplačanimi za osebne dohodke in skladi. Leta 1963 je bilo za osebne dohodke po-rabljenih 81,5 % sredstev čistega do-hodka, leta 1964 77 %, lani pa 74 %. Sredstva skladov so torej kljub porastu osebnih dohodkov iz leta v leto višja. Seveda je treba pripom-niti in to je poudarila tuđi občinska skupščina, da v nekaterih delovnih organizacijah ne bi smeli na račun premajhne gmotne spodbude
proizvajalcev zbirati sredstev za razširjeno reprodukcijo. Prav tako, kjer imajo zaradi ugodnejših tržnih in drugih pogojev na razpolago već denarja, bi morali bolj misliti na jutrišnji dan, na obnovo zasta-relih strojev in naprav.
Da bo rekonstrukcija v kamni-ških podjetjih v prihodnjem obdob-ju zelo aktualna, kaže tuđi podatek, da je sposobnost osnovnih sredstev na isti visini kot pred 10 leti, 58 %. Ta podatek je vreden podrobne.jšc analize.
Kako smo se lani v naši občini vključili v izvoz? Reci je treba, da dokaj uspešno, čeprav nismo izpol-nili vseh pričakovanj. Naša pod-jetja so lani izvozila za 3,3 milijona ameriških dolarjev blaga, kar je za 30 % već kot predlanskim. Kaže, da so delovni kolektivi že začeli razu-mevati izvoz kot ekonomsko nuj-nost in pogoj za uspešno gospodar-jenje in ga ne jemljemo voč kot politično obveznost.
(-U)
tovariške čestitke

kolektiv
ĆZP KOČEVSKI TISK" KOĆEVJE
konferenc, je mnenje, da se ludi v prihodnje čimbolj izogibamo formalnih oblik dela organizacije. Socialistična zveza naj postane resnična tribuna samoupravljanja, tribuna, na kateri bodo vsi občani lahko izražali svoja mnen-ja, postavljali vprašanja ter čimbolj neposredno vplivali na politiko občine.
Tribune v zadnjem času prido-bivajo na veljavi, zlasti kot oblika neposrednega obveščanja o raznih problemih. Razgovori na tribunah pa ne smejo sprejemati zaključkov za samoupravne organe, ampak je na njih prisluhniti mišljenju ljudi, to je javnemu mnenju. Za občinske odbornike in člane raznih samoupravnih or-ganov je mnenje, izraženo na tribunah, pomembno zato, da objekti vneje sklepaju o razpravljani problematiki. Odborniki in samoupravni organi morajo mnenje občanov upoštevati. V kolikor taka mnenja ne bodo upoštevali, je nevarnost, da se ta oblika delovanja Socialistične zveze izmaliči. Ugotovili smo, da interes delovanja v sekcijah pada, verjetno je vzrok v tem, kor vrsto vpra-šanj rešujejo krajevne skupnosli. Te probleme so pred leti reševa-le sekcije, oziroma so le-te bile pobudnik za rešcvan.jc določenih probiomov v krajevnih organizacijah, ker so bili krajevni odbori nedelavni in lc podaljšana roka Ijudskega odbora ter je bila njihova materialna osnova izredno majhna. Vendar imajo sekcije pri Socialistični zve/.i še pomembno nalogo, zlasti na družbeno-po-litičnem področju. Gre predvsem za iniciativno funkcijo v organizaciji SZDL.                -Gobec V.
Članarina kaže odnos članov do organizacije
V novem statutu SZDL je nuj-no urediti plačevanjc članarine Socialistične zveze, ki naj ne bo višja, kot je bila do sedaj. Vsi smo mnenja, da članarina ni dokaz aktivnosti Socialistične zveze, vendar jo je treba pobirati kot dohodek krajevne organizacije. Nadalje predstavlja članarina pripadnost oziroma odnos člove-ka do organizacije, ki ga ni za-nemarjati. Pri pobiranju članarine je treba biti elastičcn. V kolikor se pokaže resnično socialni problem, tedaj takemu članu ni potrebno plačevati članarine, vendar ga vodimo še nadalje kot člana SZDL, zlasti če je temu človeku osnovni cilj razvoj naše družbe na podlagi socialističnih družbenih odnosov.
-Gobec V.
2
K petindvajseti obletnici ustanovitve OF in oraznilcu dela
Mehanizacija je zasebnemu kmetu potrebna
Na podlagi izredno živahne razpi'ave na občinski konfercnci o vprašanju kmetijstva, o čemer jo v Karnniškem občanu že bilo pisano, je občinski odbor sklical posvetovanje, na katcrem so ob-ravnavali predvsem kmelijsko problematiko. Posvetovanja so se udelcžili delegati z občinske kon-l'erence, ki so o kmetijstvu raspravljali kot predsedniki krajev-nih organizacij SZDL, ter repu-bliški poslanec tovariš Rcpič Viktor. V uvodnem referatu in v razpravi je bilo ugotovljeno, da ne smerno problemov kmetijstva v občini gledati le iz posamezne-fia primera, ampak na osnovi vsesplošnega razvoja kmetijstva v občini. Ugotovljeno je bilo, da je splošna politika v kmetijstvu pravilna, vendar smo doscžene uspche dosegali z većjimi problemi, kot se je predviđevalo. Od-ločno je bilo postavljeno, da probleme, ki so subjektivnoga značaja in se dajo resiti z večjo za-vzetostjo posameznih ljudi v kmcU.jskih delovnih organizaci-jah, ne mnrcrao več opravičevati. Poleti smo jih zaradi majhne ma-terialne razvi tosti šc lahko tolerirali, sodaj pa se to postavlja kot; naloga tehničnomu kadru na družbenih posestvih. Ugolovili smo, da je za razvoj kmetijstva v Kamniku izredno pomembna kooperacija, mcdsebojno sodelo-vanje zasebnoga kmetijskega last-nika in družbenih kmetijskih po-scstev, za kar so na našem ob-moč.ju še možnosti, zlasti v govc-doreji in perutninarstvu. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je potrebno formirati samoupravne organe kooperantov, se pravi svete kooperantov. Ti so bili v naši občini   žc   izvoljeni   v   nedeljo,   17.
aprila. Tako bodo lahko zasebni kmctovalci, ki ekonomsko sodelu-jejo z družbenimi posestvi, odio-čali  o vseh profolemih.
Na posvetu so obravnavali problem neobdelanih površin v Srednji vaši ter ugotovili, da agro-kombinat nima interesa za lb zemljišča. Predlagano je bilo, da se zemljlšče vrne individualnim lastnikom. Dogovori potekajo in pravna služba skupščine občine Kamnik urejuje zadevo. Strokov-ne službe kmetijske organizacije bodo morale posvetiti več pozornosti gospodarskomu izkoriščanju zemlje in povećavanju pridelkov.
Glede kmetijske mehanizacije smo si bili enotni, da je le-ta kmetu   nujno   potrebna,   kajti   le
na ta način moremo zagotoviti njegov obstoj zlasti v hribovskih predelih, kjer primanjkuje delov-ne sile. Tako je skupščina občine Kamnik pri prometnem davku upoštevala ter znižala stopnjo prometnega davka za kmetijske stroje od 4 na 2 %.
Glede podružbljanja zemljišč borno morali v prihodnje biti pre-vidnejši in postopno prevzcmati zemljišča, hkrati pa gledati, da bodo urejena vsa pravna razmer-ja, ki sedaj mnogokrat predstavljaj© probleme po nepotrebnem. Seveda je interes glede podružbljanja zemlje predvsem v rav-ninskem predelu. V hribovskih predelih, v dolini Kamniške Bistrice in Tuhinjski dolini ter osta-
lih višjih predelih pa je predvsem možno povečati proizvodnjo s sodelovanjem zasebnega lastnika in družbenih posestev.
Le tako borno lahko v kmetijstvu napravili korak naprej v zadovoljstvo individualnega kmeta in v zadovoljstvo držbe kot celo-te. To je prav gotovo interes vseh naprednih sil, kajti družbeni interes je predvsem v tem, da po-večamo kmetijsko proizvodnjo. Na posvetovanju smo ugotovili, da so cene kmetijskim pridelkom v zadnjem obdobju za zasebne kmetijske proizvajalce stimulativne in ugodno vplivajo na povećanje proizvodnje.
-Gobec V.
Nova izmera zemljišč na področju Obs Kamnik
Intenzivni razvoj našega gosnodarstva in tehnike je postavil v ospredje zahteve po sodobnih topografskih načrtih. Ti morajo prikazovati poleg situacije tuđi relk1! terena, da bodo modi slutiti pri projektiranju raznih objektov.
Doscdanji nacrti zemljišč so služili za potrebe katastra in jih imenujemo zato katastrski nacrti ali »mape«. Za področje Kamnika so bili ti nacrti izdelani že v letu 1817 in pozneje po potrebi dopolnjevani in popravljani. Izdelani so bili v katastrskem merilu 1 : 2880, toda brez visinske predstave.
Potreba po sodobnih načrtih se je pokazala tuđi v Kamniku, zato smo leta  1957 pistopili  k  novi  iz-
meri, ki je poleg mesta Kamnika zajela tuđi Duplico, Mek inje in Je-ranovo v skupni površini 357 ha.
Izmcro je prevzelo vodstvo građ-bene tehnične sole v Ljubljani, potrebna finančna sredstva pa so dali Skupščina občine Kamnik in neka-tera naša podjetja. Novo, zadnje stanje na terenu vnaša na nacrte Geodetski zavod v Ljubljani in bo z delom kmalu zaključil.
Vzponi in padci dinarja
V SEDEMINOSEMDESETIH LETIH JE PREŽIVEL VKC KOT ENO GENERACIJO IN OSTAL KLJUB SPREMEMBAM PRILJUBLJEN PRI REVNIH IN PREMOŽNEJŠIH ...
V zgodovini je zapisano leto 1879 kot rojstna letnica dinarja. Zgnctli so ga iz kovine, kateri so pridjali pet gramov srebra in ga vrednostno vzporcdili s franeoskim frankom.
Padec vrednosti srebra je 1. 1882 povzročil tuđi padec vrednosti dinarja. Takrat so v svetu uvedli zlato valuto in tedaj dalje poznamo zlatnike. Tuđi dinarju so primesili 29 gramov zlata. »Zlati dinar« je bil tedaj vreden prav toliko kot na-Poleondor; kg zlata pa 3.449,2 din.
Deset let po rojstvu dinarja so ustanovili priviligirano Narodno banko kraljevine Srbije •— smatramo jo lahko za predhodnico seda-nje Narodne banke. Po ustanovitvi te banke so pojavi prvi papirnati denar, ki med ljudmi ni žel veli-kega zaupanja. Kaj radi so ga za-menjavali za kovance.
V  prvi svetovni vojni  je bila v obtoku avstrijska krona. Po vojni so jo zamenjali za prosto papirnato dinarsko valuto.
Kraljevina Jugoslavije je težila za tem, da ponovno uvede zlato valuto za dinar. To se je zgodilo leta 1931. Stabilizacijsko posojilo za to akcijo, v znosku ene milijarde 25 milijonov zlatih funtov, je pri-spevala Francija. V dinarju je bilo
2,65 gramov zlata, kilogram zlata pa je veljal 37.735 dinarjev. Dvc leti kasneje pa so morali dinar raz-vrednotiti. Veljal je le še 1,9 grama zlata, oziroma kilogram zlata 55.000 dinarjev.
V   šestnajstih   letih   je   vrodnost dinarja  padla na  petnajstino njegove rojstne vrednosti. Razvredno-tenje pa se je nadaljevalo zaradi priprav  na  vojno  —  tako  da  je vrednost sicer ostala, padla pa je kupna moč.
Po drugi svetovni vojni smo imeli novi dinar DFJ, katerega so tiskali v Sovjetski zvezi. Vrednost je bila izražena s ceno 56.300 dinarjev za kilogram' zlata, oziroma 1,77 grama zlata za en dinar.
V  tem času se je uvel.javilo tuđi izražanje vrednosti denarja v odnosu na US dolar. Za dinar je bilo to v razmerju 50 dinarjev za en US dolar.
Razvoj naše družbe in našega gospodarstva je zahtoval vedno več denarja, zato se je obtok povečal od 6,5 milijarde dinarjev v letu 1945 na 147 milijard v letu 1951. Posledica je bila vedno večji razko-rak med kupnimj in blagovnimi fond i.
Vrednost našega dinarja je seveda zaradi tega občutno padla. Dinar je bil devalviran na vrednost 0,296 gramov zlata. Kilogram zlata je v tistem času veljal tore.} 337.583 dinarjev. Več kot deset let je poteklo do danes, ko smo dinar znova devalvirali.
Tu ni umestno govoriti o dolo-čanju vrednosti dinarja. ker se vrednost denarja ne določa z držav-nimi akti, ampak mora devalvacija /, državnim aktom samo vzkladiti nominalno vrednost denarja z njegovo realno vrednostjo, ki pa je doloćena z razpoložljivimi blagovnimi i'ondi. Realna vrednost dinarja je sredi lanskega leta ustrezala izraženo v zlatu 0,07109368 gramov kar ustreza ceni 1,456.594,70 starih dinarjev za en kilogram zlata. Te-rr>j ustrezno je razmerje do dolar-ja, izraženo v njegovem tečaju 1250 starih dinarjev.
Sklepna ugotovitev je, da je bil dinar pred osemdesetimi leti štiri-stokrat več vreden kot danes. Ne-navaden pojav, če pomislimo, da je naš standard mnogo mnogo višji kot je bil standard naših prednikov. Ce-prav plačujemo z revnejšim denar-jem, je naše življenje dandanes mnogo bogatejše. Nova vrednost dinarja nima vpliva na naš standard, ker borno plaćali z enim dinarjem tislo, kar smo prej plaćali s sto di-narji. S sedanjo denominacijo bo dinar vreden nekaj več kot sedero gramov zlata ali točneje 7,109368 grama.
U-r
Novi nacrti so izdelani v merilu 1 : 1000 in vsebujejo: posestno stanje vseh lastnikov zemljišč in objekte na teh zeroljiščih, cestno in vodno mrežo ter visinsko predstavo in so zato vsestransko uporabljivi. Posestno stanje je v načrtih prikazano po dejanskem uživanju.
Ko bodo ti nacrti dokončno izdelani, bodo dani javnosti na vpo-gled in v potrditev.
Stroški nove izmere so znašali približno 16 milijonov starih dinarjev. Poleg tega je bil izmerjen tuđi del Smarce, Most ter Komende v skupni površini 147 ha, vrednost teh dul pa je znašala 8 in pol milijonov starih dinarjev. Izdelani nacrti slu-žijo kot podlaga ureditvenim in za-zidalnim nacrtom,.
Da bi vložena sredstva dosegla svoj namen, je nujno, da skrbimo za redno vzdrževanje te izmere, to je, da nastale spremembe na terenu sproli vnašamo na nacrte, sicer bodo kmalu zastareli.
To dopolnjevanje opravljajo geodetski ■strokovnjaki tako, da vsako sprerosmbo t. j. na objektu ali meji navežejo na obstoječo geodetsko mrežo, ki je zaznamovana v naravi z geodetskim! točkami v obliki betonskih kamnov, železnih cevi in čepov. Te točke so v mestu običajno na pločnikih, izven mesta pa po poteh in drugod in nišo posestni mejniki.
Često se dogaja, da posamezniki ali gospodarska organizacija te geodetske točke namerno ali nenamer-no; poškodujejo in to pri oranju ali pa ob prekopavanju pri polaganju komunalnih vodov.
Kadar se taki odstranitvi ni mo-goče izogniti (polaganje komunalnih vodov in podobno), je tako odstrani-tev potrebno predhodno javiti zavodu za izmero zemljišč v Kamniku, da je ta o spremembi pravočasno obveščen in poskrbi za obnovo po končanem prekopavanju.
Ponovna vzpostavitev takega kamna, železne cevi ali čepa je vezana s stroški tuđi do 100.000 starih dinarjev. Ce pa obstaja sum, da gre v primeru uničenja geodetskega znamenja poleg tega tuđi za kazni-vo dejanje v smislu čl. 284 kazen-skega zakonika (Ur. 1. FLRJ števil-ka 30/51), bo take primere obrav-navalo občinsko sodišče.
S tem člankom, smo želeli obča-nom pojasniti pomembnost in nuj-nost nove izmere, brez katere še mesta in naselja ne morejo razvijati, hkrati pa opozoriti na posle-dice ncpravilnega ravnan ja z na-šimi točkami t. j. betonskimi kam-ni, železnimi cevrni in čepi).
KAMNIŠKI    OBCAN
3
Kamnik v novi podobi
KAM NISKI    OBCAN
Uredništvo Kamniškega obcana je zastavi lo tov. Bojanu šleglu, mestnemu arhitektu nekaj vprasanj v zvezi z u re jari j em mesta Kamnlka in dobilo na si ed nje odgovore:
VPRASANJ E:
Ze dve leti adaptirate kapelo na Malem gradu. Zanima nas, kdo finansira adaptacijo, kdo dela in kakšen je program del za   letoinje   leto?
ODGOVOR:
Celotna adaptacijska dela finansirata Skupščina občine Kamnik in Sklad SRS za pospeševanje kulturnih dejavnosti, vodi pa jih Zavod za spomen i ško varstvo Kranj s sodelovanjem dr. Emilijana Cevca in rnene. Do sedaj smo rekonstruirali baročno streho na zvoniku, obnovili fasado in uredili vhod-no lopo s stopnišćem. V srednji etaži kapele je bi I položen nov opečni tlak. V dogovoru s strokovnjakom iz Volčjega potoka ing. Ogoretcem smo razredČili vegetacijo matograjskega hriba, s cimer je dana možnost za postopno realizacijo konč-ne   parkovne   ureditve.
Program letošnjih del zajema dokončno ureditev stopnisča, obnovo tlaku v zgor-nji etaži kapele, namestitev kovane mreže v vhodni od prti ni lope in prvo fazo son-dažnih del v notranjščini. Dela v kapeli bo na   pod I agi   lanskoletnih  del  vod i I   dr.   Cevc.
VPRAŠANJE:
VeČkrat sem se povzpel na ta dominantni grič sredi mesta in naše I dokaze, da nekateri do naših lanimivosti in lepot   nimajo   pravega   odnosa.
ODGOVOR:
Na Malem gradu se zaustavi zelo veliko mladine, menda tuđi šolarjev, ki ča-kajo na avtobusne zveze. Ne rečem, da je samo za njimt, ampak tuđi za drugirni najti marš i kaj, kar ne govori v prid kul-turnemu ponašanju in Ijubezni do naravnih ter zgodovinskih vrednot. Menim, da bi morali o tem več spregovoriti v naših šo-lah, mladinskih aktivih, turističnem društvu in Še kje, grobosti v zvezi z uničevanjem in poškodovanjem pa tuđi primerno kazno-vati.
VPRAŠANJE:
Izvedeli smo, da nam era vate kamniško dominanto ponoći tuđi osveti i ti. Imate to res   v   programu?
ODGOVOR:
V sodelovanju s podjetjem »Javna raz-svetljava   Ljubljana«   je   bila   izdelana   teh-
nična dokumentacija celotnega električ-nega omrežja za mesto Kamnik, vključno z detajlno studijo osvetiitve malograjskega hriba. Predračun le-te zna sa 5 milijonov starih dinarjev. Ker v letošnjem občinskem proračunu ni bila zajeta ta investicija, borno razsvetljavo reševali po etapah. V letošnjem letu nam bo morda uspelo zagoto-viti sredstva za reflektorsko osveti i tev kapele. Nedvomno bo ta investicija mnogo prispevala k lepemu videzu mosta in bo v   prid   turistični   rehabilitaciji   Kamnika.
VPRAŠANJE:
Ko sva že ravno pri razsvelljavi, bo ob-čane zanimalo, če so utemeljene rgovocice da se bodo v starem delu mesta Kamnika namestile »laterne« kakrsne so bile žo pred vojno.
ODGOVOR:
Na podlagi fotografij mi je uspelo rekonstruirati staro sveti Iko, znači Ino za naše me sto v dobi pred prvo svetovno vojr.o. Za začetek so nam za gotovi je na sredstva za izdelavo in namestitev majhnega števila sveti Ik v ožjem centru mesta. V nacrtu je postopna zamenjova živosrebrnih cestnih sveti I k s klasičnimi. Izdelana bo tuđi studija za osveti i tev posameznih vrednejših objeklov. Vsekakor je človeku potrebna sprememba vizuelnih vtisov, ki jih ustva-rimo z umetno razsvetljavo, menjajoč na ta način obris mesta in njegovo panoramo, ustvarjajoč nočni ambient z igro senc in oblikom i,  ki  ponoći  najdejo svoj  poudarek.
VPRAŠANJE:
Zanima nas, kaj imate v programu glede ured i i ve fasad, ki so brez dvoma potrebne čišćenja   in   barvanja?
ODGOVOR:
V zvezi s tem pripravljamo barvno studijo, predvsem zašči tenega zgodovinsko po membnega jedra mesta. Akcija poteka doka j uspesno, le z nekateri mi lastniki hiŠ imamo težave, bod i si f i naučne ali dru-gačne. Pri takem reševanju se morajo osebne želje, ki so največkrat izraz sla-bega okusa posameznikov, podrediti zahte-vam skladnosti. Tetova je tuđi v dejstvu, da većina ljudi ni seznanjena z odlokom o zaš'čiti in varova nju historičnega jedra mesta (Uradni vestnik št. 11/65). Po tem od-loku so za krŠitev predviđene tuđi sankcije, ki se bodo dosledno izvajale. Kdorkoli bo svojevoljno obnavljat brez dovo!jenja Zavoda za spomen i ško varstvo in nadzora mestnega arhitekta (ba rva nje fasad, za-menjava stresne kriti ne, zamenjava in ple-slcanje   okenskih   okvirov   ter   podobno),   bo
Fogled v notranjost novoga trgovskega lokala Sadna drevesnica v Kidričevi ulici
Bakreni reklamni izvesek v Kidričevi ulici
odgovarjal po členih 56 do 62 zakona o varstvu kulturnih spomonikov v LRS Uradni list   LRS   št.   26-236/61.
Ne redkokdaj se zgodi, da lastniki hiš namerno nočejo barvati svojih fasad zaradi izredno slabo vzdrževane ceste. Mnenja so, da bi moralo Cestno podjetje Ljubljana mestne cesto popraviti, jih asfaltirati, Komunalno podjetje Kamnik pa predvsem skrbeti za redno čišćenje in pranje. Čemu sicer obnavljati fasade, govoriti o olepšavi mesta in turizmu, če pa imamo v sredi Kamnika namesto asfalta že skorajda makadam.
VPRAŠANJE:
V zadnjem času opažamo več novosti pri urejevanju mesta, kot so npr. lokali, izložbe,   napisi,   izvoski.
ODGOVOR:
Stremimo za tem, 6a se pritliČne etažo objektov v starem delu mesta izkoristijo za trgovske površine. V letošnjem tetu nam je uspolo urediti dva nova lokala, zago-tovljcna pa so sredstva še za dve trgovini v Kidričevi ulici in za tri na Titovem trgu. Sprejet je bil tuđi sktep, da se zastareli reklamni napisi postopoma nadomestijo s svetločimi. Zelo boleča točka glede videza lokalov so izložbe, ki do danes še nišo občutile dobrega aranžerja. Le-ta bo mora! slej ko prej najti svoje mesto v Kam-niku.
VPRAŠANJE:
Kako nameravate urediti zaokroženo ce-loto pod Malim gradom, kjer trenutno ruiijo   telovadnico   in   skladiSče?
ODGOVOR:
Zagotovljena so sredstva za pripravo idejnih načrtov ureditve Samčevega predo-ra in nastale vrzeli pod Malim gradom. Začasno borno prostor le očistili  in  bo slu-
zi I za kavarniški, gostinski in parkirni prostor. Kaj bo v bodoče ostalo na tem mestu, je težko reci, vsekakor bodo to pokazali nacrti. Rušitev telovadnice in skla-dišča je bila nujna zaradi popolne dotra-janosti   zgradb.
VPRAŠANJE:
Zvedeli smo, da nam«ravata prlčeti i ure ja njem   javnih   nasadov  v   mestu f
ODGOVOR:
Do sedaj smo že očistili in uredili park pred železniško postajo, v nacrtu pa ima-mo se zazelenitev prostora pred mri i ško vezico na Za lan In trga pred samopo-strežno trgovino v MedvedovI ulici. V programu je tuđi ureditev otroškega parka ob Bistrici (KeršmanČev park), ki ga borno uredili pod vodstvom strokovnjakov iz Arboretuma  v Volčjem   potoku.
BOS
»KAMNIŠKI OBCAN« Kesilo Ob-činskega odbora SZDL Kamnik — Urejujc uređniški odbor. — Glavni urednik Vinko Dobnikar, odgovorni urednik Dolfe Čebulj, lektor Marija OrzinČič, tehnicni urednik Avgust Novak. — Izhaja enkrat mesečno. — Uredništvo in uprava na Delavski univerzl Kamnik, Fužinc 10 — Tiska tiskarna »Ko-čevski tisk« v Kočcvju
4
Kri r»šuje  življenja
Ob krvodajalski akciji v Kamniku
Daleč v preteklost pelje pot, ko so Ijud-Je spoznali pomembnost krvi in razmišljali, kako in na kakšen način bi se dala nadomestiti. Več tisoc let je bilo potrebno, da je človeštvo prišlo do spoznanja, kako ravnati s tišti mi, kl so izgubili dragoccno tekočino, ki omogoČa Človeku, da diha in živi.
Postopek nadomesčanja krvi človeku, kl jo je izgubi!, se imenuje transfuzija. Orno-gočil jo je dunajski zdravnik Karlo Lan-sterner.
Leta 1900 je pri delu v svojem laboratoriju odkril skrivnost krvnih grup in s tem omogočil   široko   uporabo   transfuzije.
Stirl osnovne grupe krvi, ki so bile od-krite, so: krvna grupa A, B, 0 AB. Z na-daljnimi raziskovanji se je pokazalo, da je največ krvne grupe A in sicer 42 %, krvne grupe 0 35%, krvne grupe B 16% in krvne grupe AB 7%. Ugotovilo se je tuđi, da ni IJudskega bitja brez krvne grupe. Ta se podeduje od staršev, tako da je otrokova krvna grupa rezultat krvnih grup   očeta    in   matere.
Ražen osnovnih krvnih grup, ki smo jih omenili, obstoja še vrsta drugih grup in podgrup. Ena od njih je takoimenovanl RMaktor.   Ugotovilo   $•   Je,   da   ga   Ima   v
krvi 84% ljudi, medtem ko ga 15% nima. To posebno vetja za belo raso. Ta ugoto-vitev se je pokazala kot zelo važna, ker žene, ki ni majo tega faktor ja v krvi, (Rh negativne) pa se poroci jo z možmi, ki ga i majo (Rh pozitivni), običajno rodtjo pr-vega otroka živega, medtem ko se na-slednjl otroci lahko rode v določenem procentu mrtvi. Da bi resili nekatere od teh otrok,   jim   takoj   ob   porodu   zamenjajo   kri.
Danes se v svetu uporablja konzervirana kri, to se pravi, da odvzeto krvodajalčevo kri pomešamo s specialno substanco in jo hranimo v hladilnikih pri stalni temperaturi + 4° C. Tako konzervirana kri je polnovredna   tri   tedne.
Razvoj moderne medicine je omogočil komplicirane medicinske operacije, ki pa so lahko uspešne le zahvaljujoč se konzervirani krvi. Neverjetno se je pomnožilo tuđi stevllo nesreč v industriji in prometu In mnoga življenja so reŠena le zaradi pravočasne transfuzije krvi. Zlasti operacije na pljučih in srcu zahtevajo ogronne količine krvi. Uporabljajo se umetne led-vice, včasih je potrebna kompletna za-menjava krvi, kar zahteva desetine litrov krvi pri eni sami osebl. Tuđi ginekološko-porodniške klinike  porabijo velike količine.
Miklova Zala na Duplici
V začetku marca so prizadevni člani   DPD   Svoboda   na   Duplici
§od   režijskim  vodstvom   Franceta tebeta   uprizorili   Zižkovo   ljud-
la, da so ljudske igre med lju-dmi še vedno zelo priljubljene. Tuđi na gostovanjih v Mor.tah in Komendi so dupliški amaterji že-
sko igro Miklova Zala. Pri. izvedbi je sodelovalo preko 30 ljudi. Posebno se je uspešno vključila v ansambel skupina mladih t'ol-kloristov, ki že dalj časa marljivo vadijo slovenske folklorne pleše.
Nabito   polna   dvorana   kultur-nega doma na Duplici je pokaza-
li veliko priznanj. Prihodnjo sezono  bodo  z  gostovanji nadalje-
vali.
F.  S.
Na sliki: Glavni ženski vlogi Za-Io in Almiro sta zelo doživeto iz-oblikovali Antka Župane in Tanja Rajgelj.
Za primer navajam nekaj številk o porobi krvi v kliničnih bolnicah v Ljubljani za I eto   1964:
kirurgična    klinika ginekološka   klinika interna     klinika onkološkl   institut
2.861,415  litrov
748,065  litrov
591,955  litrov
858,780  litrov
Sicer pa je biio v vsej Sloveniji v letu 1964 dane in porobljene 20.002 litra krvi, v letu 1965 pa 20.761 litrov krvi. V vsej Jugoslaviji smo v teh letih dobili in porobili   cea   100.000   litrov   krvi.
Rekli smo, da ostane kri polnovredna le tri tedne vendar jo čuvamo tuđi preko tega roka v obliki plazme: tekoče ali suhe katere trajnost se tako podaljša do 5 let. Plazma  je tekočina,  v kateri   plavajo  rdeča
krvna telesca. Uporabljamo jo pri velikih opeklinah suho pa shranjujemo za potrebe velikih elementarnih nezgod in ostalih ne-sreč, seveda tuđi za primer vojne. Pri nas smo masovno uporaljali plazmo ob potresu v Skopju. Takrat je našim narodom priskočila na pomoć vsa Evropa, kar je naj-boljši   primer   solidarnosti.
Darovanje krvi je odraz svetovne solidarnost! In zato ni zgolj slučaj, da tudl naš Rdečl križ na ta način izkazuje po-moč   drugim   narodom.
Slovenija ima odlično organizirano krvo-dajalsko službo preko Rdečega križa in ekip za transfuzijo krvi. Količine krvi, kl jih zberemo v Sloveniji, so velike, vendar ne krijejo vseh potreb in bo potrebno še već   napora   za   razvoj   te   službe.
Tuđi v Kamniku moramo pokazati zavest in solidarnost s trpečimi bolniki, materami in otroki. Naj ne bo zdravega človeka, ki ne   bi   bil   krvodajalecl
Ne srne biti niti ene organizacije, kl n» bi s svojim delom pripomogla akciji za zbiranje krvi, ki se prične 6. maja tega leta.
Dr.   Berislav   Vujasin
Novice iz kamniškega muzeja
Program občasnih razstav
Po enoletnem premoru letos kamniški muzej ponovno prireja občasne likovne in muzejske raz-stave. V ta namen se je muzej letos priključi! Združenju gorenj-skih galerij in muzejev s ciljem, da bi čim več ljudi videlo kvalitetne razstave, pri tem pa bi imela posamezna razstavišča manjše denarne stroške. Po programu razstav pripravi vsako razstavišče štiri samostojne razstave, najmanj deset (muzeji in galerije z lastnimi razstavnimi prostori tuđi več) pa jih dobi že pripravljene. Stroški so v tem primeru le za prevoz slik in na-jemnino dvorane, če ta ni last organizacije, ki je prevzela po-stavitev razstave.
V mesecu aprilu je kamniški muzej razstavil »Dela gorenjskih likovnikov«, predvsem članov pododbora DSLU za Gorenjsko, razstavo pa tuđi prenesel v Dom-žale. Na razstavi se je predstavilo z dvajsetimi deli štirinajst likovnih umetnikov, med njimi dva Kamničana: Aladin Lane in Loj-za Perko.
Razstava je bila že v Skofji Loki, Kranju, Kamniku, iz Dom-
žal pa gre še na Jesenice in v Tržič. Do danes si je razstavo ogledalo že približno 6.000 ljudi.
V počastitev praznika OF in 1. maja je kamniški muzej po-stavil razstavo »Kamnik v stari pod obi in fotografiji«. Razstavlje-na so dela starih mojstrov, današnjih slikarjev in fotografije mesta Kamnika. V programu so še naslednje občasne razstave za letošnje leto: Filumenistična razstava (razstava nalepk z vžigalič-nih škatlic), razstava slamnikar-stva, samostojna razstava Iveta Šubica in Vidica, razstava kam-niških amaterjev, »Skofja Loka v stari podobi«, Layer in njegova šola, likovna razstava Janeza Ravnika z Bleda, Rezbarija na Kamniškem, Prazgodovina Go-renjske  itd.
Ker smo dobili razstavni prostor tuđi v Domžalah, bo razstav še več, tako bo že v mesecu maju izven programa razstava »Kamnita plastika na Krasu«, ki jo posreduje Slovenski Etnografski muzej iz Ljubljane.
M. Z
Turistično društvo Kamničanom
Tuđi letošnje leto želi Turistično društvo v Kamniku izvesti na svojem območju olepševalno akcijo, v kateri naj sodelujejo prebivalci z ureditvijo pročelij svojih hiš, nji-hovega okolja in vrtov, z izbranim cvetjem na oknih in balkonih.
Letos naj bi bila ta akcija izvedena v obliki tekmovanja. ki bi se ga udeležili vsi občani in hišni sveti našega turistično zanimivega Kamnika.
Prijave za tekmovanje sprejema do 15. maja tajnik društva tovariš Alfonz Skala.
Posebna komisija bo uspehe tekmovanja ocenila in sodelavce akcije primemo nagradila.
Turistično društvo Kamnik
PRIPOMBA UREDNIŠTVA:
V razgovoru z vnetim ljubiteljem rož, ki je zelo pohvalit nedavno predavanje o cvetju na oknih, balkonih, vrtovih in v parkih, katere-ga pobudnik je bilo Turistično društvo Kamnik, smo našli še neko vzpođbudno misel.
Sadna đrevesnica in vrtnarija naj bi imela za prodajo na zalogi cvet-ličnc zabojčke (menda so primerni salonitni) in dovoljno število različ-nih cvetličnih sadik, ki bi jih kupcem posredovala morda že kar po-sajrne, na voljo pa bi jim morala bili tuđi s strokovnimi nasveti za gojenje in vzdrževanje okenskih cvetlic. Dobra zamisel! Tako pripravljena in podprta akcija Turi-stiencgći društva Kamnik bo še ućinkoviteje  uspela.
Uredništvo
Dopisu/ v svoj list
KAMNIŠKI    OBCAN
s
Boljši čaši za telesno-kulturno dejavnost v naši občini
KAMNISKI    OBCAN
6
Na pobudo Občinskega odbora Socialistićnc /veze so se se-stali telesno-kulturni delavci in aktivni športniki ter razpravljali o problematiki športne dejavnosti v občini. Ugotovili so, da so sredstva, namenjena za telesno-kulturno dejavnost iz leta v leto manjša in zato predlagali, da se povečajo. Skupščina je na svoji seji, ko je sprejemala proračun za leto 1966, upoštcvala pred-loge in pripombe, ki so jih dali športni delavci na seatanku.
Na posvetu srno se dogovorili, da je potrebno sklicati redno letno skupščino Občinske zveze za telesno kulturo. Za pripravo skupščine so zadolžili iniciativni odbor. Na osnovi dela tega odbora se je skupščine udeležilo izredno veliko mladine, kar kaže zanimanje za to vrsto de-javnosti pri občanih, zlasti med mladino. Na redni letni skupščini so bila dana poroćila. predvsem o ponrenu dejavnosti občinske zveze za telesno kulturo in o problemih, ki jih je pri svojem delu zveza imela. Kot opravičilo za nedelav-nost se navaja neaktivnost članov odbora občinske zveze za telesno kulturo in majhna materialna sredstva, vendar pa je iz poročila razvidno, da materialna sredstva ne morejo biti vedno vzrok neaktivnosti.
Po vsestranski in živahni razpra-vi je bilo ugotovljeno, da so v Kam-niku vsi pogoji za hitrejši razvoj telesno-kulturne dejavnosti. Seveda jo ovirajo poleg majhne materialne osnove za funkcionalno delovanje še nedograjeni športni objekti, zlasti pa to, da imamo v Kamniku samo eno telovadnico. Letos bo stanje glede na dograditev telovadni-ce pri Zdravstvenem domu izbolj-šano. Poudarjeno je bilo, da se je posvečalo premalo skrbi vzgoji ka-
idrov, zlasti vaditeljskega kadra. Že v soli je potrebno otroke navajati k telesni vzgoji, tako da postane šport potreba. Nadalje je bila živahna razprava o dejavnosti posarneznih sekcij, ki v Kamniku obstojajo ter beležijo v zadnjem času lepo rezultate. Zlasti je bilo govora o masovni udeležbi mladine, kar je nuj-no potrebno, če želimo doseči uspe-he. Novo vodstvo bo moralo posvetiti večjo skrb masovnim prire-ditvam, kot so razni krosi, športna tekmovanja med podjetji itd., itd.
Občinska zveza za telesno kulturo mora biti organ, ki bo enotno usmerjal telesno-kulturno dejavnost v naši občini. Nekateri so bili mne-nja, da je nujno kreni ti na periferiji razna športna središča, drugi pa, da je potrebno v centru najprej dvigniti raven športa in utrditi organizacijo in še le na podlagi tega povećati interes navzven. Nadalje je bilo govora tuđi o smučarski progi a Starega gradu, vendar so mnogi menili, da bi bila ta prezah-tevna in nikakor primerna za masovno smučanje. Dalje je bila izražena bojazen pred eventuelnimi plazovi zemlje, če bi posekali širši pas gozda.
Izvoljen je bil nov upravni odbor OZTK,   ki  se  je  že  sestal  ter  iz-
Ivan Rihtar je dobil zlato puščico 66
Na občinskem strelskem prvenstvu za Zlato puščico 1966 jih je od 32 upravičenih tekmovalcev sodelovalo 22. Iz strelske družine Stol je tekmovalo 13 strelcev, leževali smo se vseh turnirjev in
rezultate: 2. Janez Klemcnc, po-djetje Kamnik — 516 krogov; 3. Podgorn Stane, podjetje Kamnik — 508 krogov; 4. Peršin Ivan, podjetie Kamnik — 507 krogov; 5. Bertoncelj Peter, Stol Kamnik
iz SD Podjetje Kamnik 7 in iz Od lanskoletnega nosilca Mirka Semeje je zlato puščico prev-zel Ivan Rihtar iz Podjetja Kamnik, ki je dosegel 526 krogov od 600 možnih. Ostali najboljši tek-movalci  pa  so dosegli  naslednje
— 506 krogov; 6. Marn Miha, Stol Kamnik — 501 krog.          F. S.
Na sliki: Ivan Rihtar, eden naj-boljših kamniških strelcev, je na tekmovanju za Zlato puščico pokaza! zares lep uspeh.
volil iz svoje sredine izvršni odbor.
Novi predsednik Občinske zveze za telesno kulturo je tovariš Ivan Kozjek, zaposlen v tovarni usnja, podpredsednik Tomaž Milan, direktor tovarne Kovanega orodja in tov. ing. Jernej Stele. V izvršnem odboru so še: Milan Windšnurer kot šef za propagando, Janez Tajč tajnik, ing. Slavko Ponikvar, predsednik gospodarske komisije in Jožica Pod-jed, blagajnik.
Če ocenjujemo pripravljenost za delo v tem organu na podlagi raz-prave, ki je bila zelo živahna, po-tem smo iahko optimisti in priča-kujemo aktivnejše delo na šport-nem področju v Kamniku. Novemu
odboru želimo kar največ uspehov pri delu!
Glede finančnih sredstev za telesno-kulturno dejavnost dodajamo še mnenje, da sredstva, ki so potrebna za športno dejavnost delov-nega človeka, nišo le proračunska sredstva skupščine, arnpak tuđi sredstva delovnih organizacij. Sindikalne organizacije bi morale glede na vlogo in pomen rekreacije tem problemom posvetiti več pozornosti.
Športni dejavnosti se obetajo lepi čaši in prav je tako. Vključujmo jnladino v organizirano delo in rekreacijo ter jo odvračajmo od raznih negativnih vplivov!
Tekmovanje kamniških smučarjev na Veliki planini
Tuđi letos Je bilo prirejeno tradicionalno tekmovanje kamniškth smučarjev za pokal Obćinskega slndlkalnega sveta. Tekmovanja v alpski kombinaciji se je udeležilo 35 smučarjev, kl so zastopale ekipe Tltana, Alprema, Svi-ianlta, Kamnika In SSD. Ker so pred tem tekmovanjem Imela nekatera podjetja že svoja interna tekmovanja, Je skupno nastopllo već kot 70 smučarjev. Ta Športna aktivnost v podjetjlh je vredna pohvale, saj je rekreacija v kamniških podjetjih moćno nazadovala.
Medtem, ko Je tekmovanje v Sport-nem pogledu zelo lepo uspelo, pa Je bila žal zelo slaba organizacija tekmovanja.
Tekmovanje je bilo tudl letos pol no praobratov, tako da je bll zmagovalee v posamezni disciplini vedno druga ekipa ali posameznik. Lanska zrna-govalca SuStar Anton med posamez-niki In Titan med ekipami letos kljub ogorčeni borbi nlsta uspela ponoviti svojega uspeha.
Prvi je bil na sporedu veleslalom. Na poboejih Simnovca se Je na 1000 m dolgi progi z visinsko razliko 150 m In 27 vratei pomerilo 36 tekmovalcev In 6 ekip. Lanskolctni zmagovalee Matjaž Jure je tuđi letos prepričljivo zrnagal, posebno ker je njegov najhujšt tekmec Sustar padel. Med ekipami si je SŠD pribori! veliko prednost pred svojim najnevarneJSim nasprotnikom Iz podjetja Kamnik.
Rezultati veleslaloma:
Posameznlki: 1. Matjaž Jure - SSD 48,2 sek., 2.-3. Skorjanc Janez in Stele Marjan - SSD 51,1 sek., 4. Perne Franc — SSD 52,2 sek., 5. Rostan Ivo — Alprem 52,9 sek.
Ekipe: 1. SSD (Matjaž, Skorjanc, Perne) 2.31,5 sek., 2. Kamnik (Stele, Su-Star, Klemene) 2.44,9, 3. Alprem (Rostan, Jeglič, Krumpeslar) 2.49,9, 4. Tltan 2.54,9, 5. Svllanlt 4.13,9.
Kot druga disciplina Je bll smuk. Proga Je bila dolga 900 m in zelo hitra, saj so najboljši dosegli povprećno hi-trost ćez 85 km na uro. Bila pa Je tudl zolo nevarna, ker je Se vedno neočl-Sčnna, kljub temu pa ni bilo nobenih poskodb. Med prvimi štlrimi tekmo-vnlci je bilo le za sekundo razlike. Zmagovalee v smuku Je postal SuStar, med ekipami pa podjetje Kamnik.
V kombinaciji je z 2 desetinkama prednosti pred Steletom in SuStarJem prišel v vodstvo tov. Skorjanc. Med ekipami pa je Kamniku zaradi padca najboljšega tekmovalca SSD Matjaža uspelo nadoknaditi razliko iz volesla-loma. Obema tekmecema se Je nevarno približala ekipa Alprema.
Rezultati smuka:
Posameznikl: 1. Suštar Anton (K) 35,2 sek., 2. Sorjanc J. (SSD) 35,4 sek., 3.  Stele Marjan  (K)  35,7 sek.,  4.  Sltar
Aco (T) 36,3 sek., 5. Rostan Ivo (A) 36,8 sek.
Ekipe: 1. Kamnik (Sustar, Stele, Klemene) 1.47, 8 sek., 2. Alprem (Rostan, Jegllć, Krumpestar) 1.52,5, 3. Titan (Sltar, Brellh, Vrhovnik) 1.54,1, 4. Kamnik II. 1.59,8, 5. SSD 2.00,9.
Tako je morala odločitcv o zmago-valcih pasti v najzanimivejši In naj-težjl disciplini - slalomu. Prvi tek, kl sta ga postavila Skorjanc in Stele, je bll dokaj zahteven, saj so morali tek-movalcl premagatl na 500 m dolgl progi kar 47 vratic. Borba za prvo mesto Je bila zelo izenaćena, zato so vsl najboljši vozili zelo tvegano. Ze v pr-vem teku »o odpadll v borbi za naj-boljša mesta Matjaž, Perne in Skorjanc zaradi padcev ali diskvalifikacij. Najboljši v prvem teku so bili: Sustar 39,5 sek., Sitar Aco in Stele 40,3. V kombinaciji Je prišel v vodstvo Stele, ki Je imel 2 sekundi prednosti pred svojima tekmecema Sustarjem in Sl-tarjem. Med ekipami pa si Je ekipa podjetja Kamnik priborila precejšno prednost.
Drugi tek je trasiral Sletfel, kl je na 250 m dolgi progi postavil 33 vratic. Od tren tekmovalcev za prvo mesto sta SuStar in Sitar pokopala vse Šanse, saj je prvi zgrešil predzadnja vratica, Sitar pa Je padel. Tako je Stele z za-nesljlvo vožnjo ponovil iansko zmago v slalomu in si zagotovil tudl močno zmago v kombinaciji. Zaradi diskvalifikacije Suštarja je postalo vprašanje ekipne zmage Kamnika, posebno, ker je prišlo do nekaterlh sporov zaradi pomanjkljivih kontrol.
Z odlično vožnjo so presenetlll mlaJSi mladlnci Sitar Peter In oba Grlica, ki so posegli v borbo za najboljša mesta. Najboljši v drugem teku so bili: Klemene (K) 25.9, Grllc I. 26,8, Sitar P. In SteJe 27,3 sek.
Rezultati slaloma:
Posamezniki: 1. Stele Marjan (K) (40,3 in 27,3) B7,6 sek., 2. Sitar Peter (SSD) (41,6 in 27,3) 08,9 sek., 3. Sltar Aco (T) (39,9 in 2!),«) 69,7 sek., 4. Orile Ivo (SSD), 5. Vlrjent Ciril (T).
Kombinacija:
Posameznikl: 1. Stele Marjan (K) 2.24.4 min., 2. Sitar Aco (T) 2.29.8 min.,
3.   Skorjanc   Janez   (SSD)   2.40.5   min.,
4.   Rostan  Ivo  (A)  2.43.1  min.,  5.  Klemene Janez (K) 2.43.4 min.
Rezultati ekipnega tekmovanja še nl-»o znani zaradi nekaterlh spornih diskvalifikacij v slalomu.
Posebno velja pohvaliti nastop 50-1 et-nega Janežlča Jožeta in predsednika kluba Rostana Iva, ki sta s svojlml plasmaji pustila za seboj mnogo mlajše smučarje. Uporno, da bo v bodoče smučarjem uspela tuđi organizacijska plat tekmovanja.
-sm-
Posebna osnovna šola na Homcu
da bi z naso ustanovo seznan1li tuđi prebi-valstvo kamnlske obclne, je zbor delovne skup-nosti Sole sklenil podati daljse poroCilo. to naj bo vsaj v grobem podana slika naše ustanove, najprej nekaj zgodovinskiii podatkov o njeni ustanovitvi in o njenih prvih težavaii, s katerimi se je moral spoprijeti celotni kolekTIV SOLE.
S sklepom skupščine občinc Domžale ,jc bila aprila 1964 ustanovljena posebna osnovna šola na Homcu. Ta naj bi prevzela otroke, ki so obiskovali doslej pomožni oddelek na II. osnovni soli v Domžalah. Zakaj je prišlo do ustanovitve posebne sole? Prvi najtehtnejši razlog je bil, da bi ta šola zajela v domžalski občini vse težko uči j ive šoloobvezne otroke, ki so doslej životarili po naših osnovnih šolah in ovi ral i, a ne po svoji krivdi, hitrejši razvoj in napredek teh Sol. Kasneje so zavzemali v vsakdanjem življenju raven našega delovnega človeka z občutkom manjvred-nosti. V tem, da bi v naši soci-alistični družbi enkrat za vseloj izbrisali ta madež zapostavljanja in neenakopravnosti, je bil glavni vzrok, da so se naši socialni organi pri občinski skupščini res-neje začeli zavzemati za rešitev tega perečega problema. Tako je prišlo do ustanovitve Posebne osnovne sole. Zakaj prav na Hgmcu? Tu je bilo ta čas šolsko poslopje prazno zaradi ukinitve osnovne Sole oz. priključitve k centralni soli Radomlje. Ko je komisija pregledala to poslopje, se je odločila zanj. Treba je bilo marsikaj preurediti, obnoviti in popraviti. Vsa adaptacijska dela so trajala od julija do septembra 1964. Za vse to je bilo treba dobiti denar. Za tega je kljub več-nemu pomanjkanju le poskrbela skupščina občine Domžale. Do otvoritve je prišlo 21. septembra 1964. Ta dan se je na Soli pričel redni šolski pouk. Za prvo I eto udejstvovanja tega zavoda je skupščina občine Domžale odobrila kredit v visini 12,399.267 dinarjev. Na Soli se je poučevalo "T petih razredih, vseh otrok je bilo vnisanih 33, od tega 8 iz kamniške občine. Na Soli so po-učevnle štiri učne moči in to ena defoktologinja z diplomo ter tri stažistke defektologinje. Prvi ravnatelj   te   sole   je   bil   tov.   Nače
Vodnik, ki je vodil vsa adaptacijska dela in jih uspešno tuđi konca].
2e ob sami ustanovitvi so imeli ustnovitelji najboljšo voljo, da pri novo ustanovljeni soli zgrade tuđi nujno potreben internat. Z gradnjo tega bi zajeli vse težko učljive otroke dornžalske in kamniške občine. Teh pa po seznamu obeh komisij za kategorizacijo teh otrok ni malo. Iz teh sezna-mov je bilo namreč razvidno, da caka na vpis v našo solo kar 114 otrok iz domžalske in ca 70 otrok iz kamniške občine. Za internat bi prišel v poštev zapuščeni zadružni dom na Homcu, ki stoji že več let neuporaben v najbližji soseščini sole. Predviđeni proračun za gradnjo internata je zna-šal  ca 250 milijonov.
Od tega bi prispevala republika 150, domžalska občina 70 milijonov, ostalo pa kamniška. Tni-ciativni odbor za gradnjo internata je pripravil nacrte in imcl že dogovor z gradbenim podjet-jem Bcžigrad. Z delom bi morali začeti z januarjem 1965. toda prišlo je drugače. Najprej je odpo-vedala renublika in nato še kamniška občina, domžalska občina pa vsega bremena sama ne bi zmogla. Gradnja internata je tako padla v vodo. Novo ustanovljena šola je tako mogla zajeti le 2R % vseh težko učljivih otrok iz obeh občin. Ti se danes vozijo 7. vlakom, avtobusom ali s kolesi tuđi z najoddalienejših krajev. V koliki življenjski nevarnosti so ti otroci vsak dan pri današnjem narašcajočem prometu, ni treba govoriti in kdo naj nosi odgovornost za to, pa tuđi ne.
Sola je uspešno končala prvo leto svojesa obstoja in stoodstot-no opravičila svoj obstoj. Od 33 vpisanih otrok je uspešno konča-lo razred 30 otrok. trije pa bodo ponavliali. Z novim šolskim letom 1965/66 smo odprli šesti razred in imamo zdai vpisanih 56 otrok,   36   iz  domžalske   in   20   iz
kamniške občine. V kamniški občini pa so že v poletju 1965 od-povedali sodclovanje in sklcnili, da ustanove svojo posebno solo. Prav zato je upravni odbor sklada za šolstvo pri občini Domžale sklenil zmanjšati finančni plan za 4 milijone, ker bi se dejav-nost sole v jeseni zmanjšala. Toda prav na dan 1. septembra 1965. leta sta se oglasila na domžalski občini dva zastopnika kamniške občine s prošnjo, da tuđi za bodoče šolsko leto sprejmemo njihove otroke. Tako se dejavnost naše sole ni zmanjšala. temveč moćno povećala. Na solo je bila sprejeta še ena učna moč, ki je prevzela pouk v novo odprtem razredu. Upravni odbor sklada za šolstvo pri občini Domžale je moral povećati naš finančni plan na prejšnjo visino 14.399.267 din.
Z   otvorit vi jo   šestega   razreda smo morali opremiti še eno učil-
nico. Potrebe za naprej so velike, če borno hoteli uspešno razvijati naše delo v korist skupnosti. Treba bo še marsikaj urediti in adaptirati, toda kje za to dobiti denar? Jeseni bo treba odpreti sedmi razred, treba pa bo spreje-ti še dve novi učni moći, ker se bo število otrok znatno povećalo.
XXX
% Prepričani srao, da nas bosta # razumeli obe skupščini, Kam-%■ nik in Domžale, ter podprli $$ moralno in materialno vse H naš« prizadevanje za uspeš-■© nejši in hitrejši razvoj novo % ustanovljene sole.
Za Posebno osnov. solo
Homec:
Nače Vodnik, s. r. ravnatelj
OBRTNO   PODJETJE
Šlaga ~ Masu
Čestita ob 25-letnici of in prazniku dela
VSEM DELOVNIM LIUDEM. — Priporoča se cenjenim naročnikom s svojimi kvalitetnimi mizarskimi, tesarskimi in ščetarskimi izdelki!
Z»a k»r»a«I»e»fc č*a*s
Janez: »Zakaj pa piše v časopisu Kovinoplastike, da izhaja »Glasilo« po potrebi?«
Jože: »Ja! Vsekakor bi bilo dobro, da bi časopis izhajal pred potrebo.«
XXX
Člani upravnega odbora in centralnega delavskega sveta so sprejeli ob koncu mandatne dobe kot skromen spomin knjigo »Minuta molka«.
Novim članom pa se predlaga, da ob zaključku mandatne dobe ne bi sprejeli knjige »Dve leti mol ka«.
XXX
V neki družini je imel France navado, preden je odšel v službo,
Smučarski troboj Domžale - Mengeš - Kamnik
V organizaciji lanskoletnega zma-govalca ekipe Domžal je bil tuđi letos na spoređu tradicionalni troboj v vcleslalomu ckip iz Domžal— Mraigša in Kamnika. To zanimivo tekmovanje je bilo letos na Krvav-cu in se ga je udeležilo 55 tekmo-valcev. Tekmovanje bi bilo prav gotovo šc zanimivejše, če bi vkiju-čili še teke in skoke. Tako kot lani Kamničanom, tuđi Domžalčanom ni uspelo najbolje organizirati tega tekmovanja. Posebno proga je bila premalo zahtevna in ni bila pri-merna za tako tekmovanje. Tuđi letos se je glavna borba odvijala med ekipama Domžal in Kamnika.
Več možnosti je imela bolj izena-čena ekipa Kamnika, toda kamniški smučarji so tokrat zatajili. Slaba oprema, pa tuđi slabo mazanje so storili svoje, toda kljub vsemu so Domžalčani zasluženo že drugič prescnctljivo premagali kamniške smučarje. Zanimivo je, da so Kam-ničani morali tekmovati z lastno opremo, pa tuđi vse stroške tekmovanja so od pionirjev do članov sami plačali. Tako ni čudno, da so nekateri vozili neborbeno, nekateri pa so na svoje odšli raje smučat drugam.
Premoćno je zmagal tekmovalec iz  Domžal  LJmovšek, ki  je preje
nastopal za Kranjsko goro, pred klubskim tovarišem Županom, tretji pa je bil najboljši Kamničan Šu-štar. Lanskoletni zmagovalec Ma-tjaž je žal pađel.
Rezultati slaloma (800 m, 18 vra-tic): 1. Limovšek (D) — 53,4 sek., 2. Župan (D) — 57,0 sck., 3. Šuštar (K) — 57,1 sek., 4. Pelc (D) — 57,7 sek., 5. Berlič (D) — 59,1 sek., in 6. Sitar (K) 59,4 sek.
Ekipe: 1. Domžale (Limovšek, Župan, Pelc, Berlič, Kosec) — 3.31.4 min., 2. Kamnik (Šuštar, Sitar, Per-nc, Stele, Rostan) — 3.46.7 min., 3. Mengeš (Flerin, Modic, Janež, Sitar) — 5.49.8 min.                            -S
poljubiti  ženo in ubiti  eno jajce. Po nekaj letih pa se je France zmotil,  poljubil  je  jajce in  ubil ženo.
Jože: »Kam pa tako hitiš, Mic-ka?«
Micka: »V solo, ker pravijo, če ne bom naredila vsaj ekonomske sole, bom šla od »štanc« zotcI v pisarno.«
Francka je prišla k Mariji kle-petat. Marija je ravno posprav-ljala posodo in Francka jo prav začuđeno vpraša: »Ali kar z »ga-tami« brišeš žlice?« »Nić zato,« se odreže Micka, »saj so itak za oprati!«
XXX
Tone vpraša Jož.eta: »Greš tuđi ti letos v pokoj?«
Jože: »Trdno sem prepričan, kaj ti sklenil sem že pogodbo, da ko grem v pokoj, pričnem sekati hoje in smreke.«
SOLSKA KOOPERACIJA
—  No, Janko, ali razumeš, kaj je kooperacija?
—  Razumom. Kooperacija je, če Petru posudim pero, da mi napiše domačo nalogo.
NA SODISCU
—  Zalostno je to! Deset let ste preseđeli v ječi, zdaj ste pa spet tu!
—   Ja, saj ste me sami  klicali, ražen tega pa tuđi nisem deset let sedel, sem tuđi ležal!
KAMNIŠKI    OBCAN
7
\ Ob 25-letnici ustanovitve OF in prazniku dela čestitajo občanom
i---------------------.--------------------
KAMNIK
IZDELUJEMO:
— razne vrste kompletne pisarniške opreme, pri-lagojene sodobnemu načinu pisarniškega poslovanja;
—  vse  vrste  sedežnega   pohištva,   klubskih,   re-stavracijskih, jedilnih garnitur, gugalnikov in kinofoteljev.
—  Vse  izdelke  lahko  kupite tuđi  v  naši  maloprodaji!
OB   OBEH   PRAZNIKIH   ČESTITA  VSEM   DELOVNIM UUDEM
Podjetje Kamnik
IZDELUJEMO:
—  amonitratna praškasta razstreliva, vžigalno
—  vrvico, rudarski in lovski smodnik, vžigalna
—  sredstva, izdelke za ognjemete, pirotehnič-
—  no galanterijo in; lovske patrone.
Industrijski kombinat
SVIT
KAMNIK - ŠMARCA
PRIPOROCA SVOJE IZDELKE: polirnc in brusilne paste ter čistila; specialna Iepila, tesnila polituru in sredstva za nego avtomobilov; elektro-porcelan, steatit za visoko frek-venco, porcelanske tekstilne utenzilije in dekorativno ke-ramiko; izolacijski material iz tekstila in papirja, vse vrste gumbov, plastično embalažo in pohištveno okovje. Tradicija in izkušcnost našega delovnega kolektiva sta jamstvo za kakovost izdelkov.
Titan Kamnik
tovarna kovinskih izdelkov in livarna
IZDELUJEMO: vdolbne ključavnice za vrata, navadne, dozične, cilindrične, pohišivene PIKO, za ALU vrata in razne obešalnike; aparate za gospodinjstvo: me-soreznice, mlinčke za kavo, mak in orehe; (itinge; ulitke od temper in sive litine.
CENJENIM ODJEMALCEM PRIPOROČAMO SVOJE IZDELKE!
Rudnik kaolina
Crna — Kamnik
DOBAVLJA KUPCEM KAOLIN IN KALCIT.
CESTITKAM SE PRIDRU2UJE DELOVNI KOLEKTIV. -■ S R  E Č  N O   !
cSaiLcutit
iz Kamnika
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA PROIZVODNJO FRO-TIRJA IN KRAVAT
se pridružuje čestitkom in vam nudi za opremo doma frotir in vafel brisače najrazličnejših vzorcev, velikosti in pestrih barv ter kopalne plašče ZA PLA2O, ZA HOTELE, BOLNISNICE, frotir in vafel brisače z vtka-nimi napisi in emblemi hotelov in bolnišnic.
Tovarna usnja. Kamnik
Naše proizvodne posebnosti so:
galanterijsko usnjc, velur za obutev in oblačila. — S kvalitetnimi izdelki si je tovarna pridobila sloves na domačem in inozemskem tržišču.
Tovarna kovanega orodja
Kamnik
IZDEIAJJE:
—  vse vrste sekir, kladiv, specialncga orodja po na-
—  ročilu ter prosto in utopno kovane odkovke za
—  avtomobilsko,  traktorsko  in  tekstilno  industrijo.

htai
Ob 25-letnici ustanovitve OF in prazniku tlela čestitajo občanom
Atpxtm
gradbcnn montažno pod jetje
Kamnik
IZDELUJE IN MONTIRA: vse vrste gradbsnih konslruk-cij, okna, vrata, prodclne stene iz aluminija za hotele, motele, gostinske in trgovske lokale, ambulante, bolnišni-ce, zdravstvene domove, vso individualno notranjo opremo iz aluminija in železa; opremljamo samopostrežne in klasične trgovine ter kioske. Poleg tega opravljamo vsa stav-bena ključavničanska dela, Izdelujemo kolesarnice in nadstrešnice za motorna vozila. — Za kvaliteto jamčimo in se priporočatno za naročita!
POSLOVNA ENOTA
Ljubljana-lransporl
h\MNIK
Nudi  usluge pri  prevozu  polnikov in  blaga, organizira skupinske izlete doma in v inozemstvu, posreduje tuđi potne liste; v svoji rrvehanični delavnici nudi popravila za osebna in tovorna motorna vozila.
8PLOSNO GRADBENO POD.IETJE
GRADITELJ Kamnik
Opravlja gradbena dola vsch vrst:
visoke in ni/kc gradnje, industrijske gradnje, gradnje stanov arijskih ob.jcktov, kanalizacije, hidrotehničnih objektov in stanovanj za trg. Individualnim graditeljem se priporoča za prevzem gradnje stanovanjskih hiš do 111. faze ali za vselitev. Vsa dela opravimo hitro, solidno in poceni!
TRGOVS KO    POBJETJE
----KOČNA"
KA2V\1VIK
Priporoi'amo se za obisk v naših trgovinah. Obišči'e tuđi naše nove trgovine »ELEKTRO MATERIAL«, »DROGERIJA-" in samopostrežne ;n?ovinc. Fotrošnikom dostavljamo nakupljeno blago tuđi na dom!
CESTITKAM SE PRIDRUŽUJE TUĐI
Zivilska industrija kamnik
in priporoča trfiovskim podjetjem ter polrošnikom svoje izdelke: gorčico in razno vloženo zelenjavo iz naših in južnih krajev.
Gostilna
»$a zlati kapUl«
iz VRHPOUA
se priporoča. da jo obiščetc. Za solidno postrežbo poskrbe dobra kuhinja in pristne pijace: ob ne-dcljah — PLES!
GOSTILNA
»PRI KRALJU« V Mostah
ČESTITA DELOVNIM LJUDEM
Goste pastrežemo z domačimi specialitetami in dobro pijaco. Gostje v skupinah lnhko v na-prej razervirajo posebno lovsko sobo; na razpoL'Jgo imamo luj-ske sobe
Ob obeh praznikih čestita vsem poslovnim partnerjem in občanom kolektiv
splošnega mizarstva MENINA Kamnik
ter  se  priporoča  za  naročila  za  razna  mlzarska  dela!
SVOJIM ODJEMALCEM ČESTITA
OB  25-LETNICI  OF   IN   PRAZNIKU   DELA   ČESTITA
VSEM DELOVNIM LJUDEM
LONĆARSKA obrtna ZADRUGA v Komendl
Naročnikom dobavlja kvalitetne in okusno izdelane okrasne predmete za gojenje okenskih in sobnih evetllc, razne okrasne vaze za stanovanja, pisarniške prostore, parke in grobove.
Ob obeh praznikih čestita in vabi
gostilna Pod skalco
(nasproti kamniškega ko-pališča). — Postreženi bo-ste z domačimi specialitetami, pristnimi pijačami, vsako soboto in ncdeljo tuđi s sveže ocvrtimi mor-skimi ribami.
PEKARNA IN SLASCICARNA
»Vesna JCamnik«
Cenjene odjemalce postrežemo z najrazličnejšim kvalitetnim pecivom in dobrim kruhom raznih vrst. K praznikoma čestitamo!
Vsem gos/om čestito Gostinsko podjetie
Planinka
in vas vabi, da ga obiščete. Pcstreženi boste s kvali-tetnimi jedili in pristnimi pijačami; za turiste in iruge poslovne ljudi so na razpolago tujske sobe.
S čcsfitkami se pridružuje tuđi
Sadna drevesnica in vrtnorija v Kamniku
Obišćite nas V NAŠI NOVI TRGOVINI, ki vas po-
streže z najrazličnejšo zelenjavo. raznimi konzer-vami pa tuđi pijačami v steklenicah.
Gostilna
„PRI PETERLINU"
v Komendi
čestita ob obeh praznikih vsem delovnim ljudem in se priporoča za obisk. Postreženi boste z dobro pijaco in jedaeo; ob nede-ljah je tuđi PLES!
Svojim odjemalcem po-streže Z RAZNIMI VR-STAMIKRUHA
Pekama PERNE
IZ KAMNIKA
Postreženi boste tuđi s specialitetami. Ob obeh praznikih čestitamo vsem našim občanom.
Svojim naročnikom in odjemalcem se priporoča
Apnenica
iLIBIR
IZ  SP.  STRANJ Dobavljamo kvalitetno apno!
padfetie      ul^SO-      3iamnik
V naših poslovalnicah se poslužite kvalitetnih mesnih izdelkov in mesa.
KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK   \
ČESTITA OB OBEH PRAZNIKIH VSEM OBČANOM IN SE PRIPOROČA ZA NAROClLA. USLUGE OPRAVIMO HITRO, KVALITETNO IN POCENI.
Ccstitkam se pridružuje tuđi
GOSTILNA
PRODNIK
IZ KREGARJEVEGA
pri Stahovici
in vas vabi ob praznikih in drugih prostih dneh na svoj vrt ob Bistrici z le-pim razgledom na Kam-niške  planine.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
KAfllillČIffl
uhiiiiiiohh
V Hruševki zamenjane lesene vodovodne cevi...
KAMNISKI    OBCAN
10
POBOCILO    O   MATIČNIH   DEJSTVIH ZA   MESEC   FEBRUAR   1966
^ ROJSTVA: DreSar Marko iz Suha-dol št. 1, Erce Miran iz Most St. 59, Sanabor Miroslav iz Mekinj, Slevec Jo-žica iz Crne, Smidovnik Ciril iz Gradišća St. 4, Virijant Bojan iz Srednje vaši 3, Vrankar Breda iz Kamnika in Zlatnar Franc iz Bistričice.
^ POROKE: Aleš Andrej iz Rasice 12, delavec, star 22 let in GroSelJ Ana iz Buča št. 21, delavka, stara 21 let; Bernot Stanislav iz Nevelj, ključavni-čar, star 29 let in Sakać Marija iz Kamnika, delavka, stara 19 let; Bobnar Andrej iz Most St. 45, zidar, star 28 let in Moćnik Marija iz Buča št. 2, delavka, stara 25 let; Burja Maksimiljan iz Snovika 2, kmet, star 43 let in Dacar Stet'anija iz Lasena 2, kmećka delavka, stara 22 let; Což Ciril iz Kamnika, ple-skar, star 25 let in Fajlar Julijana iz Kamnika, delavka, stara 23 let; Horvat Stjepan iz Kamnika, mizar, star 23 let in Slele Marija iz Kamnika, delavka, stara 45 let; Humar Janez iz Nožić, gozdarski inženir, star 28 let in Sluga Marjetka iz Kamnika, študentka, stara 20 let; Jagodic Alojz iz Mengša, usluž-benec, star 41 let in Vidic Marija iz Podgorja, delavka, stara 35 let; Klemen Frančisek iz Cirkus št. 7, delavec, star 32 let in 2umer Stantslava s Križa st. 78, delavka, stara 29 let; Pikl Adolf z Vranskega 7, šofer, star 24 let in Hribernik Terezija iz Motnika St. 55. delavka, stara 22 let; Plevel AleS s Klanca St. 9, delavec, star 40 let in Zarnik Mihaela iz Suhadol št. 10, delavka, stara 38 let; Riiel Franc iz Stu-denoev, delavec, star 18 let in Kolar Marija iz Sp. Palovć, delavka, stara 18 let: Semprimožnik Franc iz Bele 12, rudar, star 22 let in Kiželnik Pavla iz Skorna 7, uslužbenka, stara 23 let; Slak Albin s Križa št. 77, delavec, star 20 NM. hi Cevka Dragica s Križa st. 77, delavka,   stara   19   let;   Stern   Franc   iz
Zaloga 63, delavec, star 23 let in Kern Marija, iz Mlake št. 7, delavka, stara 23 let; Topolinjek Anton s Križa St. 3, traktorist, star 47 let in Sinko Rozina s Križa št. 3, delavka, stara 44 let; Turk Martin iz Mekinj, delavec, star 22 let In Revk Helena iz Kamnika, frizerka, stara 18 let; Urankar Janez iz Porebra, delavec, star 23 let in Sedusak Marija iz Tunjic, tkal'ka, stara 24 let; Vrankar Emil iz Buća št. 5, avtomehanik, star 22 let m Hribar Ivana iz Buća 20, tkal-ka, stara 19 let; Zarnik Albin iz Suhadol št. 61, električar, star 22 let In Haf-ner Jožica iz Podborsta št. 17, delavka, stara 18 let.
^ SMRTI: Breznik Terezija iz Lok St. 6, prevžitkarica, stara 85 let, Hoče-var Jožef iz Kamnika, osebni upokoje-nec, star 84 let, Jeran Marija iz Smar-ce, družinska upokojenka, stara 59 let, Kregar Janez z Vrhpolja, kovlnostru-gar, star 38 lot.
POROCILO   O   MATIČNIH   DEJSTVIH ZA  MESEC  MAREC  1986
^ ROJSTVA: Korošec Jožef iz Hru-ševke 1.
^ POROKE: Vertaćnik Ignacij, star 35 let, mizarski pomoćnik iz Sinkov-turna št. 43 in Traven Ivana iz Most st. 95, stara 32 let, delavka; Skrjanec Stanislav iz Duplice, trgovski pomoćnik, star 22 let in Skratek Pavla Iz Volčjega potoka, delavka, stara 21 let.
^ SMRTI: Kosirnlk Ivana Iz Tunji-ške Mlake, družinska upokojenka, stara 89 let: Novak Janez iz Bukovice št. 50, invalidski upokojenec. star 68 let; Podjed Anton iz Godića, osebni upoko-jenec, star 62 let; Stupar Ivana iz Smaree, družinska upokojenka, stara 68 let; Uranič Karla iz Godiča, stara 8 mesecev.
Novice iz kamniškega muzeja
Preparirane plastike
Pred nedavnim je dal Muzej Kamnik v preparatorsko delav-nico Gorenjskega muzeja v Kra-nju restavrirati večje število le-senih plastik. Restavriranih je bilo šest velikih, večje število manjših pa je še v delavnici. Provenienca vseh plastik žal ni točno ugotovljena. V dveh prime-rih gre za gotske plastike, eno delo je poznogotsko, ostala tri pa stilistično spadajo v prehod gotskih odmevov v barok. (1. polovica event. sreda XVII. stole-tja). Zeleli bi, da bi muzejski de-lavci v Kamniku mogli ta dela opraviti sami. Vendar zaradi po-manjkljive opreme naše prepara-torske delavnice takih del ne mo-remo opravljati. Nujna bi bila izpoplnitev preparatorske delavnice, saj bi se nam ob številnem materialu, ki ga ima muzej v de-pojih in tistem, ki ga ima še re-gistriranega na svojem terenu, stroški kmalu obrestovali.
Lepe nove pridobitve v muzeju so  odlitki  —  kamnoseški   okras
podokenskih polic hiše na Tito-vem trgu 23. Te so dragocene zaradi svoje enkratnosti. okrašene so z visokimi reliei'i, polnimi do-mišljije in l'antastičnosti in zaradi tega njihova vsebina ni veđno do kraja razumljiva. Bogastvo ži-valskih figur je veliko, saj vidimo npr. dve fantastični živali, ki jima s hrbtov poganja bohoten gotski osat, na drugi polici imamo popolnoma drug prizor, ko zabada dopasni sv. Jurij meč v zmaja, ki ga grize v gobec fantastično bit je — sovražnik, zmaju podoben krokodil. Slikovito ob-čutje je izredno in zato podoken-skim policam ne moremo odreci polnovrednega dekorativnoga učinka, žal pa so docela izpostavljene vsem vremenskim neprilikam in so zato v kamnu vidne že glo-bl.je razjede. Potrebno jih bo čim prej restavrirati. Odlitke je muzeju izdelala preparatorska de-lavnica Slov. etnografskega muzeja iz Ljubljane.
M. R.
Danes smo se zbrali v te.j hiši, da proslavimo zaključna vodovodna dela v  Hruševki.
Skupaj z domaćini smo pova-bili tuđi Vas, ki ste sodelovali z nami. Vsak napreden gospodar razmišlja in pripravlja nacrte, kako zboljšati svoje gospodarstvo. Pri tem mu je največja zapreka, kjc dobiti denar. V taki stiski smo bili tuđi mi Hrušovljani za skupni vodovod.
Že pred prvo svetovno vojno, ko nam je šc vladal avstrijski ce-sar Franc Jožef, so moj rajni oče vedno želeli v vaši vodovod po nacrtu. V ta namen so delali prošnjo na nckdanjo dcžclno vlado za podporo pri delu. Prošnja je bila ugodno rešena že leta 1914.
Prišla je prva svetovna vojna in vse nacrte prekrižala. Leta so potekala, vladarji so se menjali, Ijudje v vaši so se rodili, umirali, nekateri odhajali z domov. Od tistega časa do danes je minilo več kot 50 let. Leta, ki smo jih ta čas preživljali, so bila tcžka: vojske, bolezni, izgube ljudi ter razne druge nesreće.
Ljudje v tej mali hribovski vaši, ki štejc sedem številk, pa smo si želeli še veđno dobre, zdrave pitne vode. V naši vaši je bil se-dež obćine Hrušcvka, doklcr ni bila   pridružena   Tuhinju.    Imeli
smo vodovod brez zajetja, voda je v vas dotekala iz moćnoga studenca po lesenih ccvch, ki so bile mnogokrat segnite, pri čemer se je nabrala nesnaga.
Zaradi tega smo vaščani hvale/ni, da imamo sedaj - v vaši zdravo, čisto pit no vodo. Prva zahvala velja mlađemu gospodar-ju Jerneju Korošcu, ki je prvi sprožil to miscl ter vse delo in skrbi vodil do konca. Njegova skrb in delo sta bila združena z mnogimi težavami. Zahvala velja tuđi vsej družini, njegovi ženi in gospodinji, ki je vsak obisk zaradi vodovoda gostuljubno sprejela. Hvalcžni smo občini ter organi-zacijam, ki ste podpirale naše be-lo s tem, da ste nam dali iinan-čno pomoć. Brcz te ne bi mogii po nacrtu /graditi vodovoda. Zahvaljujemo se obrtnikom, ki so opravili vsa najvažnejša dela, ter sploh vsem, ki so na katerikoli način pomagali pri vodovodu. Se posebno smo hvaležne žene in gospodinjc. Kaj je kmečka žena, mati in gospodinja, to veste vsi. Njen šport je koš, njen izlet je trdo delo, njena pokojnina je bo-lczcn,  počivat gre pa v  grob.
Vaščanka
Hočevar Tereza
iz Hruševke
Ob dvajsetletnici šahovske sekcije Komenda
Pred dvajsetimi leti je bil na pobudo naprednejših ljudi iz Komende, ki so spoznali, da je pri oblikovanju bodočega člove-ka, pri obnovi vaši in socialistične graditve važen faktor ludi kul-turnoprosvetna dejavnost, sklican prvi občni zbor, na katerem je bilo ustanovljeno ljudskoprosvet-no društvo »Janez Cebulj«. Naziv je po padlem partizanu iz Komende.
Na občnem zboru je bilo ustanovljeno več sekcij, med kateri-mi pa je najbolj zaživela šahovska.
Dobro se še spominjamo, kako smo sami delali prve šahovnice iz preproste lepenke. Tuđi figure smo sami napravili. Starši so se v začetku smejali, pozneje pa tuđi že godrnjali: »Kdo vraga te je te neumnosti naučil? Ali nimate bolj pametnoga dela?« me je nekoć nakuril oče. Pozneje je spo-znal, da je pametneje igrati šah, kot pa kvartati in se potikati po gostilnah.
Najbolj vnet zagovornik šahovske igre v Komendi je bil Oce-pek Alojz, ki se je tedaj kot rudar vrnil iz Francije. Trdil je, da je šahovska igra umetnost in ko-ristna vsakomur, da v šahovski igri doživljaš vsakokrat borbo za obstanek, da šah tuđi vzgajti; da se no smemo prevzeti zaradi zma-ge in ne obupati v težki situaciji.
Prav tako vročo ljubezen do šaha je imel tuđi takratni upravitelj osnovne sole v Komendi. Ivo Jezevšek, ki je tuđi močno vplival na šahovsko življenje, posebno med šolsko mladino.
Kot hudournik nas je šah zgrabi 1 in nas nezadržno nesel s se-boj. Vzpon je bil velik in hiter. Kmalu se nismo bali pomeriti se z nikomer, tuđi z mnogo večjimi
centri, kot je Komenda, ne. Ude-leževali smo se vseh turniijev in simultank ter dosegli zavidljive uspehe. Posebno se je izkazoval naš najstarejši in naš najboljši šahist Ocepek Alojz, saj je v ve-čini simultank s slavnimi vele-mojstri skoraj vedno vsaj pol točke odvzel, večkrat pa tuđi zmagal.
Ko se spominjamo, si mislimo, da skoraj nismo poznali težav ali pa smo jih blagohotno preimaga-li. Na turnir je in tekmovanja smo se vozili s kolesi ali, če je bilo preveč snega, z vprežnim vozilom. Vse težave in skrbi smo pokopali med lovce, skakače in trdnjave, ostalo^ je le mnogo či-stega užitka, veselja in bistrenja duha.
Vseh dvajset let je ostala nit našega dela in šahovskega življenja nepretrgana. Tako danes res-nično praznujemo dvajset let našega dela in lahko pokažemo tuđi njegov plod: lepo šahovsko preteklost, prijazno opremljen šahovski klub, samostojno šahovsko knjižnico in vse druge pri-pomočke za igranje sodobnega šaha.
Proslavo 20-letnice ustanovitve šahovske sekcije, ki bo 8. maja v dvorani prosvetnega društva Komenda, borno proslavili z dostojno izvedbo. V ta namen smo povabili velemojstra Bruna Par-mo, da odigra s šahisti iz Komende in okoliških sekcij simultanko kar na 40 deskah.
S to proslavo hočemo vzbuditi pri mladini prvenstveno zanimanje za aktivno sodelovanje na kulturnoprosvetnem področju in jih pritegniti v svet šahovskih fi-guric.
Predsednik šah. sekcije: Jaka Kern
KRONIKA