32. štev. V Ljubljani, dne 15. avgusta 1901. XI. leto.
Izhaja vsak četrtek ter stane za vse leto 1 K 60 v., za pol leta 1 K. — Za oznanila plačuje se ođ dvostopne petit-vrste 16 v. če se enkrat tiska; 24 v. Če Be dvakrat, in 30 v. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati ^Narodni Tiskarni'* v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Klerikalne dolžitve.
u.
Kakor še pri vsakih volitvah, tako bodo klerikalci tudi letos upili, da se gre za vero. Začeli so že ubirati to struno. Izdali bo namreč volilni oklic, v katerem lažejo, da so liberalci sovražniki vere, da so v službi judov, da so framazoni in sploh vse, samo ne pošteni slovenski narodnjaki. To pesem bodo zdaj peli tudi duhovniki, samo da bi ljudstvo speljali v zmoto, in da bi mogli kmeta pri volitvah ogoljufati.
Kako grda laž je ta dolžitev lažnjivih klerikalcev, da se gre pri volitvah za vero, posname lahko vsak iz tega, da deželni zbor sploh nima pravice se pečati z verskimi in cerkvenimi zadevami. Tudi če bi hotel kaj skleniti, bi to ne imelo veljave, ker mu brani postava, se v te zadeve vtikati. V zadnjih šestih letih so imeli v deželnem zboru liberalci večino. Zgodilo se je samo to kar so liberalci hoteli. V vseh teh šestih letih pa ni deželni zbor nobenega sklepa storil, ki bi bil proti veri in proti cerkvi.
Nasprotno pa so liberalci pokazali, da so boljši katoličani kakor klerikalci, ki imajo Boga samo na jeziku, molijo pa le denar.
Deželni zbor je čestital papežu o njegovem jubileju. To se je moglo zgoditi, samo ker bo liberalci bili za to.
Deželni zbor je vladi priporočal, naj na veliki realki v Ljubljani upelje krščanski nauk v vseh razredih kot obvezni učni predmet. To Be je zopet moglo zgoditi samo, ker so liberalci bili za to.
Deželni zbor je vlado prosil, naj upelje v srednjih šolah katoliške duhovne vajo; da se učenci utrdijo v veri. Tudi to se je zgodilo samo, ker so bili liberalci za to.
Lejte, ljudje božji, te iste liberalce ki izrekajo papežu na najslovesnejši način svojo udanost in svojo zvestobo, ki se potegujejo za krščanski nauk in za duhovne vaje, ki so torej z dejanji pokazali, da so cerkvi vdani, in da ljubijo sveto vero, te iste vam slikajo hudobni lažnjivci kot brezverce in sovražnike cerkve in 'vere.
Ali zamore pameten človek verjeti da so ljudje, ki pošteno žive, ki izpolnjujejo vse krščansko dolžnosti, ki se v deželnem zboru potegujejo za vero, sovražniki vero, da bo framazoni, ki hočejo cerkve zapreti in altarjo podreti V dotovone.
Klerikalci sleparijo kmeta, ko pravijo, da so gre za vero. Klerikalci predstavljajo kmetu, kakor da bi bilo posvetno gospodstvo nekaj Blabih duhovnikov, in kakor
da bi bila korist farovške bisage tudi korist cerkve in vere. To pa ni res. Človek je lahko cerkvi in veri zvest in udan, pa če je sploh pošten rodoljub mora vender zahtevati, da naj se duhovniki ne vtikajo v posvetne reči, ki jih čisto nič ne brigajo. Dajte Bogu kar je božjega, cesarju pa, kar je cesarjevega, je učil Kristus. In s Kristusom pravimo mi: Dajmo cerkvi, kar je cerkvenega, duhovniku kar je duhovniškega — v posvetnih zadevah pa bomo delali, kakor se zdi nam primerno, in se ne pustimo komandirati ne od slabih duhovnikov še manj pa od tacih poštenjakov, kakor sta ožlin-drani dr. Šusteršič ali pa predsednik tihotapskega vinogradniškega društva Vencajz. Ti ljudje pa so nam kmetom vender še preslabi, da bi pred njimi lazili na trebuhu.
Politični pregled.
Notranji položaj. Sedaj vlada v političnem oziru premirje. Vse se bavi le z deželnozborskimi volitvami, ki se bodo vršile jeseni. Državni zbor se zbere šele meseca novembra.
Italija. V Neapolju je umrl jako vplivni laški državnik Crispi.
Francija. Vsled postave o cerkvenih rodovih se pripravlja na tisoče redovnikov, da se izselijo iz Francoske. Bati se je, da jih pride posebno veliko v naše itak revne kraje. Kako jih bomo pa redili te ljudi?
Španija. Španska vlada je na veliko zadovoljnost ljudstva klerikalcem kaj močno prestrigla perutnice. Zdaj so pripravlja, da izženo vse tiste menihe in nuno, ki ne delajo nič. Ostali bodo le tisti redovi, ki strežejo bolnikom.
Dopisi.
Iz št. Petra na Krasu. V nedeljo se je tukaj vršil shod zaupnikov. Prišli so najuglednejši možje iz senozeš-kega, bistriškega, postojnskega, logaškega, cerkniškega in loškega okraja. Prišli so zastopniki ljudstva, zastopniki kmetskega stanu, da se zjedinijo glede kandidatov za doželnozborsko volitve. Ker ni mogoče sklicati vseh volivcev, posebno zdaj ne, ko jo toliko dela, zbrali so se tisti, katerim ljudstvo zaupa, o katerih je ljudstvo prepričano, da bodo izbrali pravo kandidate Na shodu jo obveljala ljudska volja, in so jo pokazalo, kakšno poslance ljudstvo želi. Zbralo so je jako mnogo zaupnikov, in ti so so po rosnem provdarku zjodinili, naj bo postavita kot kandidata gg. Ar ko in Ambrožič. Oba Bta znana in spoštovana po vsem Notranjskem. G. Arko bo
kandidat za logaški okraj, g. Ambrožič pa za postojnski okraj. Kmetu vedno sovražni »Slovenec« se je že zaletel v Ambrožiča in ga zmerja z Žagarjem, čudno, da. duhovniki tako kmete zaničujejo. Lani so kmeta Zupančiča zmerjali za konjskega mešetarja, in Zupančič je znan izvrsten kmetovalec, je bil večkrat župan in načelnik cestnega odbora, letos pa zmerjajo Ambrožiča z Žagarjem, čeravno vedo, da je Ambrožič jeden najvzornejših gospodarjev. Ko je žlindrova družba naskočila kmetijsko družbo, takoj so duhovniki drugače mislili o našem Ambrožiču. Duhovniška stranka je takrat hotela spraviti ravno tega Ambrožiča v glavni odbor kmetijske družbe. Postavila ga je kot kandidata, ali Ambrožiča ni vprašala, če hoče prevzeti kandidaturo, postavila ga je za kandidata proti njegovi volji. Klerikalci so pač vedeli, da je Ambrožič izvrsten gospodar in so upali, da bodo z njim lahko zmagali, ker mu ljudstvo zaupa. Mislili so: če le zmagamo, potem ga bodo že pregovorili. Takrat bo Ambrožiča na vse pretege hvalili in hvalili so ga po pravici, kajti Ambrožič je res mož, ki je v vsakem oziru na svojem mestu. Takrat so duhovniki rekli, da je malo takih mož, kakor je Ambrožič, zdaj pa ga nakrat za-sramujejo, da je Žagar. No, le tako dalje. Notranjci poznamo tako Ambrožiča kakor Arkota, mi vemo, da sta oba plemenita značaja, in da bodeta izvrstna poslanca, in zato ju bomo z navdušenjem volili. Farovški podrepniki in skledolizniki pa naj le volijo žlindrovce.
Iz Podrage. Iz polemike, ki jo je vodil te dni g. Anton Uršič iz Št. Vida v »Slovencu« s »Slov. Narodom«, ki mu je bil v najostrejših izrazih očital, da je o povodenjski nesreči v Št. Vidu 1. 1885. kot takratni in po povodnji prizadeti župan državno in deželno podporo s pokojnim župnikom Tomažičem tako krivično in sebično razdelil, da je dobil on 50 odstotkov od na 1200 gld. cenjene škode, ki je pa baje bila veliko manjša — nekdo trdi celo, da ni niti 200 gld. znašala! — dočim so notorični siromaki dobili le po 7 do 10 odstotkov od cenjene škode ali pa ničesar — iz te polemike posnel sem, da on noče »Slov. Naroda« radi tega tožiti, pač pa da ima grešno poželjenje, mene tožiti, ako mu jaz kaj tacega očitam, ker hoče se g. Uršič pred svojimi pristaši s tem bahati, da se jaz skrivam bojazljivo za »Slov. Narod«, hočem mu s tem svoj pogum pokazati ter izjavljam, da je bila razdelitev povodonjskih podpor 1. 188 5, krivična, in da je tej krivični razdolbi sokriv po povodnji prizadeti takratni žu-
pan g. A. Uršič ter pričakujem, da bo imel pogum, tožiti me.
Ivan Božič.
Iz Dol. Logatca. K notici »Vrhunec katoliške nesramnosti« Vašega cenjenega lista z dne 8. avgusta t. 1. št. 31 tikajoče se popravka klerikalnega poštenjaka A. Uršiča iz Št. Vida pri Vipavi Vam sledeče naznanjam, da v javnost pride moralna zaušnica, katero Uršič v polnej meri zasluži. V tistem času, to je pred 16. leti, ko je v občini Št. Vid po-vodenj bila, sem bil jaz v Porečah v Št. Vidu najemnik mlina, žage in stope in sem moral letne najemščine 300 gld. plačati. Kratek čas pred povodnjo umrla mi je soproga, zapustivši 6 nedoraslih otrok. Imel sem 2 prašiča, za 150 gld. čresla in razne hišne oprave, kar je pridrvila po-vodenj in mi je vse odnesla, podrla mlin, žage, stope in jez, tako da smo si komaj življenje rešili, a drugega ničesar. Siromak sem bil v največjej meri. Ko sta tedanji tedanji župan A. Uršič in umrli župnik Tomažič denar delila, sem šel k Uršiču in ga prosil, naj tudi meni primerno podporo nakloni, a on se je odrezal: »Ti ne dobiš nič, ker nisi domačin«.
Nesramnik je bil toliko predrzen meni kaj takega v obraz reči, ne da bi bil on premislil, da je njegova zibelka tam nekje pri Podragi tekla; toraj tudi ni bil šentviški domačin, a podporo si je vendarle prisvojil. Kako škodo da je Uršič imel, se lahko razvidi iz tega, dajo njegov mlin bil čez dva dni zopet v prejšnjem redu.
Kako si je Uršič 1200 gld. faktične škode izračunal, to mora le njega prebrisana buča vedeti, a drugi živ krst ne. Vendar je čudno, da nisem kot ptujec niti vinarja podpore dobil, akoravno so pa davko in občinske naklade brez obzira na to, da sem ptujec, od mene tirjali in sem jih moral jaz plačati.
Naj se Uršič še tako pere in vso klerikalno žajfo porabi, ožlindran OBtano in bo.
Uršič so je zdaj oglasil, ker sta župnik Tomažič in drž. poslanec Obreza mrtva; in sedaj hoče krivdo na la dva zvračati, ko se ne moreta razgovarjati. 10 dolgih let je molčal, a zdaj se revše šopiri in napihuje, kakor žaba, ko je hotela volu enaka biti. J. P.
Iz Krškega okraja. Kmetovalci Krškega okraja smo ponosni, da smo pri lanskih državnozborskih volitvah tako moško so potegnili za našega kmetskoga kandidata Iv. Globočnika. Po vseh listih 8e jo bralo, da smo se izkazali kot zavedni neustrašeni pravi možje. In tako kakor pri lanskih volitvah, hočemo postopati tudi pri letošnjih volitvah v dež. zbor. Naš kandidat pa mora biti mož, ki tudi zasluži naše zaupanje, kakor ga je zaslužil kandidat za državni zbor Ivan Globočnik. Naš poslanec mora imeti srce za kmeta, za ubogi, zatirani kmečki stan, naš kandidat mora biti sam kmetovalec, mora biti mož, ki iz lastne skušnjo ve, kje kmota čovelj žuli. Takega kandidata izbrali si bomo tudi letos, in ker smo možje in ne šljeve pojdemo zanj z navdušenjem v boj in s klicem: 'Zivio kmečki stan. Takega mišljenja so vsi pametni kmetovalci vsega Krškega političnega okraja. Zato pa se vso smeje poročilu, da hočo pri nas kandidirati ravnatelj Krške meščanske šole g. Lapajne. Ta gospod je
že veliko let v Krškem, pa doslej se ni čisto nič zmenil za nas kmete. Kmetski stan ima v Krškem mestu marsikakega resničnega in vnetega prijatelja, a g. La-pajneta doslej nismo poznali s te strani. O njem vemo le toliko, da zelo leti na groš, da bi povsod rad kaj zaslužil, in da se zaradi tega povsod štuli, kjer je kaj dobička. Pri nas je marsikdaj prilika ljudstvu kaj dobrega storiti, pa g. Lapajneta ni bilo nikdar zraven. Sicer je pa Lapajne bližnji sorodnik tistega Vencajza, ki je bil nekdaj pri nas za sodnika, in ki je pri nas v najslabšem spominu. Ta Vencajz pride tudi v dež. zbor, in ker ima veliko več soli v glavi, kakor naš Lapajne, je čisto gotovo, da bo klerikalec Vencajz, ki je posebno zaslovel kot predsednik tihotapskega vinogradniškega društva, vodil na špagi Lapajneta. Mi pa klerikalca ne maramo, ampak hočemo naprednega poslanca. Lapajne se nam ponuja, češ, da bo v deželnem zboru posredoval mej na-prednjaki in mej klerikalci. To je že več kot smešno. Časi so resni. V naši deželi divja boj in ta boj se mora dobojevati. Ali zmaga kmetski stan, ali pa bo premagan. Zdaj ni čas za posredovanje, zdaj jo čas, se krepko zavzeti za kmečko korist, za obrambo kmečkega stanu, zdaj potrebujemo celih mož, ne tacih, kakor je g. Lapajne, ki jo že zrel za penzijon in ki sploh ne postopa tako, kakor so spodobi za narodnjaka. Pošten narodnjak ne moro biti klerikalec. Će že neče stati na strani kmečke stranke, vsaj zmešnjav naj ne dela. Lapajne ne bo nobenega klerikalnega glasu dobil, zato bodo že duhovniki skrbeli, ujel bo torej kvečjemu nekaj naših glasov in s tem oškodoval kmečko stranko. Mi zavedni kmetovalci na noben način ne maramo Lapajneta in zato mu odločno kličemo: Nikar no delajte zgago, vi niste mož, ki bi ga mogel zaveden kmet voliti za poslanca.
Iz Mirne. V 15. štovilki »Domoljuba« ste nam pisali nekaj o našem smrdljivem »Rodoljubu«. Pa pisalci »Lažilju-bovi« merkajte, da ne bodote sami bolj smrdljivi, kakor jo naš »Rodoljub«. Piscu »Lažiljubovomu« jaz naravnost rečem, da je laž n ik. V »Lažiljuba« piše, da pride v našo faro kar 15 »Rodoljubov« zastonj, pa to jo grda laž. Sram vas bodi, ker la-žote. Pride jih vso skupaj samo 10 izvodov, potrebujemo jih pa ne samo 15, marveč lf)krat 10. Vi le merkajte, da bo katirikrat kaj vredna pridiga. Jaz mislim, da je boljše, da za cerkveno opravilo kaj izštudirate, da ne bo pridiga samo od fa-rovške kuharice, kako je ona lajn. Vi le poglejte nekoliko na svojo klerikalno gardo, pred vašim pragom na Mirni, da ne bo tisti, kateri ima svojo ženo v zakonu, drugih nedolžnih deklet po Mirni na svojo zapeljive limanice lovil. In zraven je ta grešnik še v bratovščino Sv. Reš. Telesa vpisan, da se z gorečo svečo postavlja pri procesijah. Sram vas bodi. Pa še nekaj. Kaj pa s cerkvenimi ključarji, ali imamo katerega na Mirni, ali nobenega? Izvolil ga ni nobeden, kvočjem če ga jo vaša kuharca. Ali gro pri tem vse pošteno, kor še farani ne vomo ali ima sv. Janez Korsnik katerega ključarja ali ne. Kaj pa ali je to tudi pošteno, da, ako kateri zavedni kmet ali njegova žena umrje, gro njegov sedež v cerkvi precej na dražbo, med tem pa Šularjeva dva no gresta. To je vso pošteno, kaj ne? Mer-
kajte, da ne bo za vas enkrat tista peč, kakor vi pišete, da bo za nas. Za enkrat dosti. Pa merkajte, da ne bo še več treba pisati o vas in vas še z imenom povedati. Pisati imamo pa še veliko o vas, samih resničnih, pa jako grdih reči. Drugo pot se vam tudi podpišem, ako bo treba.
Zaveden kmet. Iz St. Petra med. selu na Štajerskem. Kakor jih je več, je tudi naš dušni pastir, — da ima posebne pri-jateljce, katerih se pa doma ne upa nastopiti; kadar se kam pelje, pričakujejo ga prijateljce že na odločenem mestu. Tako se je zgodilo dne 4. avgusta t. J.; vozil se je naš dušni pastir Janez Špar-hakl Nepomuk na Pišece, pri Končanu pod sv. Erno ga je čakala prijateljca Grilka. Ko jo dušni pastir zagleda, jo nagovori: »Kam pavi greste — gotovo na sv. Gore? Sedite se gor, se zraven mene lahko peljete.«
Ko sta se dne 7. avgusta t. 1. vračala domov, sta pri Starovaškem Podčetrtkom obedovala, je naš lažnjivi župnik izrekel: »To je moja sestra in kuharica«. Pa ni sestra, ni kuharica, ampak je le ljubica.
Postiljona je prosil, da bi jih sprejel na poštni voz do Št. Petra, postiljon pa odgovori: »Vi gospod, se že sprejmete, ali takih bab jaz ne vozim.
V St. Vidu pri Ponikvi se reklo o kaka ko, v Št. Petru na med. selu se pa pravi joj joj Nepomuk. S t. Peter na med. selu na Štajerskem dne 8. avgusta 1901.
Iz smarskega okraja na Šta-jerskem. Nedavno je cenjeni Rodoljub objavil notico o slabi šolski vzgoji v neki šoli tukajšnjega okraja. Temu je treba dostaviti in pojasnili, da je istih nepovoljnih, vzgojnih razmer vzrok dotični župnik sam, ko je takoj po nastopu iste župnije začel nespodobno psovati šolsko mladino, in potem zmerjali, obrekovati in tožiti posamezne, mirne občane, občinsko odbornike, g. župana, ter jim odstranil edinega miroljubnega učitelja. V takih po g. župniku provzročenih neugodnih razmemh si je en del dotično občine ustanovil drugo od župnišča oddaljeno svojo šolo.
Vrstilo so jo potem v tej občini pod istim župnikom v kratkem času več učiteljev, pa nobeden še ni mogel s takimi razmerami zadovoljen biti.
Tako se pa godi tam, kjor duhovnik namesto miru in ljubezni do bližnjeg&i le nemir in razpor v občini sejo, zlasti pa, ako še njegovo vedenje v nravstvenem oziru slabo vpliva na ljudstvo, v takom slučaju so župnija demoralizuje. In naš božji Učenik voli: »Gorjo tistemu, ki daj® pohujšanje!« — Neopravičljivo pa je t°» da se niti predstojni k. šk. ordinarijat "e potrudi vendar že storiti potreben kone° takim že povsod okrog znanim, večletnimi kvarljivim razmeram. Wl. T*
Rodoljubi!
Pripravljaju te za ileželnoub«1'-Hlic volitve.
Vaše geslo bodi: linirt m k«1"-toin, |£0*|mm1 x konimmIoiii.
Domače in razne novice.
Deželnozborske volitve. Klerikalci -čutijo^ da se je kmet naveličal njih obljub, katerih imajo pred vsakimi volitvami na mernike, na katere pa pozabijo vselej, čim «o volitve končane. Ker vidijo ljudsko nevoljo, pa hočejo z večjo strastjo in z največjim ščuvanjem doseči zmago. Kakor sestradani mesarski psi na plen, tako so se zagnali klerikalci v volilni boj. Lažejo ti ljudje, da smrdi do neba. Uprimo se z vso silo tej ničvredni stranki, ki jo vsak dostojen Človek zaničuje, tej stranki, ki je vse izdala in prodala, kar je narodu •svetega. Klerikalci kupčujejo z verskimi svetinjami, kakor najustudnejša rubijanka z ženskim mesom, klerikalci goljufajo in molzejo kmeta, da bi tega ne storil naj-zavrženejši jud, klerikalci molzejo meščana, trgovca in obrtnika. Vera, domovina, narodnost — vse je tem ljudem na prodaj. Ožlindrana klerikalna stranka je izdala lopovski oklic, v katerem tako podlo, tako nesramno laže, da bi se sramoval tako lagati še najbolj pogavgani •cigan. Na noge torej ljudje, da se ta ničvredna stranka koliko mogoče zaduši, saj bo potem mir v deželi.
Shodi. V nedeljo je bil v E r z e 1 j u na Vipavskem dobro obiskan shod, na katerem je bilo z navdušenjem sklenjeno, voliti zopet Ivana Božiča v deželni zbor. — Isti dan pa je imel dr. Tavčar shod v Novem mestu. V svojem govoru je -dokazal, da je klerikalna stranka za našo deželo pravo božje prokletstvo. — Tudi ožlindrani poštenjak dr. Šušteršič je imel v nedeljo v Ljubljani nekak shod, a pri zaklenjenih vratih, ker se boji volivcev kakor potepuh žendarjev. Na njegovem shodu ni bilo skoro nič volicev, največ tacih najetih kričačev, ki nimajo volilne pravice, in katerim je frakelj šnopsa -čez vso na svetu.
Klerikalni nauk o volitvah. Kako pokvarjeni in malopridni ljudje so klerikalci, to se je zopet te dni izkazalo. Prišlo je namreč na dan, da je od škofa odobreni časopis »Bogoslovni četrtlotnik«, ki izhaja v nemškem jeziku, katerega pa se klerikalci na pamet uče, priobčil cel pouk, kako so mora pri volitvah slopa-riti. Omenjeni list pišejo in izdajajo duhovniki in duhovnik jo spisal tudi razpravo, kako lumparije naj duhovniki uganjajo, da pri volitvah zmagajo. V tej razpravi so uče, daje kupovanje glasov klerikalcem dovoljeno, dasi je to po postavi prepovedano. Klerikalci uče: če kdo za denar glasuje, stori dobro, Bogu dopadljivo delo, če pa za denar glasuje z liberalci, pa stori greh. To so poštenjaki, kaj? Pa še lepšo reči so učo v tej razpravi. Uči bo krasti čast in tudi ime tj o nasprotnikov, da, naravnost se ukazuje, da se mora klerikalcem nasprotnega kandidata zasramovati kar se da. Tu so jo zopet izkazalo, da pri klerikalcih namen posvečuje sredstva. Našo sveto vero nam hočo ta druhal onočistiti ter uči, da je Bogu dopadljivo, če se pri volitvah slepari. Branimo našo sveto vero prod temi do kosti pokvarjenimi klerikalci. £>oklor ho bodo duhovniki v posvetne r«Či vtikali, bodo /m i raj sveto vero parili, zato pa jim pri volitvah zakličimo: Nazaj prod oltar."
a Vinogradniško društvo*. Zadnjič •mo poročali, da jo prišlo na kant listo
tihotapsko vinogradniško društvo, ki je vpeljalo kar na vagone tirolskega petjota v našo deželo in s tem naredilo velikansko škodo našemu vinogradništvu ter spravilo kranjsko vino ob dobro ime. Predsednik tega tihotapskega društva je drž. poslanec Vencajz. A zdaj je samo še po imenu predsednik, kajti gospodje od klerikalne »Ljudske posojilnice«, ki bo pri »Vinogradniškem društvu« izgubila okrog 30.000 K, so Vencajza odstavili od predsed stva. Zakaj, tega ne povedo, pa bo že prišlo na dan. Kamor pogledaš pri klerikalcih, povsod smrdi po — žlindri.
Občinske volitve v Kamnika so za klerikalce žalostno iztekle. Klerikalci so trdno upali, da bodo zmagali, in da dobi kamniško mesto klerikalen odbor in klerikalnega župana. Pa ne bo nič. V odboru je 12 naprednjakov in le 6 klerikalcev. Sedanji klerikalni župan bo odstavljen in na mesto njega izvoljen na-rodnonapredni župan.
Prva slovensko-katoliška cerkev na Kranjskem. V nedeljo so v Metliki slovesno blagoslovili temeljni kamen za novo slovensko-katoliško (unijatsko) cerkev na Kranjskem. Župnik Hranilović je vse opravilo izvršil v slovenskem jeziku. Slovenski obred je mnogobrojno ljudstvo globoko ganil, kar latinske katoličane hudo jezi.
Glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda se je letos vršila v Mariboru ob dosti obilni udeležbi. Značilno je, da se zborovanja ni udeležil noben mariborski kanonik. Sram jih bodi! Družba je lani imela 33.133 K dohodkov, in 35.243 K izdatkov. Predsednik je rekel, da bi družba še tri mesece ne mogla živeti, če bi je ne podpiralo slovensko ženstvo. Ženstvo, ki deluje s tako vnemo za družbo je pa vse-akoz naprednega mišljenja. Klerikalke — v Ljubljani jim pravijo klerikavke — ni nobene vmes. Društva in posojilnice so lani darovale Ciril - Metodovi družbi 2158 K, a mej temi društvi in posojilni-nicami ni ne one klerikalne. Celo »Ljudska posojilnica«, ki ima (> milijonov vlog, še krajcarja ni dala. Tudi »Katoliška tiskarna« ni še nikdar nič dala, dasi ima do 20.000 K čistega dobička na leto. Pač pa daje liberalna revna »Narodna tiskarna« vsako leto 100 K. Mej časopisi so nabrali liberalni »Slov. Narod« 3508 K, klerikalni »Slovenec« 281 K, »Slovenski Gospodar« pa 181 K. Kakšen razloček mej »Narodom« in »Slovencem«. Tu se vidi, da družbo sv. Cirila in Metoda mi liberalci vzdržujemo, klerikalcem pa družba ne diši, ker je narod na. Družba se vzdržuje z liberalnim denarjem katoliške rodovniške šole, a tisti duhovniki, ki za družbo nič ne store, vpijejo vendar, da smo liberalci brezverci. Poj takim obro-kovalcom.
Potres. Dno 12. t. m. so v Krškem v Rajhonburgu in v ondotni okolici čutili zvečer prav močan potres.
Novi bankovci. Dno 2. septembra pridejo v promot novi bankovci po 10 K, stari naši petaki pa se bodo vzeli iz prometa. #
Zopet obsojen. Duhovniški »Slovenec« jo bil pred nokaj d novi zopet obsojen, in sicer na globo 00 K in na povračilo sodnih stroškov. Tožil ga je nad-uftitel] Janko Žirovnik iz St. Vida nad Ljubljano.
Nov »Narodni dom" v Trstu. Slovenski rodoljubi pri spodnji sv. Mariji Magdaleni v Trstu so kupili za 20.000 gld. lepo hišo, kjer napravijo nov »Narodni dom«.
Uboji. V neki gostilni v Kisovcu pri Zagorju je te dni prišlo mej premo-garjem Franom Prosencem in Antonom Majdičem do prepira. Prosenc je Majdiča baje s steklenico udaril po glavi tako, da ga je na očesu hudo poškodoval. MajdiS je vsled te poškodbe v petek umrl. — V Janišbergu pri Kapeli na Štajerskem je neki fant zagnal na 601etno posestnico Marijo Žingovič s tako silo nož, da se ji je isti zabodel globoko v prsi, in je žena takoj umrla.
Utonil je 10. t. m. popoludne pri kopanju v Reki pri Vremskem Britofu na goriško-kranjski meji g. Vinko Brence, uradniški aspirant pri južni železnici v Divači.
Kak prijatelj kmetov je župnik Mikuž v Št. Jurju ob južni železnici naj
razvidijo tisti, ki se tako radi drže njegove suknje iz sledečega: Občina je hotela zidati novo šolo in bi bila rada dobila posojila 6000 gld. pri župnikovi posojilnici. Župnik ni dal občini denarja, marveč je zahteval, da vzamejo nekateri posestniki posojilo za občino na svoje ime, tako da so s svojim premoženjem porok, če bi kaj prišlo. Župnik je zahteval za posojilo po pet in pol od sto in je tako tudi posojilo dal. V hranilnici nese župniku denar le 4°/0 do 4»/a0/0» Pri šentjurskih pametnih kmetih pa 5lU0!o- Župnik že ve, zakaj je ustanovil posojilnico v Št. Jurju, Dokler bode kmet neumen, si bodejo farji še vedno roke meli in se njim smejali v pest.
Zanpni shod na Štajerskem. Dne
22. t. m. bodejo mariborski rudečkarji vender enkrat sklicali shod zaupnih mož v Maribor. Taki zaupni shodi nimajo za kmeta nobenega pomena. Duhovniki in dohtarji bodejo imeli prvo besedo. Kmeta ne bodejo poslušali ali se pa bodejo ž njim norčevali, ker ne zna tako učeno jecljati, kakor oni. Toda, če bodejo kmetje na shod povabljeni, naj se ga le udeleže in naj povejo tam brez strahu svoje mnenje dosedanjim svojim izvoljencem in naj se ne ustrašijo groženj duhovniških, svojih nasprotnikov. Tem gospodom je treba enkrat zabrusiti resnico v obraz, da bodejo bolj spoštovali ljudsko voljo in bolj delali kakor doBedaj. Povabiti hočejo na shod tudi napredne kmete, katere pa hočejo, kakor se je izrazil kranjski lisjak v štajerskem klerikalnem brlogu, vreči ven, če njim ne bodejo po volji. To je, če ne bodejo na shodu dali prav duhovnikom in dohtarjem. To bodo veselo na shodu, če hočejo fajmoštri in dohtarji metati kmeta iz zaupnega shoda. Pride tudi čas, ko bodejo kmetje metali fajmoštre in dohtarje iz svojo srede in ta čas ni več daleč. Kmetje le pogumno naprej pod zastavo naprednega kmetBkega vodstva. Svoji k svojim, kmet s kmetom.
Kmetska organizacija na Štajerskem vrlo napreduje. Kakor se nam poroča, se bodejo v kratkem v štirih sodnih okrajih zasnovala napredna slovenska kmeftkl društva. Tako jo prav. Vsak sodni okraj na slov. Štajerskem naj ima tako društvo.  Dotičniki, ki hočejo v svojen*
okraju zasnovati »Slov. kmečko društvo« dobijo pojasnila pri »Slov. kmečkem društvu« v Šmarju pri Jelšah.
Strašna eksplozija. V Filadelfiji je počil kotel s plinovim etrom. Porušilo se je 5 hiš, ubitih je bilo 10 oseb, ranjenih pa 40.
100.000 štrajku jočih delavcev je
sedaj v Newyorku. Vsi so delali v rudo-kopih in pri železnicah.
Dvoboj med ženskama. V nekem gozdiču pri Parizu sta se hoteli dvoboje-vati dve znani gospodični — radi ljubimca, katerega je vzela prva drugi. Sablja je imela razsoditi, katera izmed nju ima nanj pravico. Toda ljubimec, ki je zaman miril tekmovalki, je ovadil vse policiji in ta pa je preprečila nevarno bitko.
Vino — pijača za konje. Na južnem Francoskem je veliko pomanjkanje konjske piče, zato so domači kmetje in vinicarji iztuhtali jako redilno sredstvo za konje — krmiti jih zv vinom. Najpoprej so ga mešali z vodo, toda pozneje manj in manj, in konjim se baje jako dobro godi. Sicer pa na Bavarskem že zdavnaj napajajo konje s pivom.
Gospodarske stvari.
Sol.
Država ima od soli na leto okrog 40 milijonov kron čistega dobička. Ni čuda, zakaj sol«je silno draga. To se pravi, sol je draga za kmeta, za bogataša je po ceni. Le poglejmo, kako se sol plačuje.
Bogati fabrikantje, ti milijonarji, dobivajo iz Vjeličke 100 kilogramov soli po 1 gld. 37 kr., kmet pa mora za taisto sol za 100 kilogramov plačati 10 gld.
Bogati fabrikantje dobivajo iz Halajna meterski cent soli po 2 gld. 4 kr., kmet pa mora za meterski cent ravno te soli plačati 10 gld. 80 kr.
Celo živinsko sol, ki je človek ne more vživati, mora kmet plačevati po 5 gld. meterski cent, čeprav velja državo cent te soli samo 62 kr.
To je vnebovpijoČa krivica, toliko večja, ker so na železnicah silno mnogo soli pogubi.
Vi uprašujete, zakaj se ta krivica ne odpravi? Zato ker imate kmetje same take poslance, ki kmeta zaničujejo in'ga za norca imajo. Kakor si kmet pri volitvah postelje, tako potem leži.
Deželni odbor Kranjski
bo letoSnjo jesen oddajal bike plemenjake cikaste (Pincgavske-Belanske) in sive (Mu-ricodolske-Muriške) pasme proti polovični nakupni ceni pod običajnimi pogoji in sicer v prvi vrsti občinam, potem pa tudi zasebnim živinorejcem. Prošnjo so vložiti do 9. septembra t. 1. deželnemu odboru v Ljubljani ter jim je priložiti znesek 20 kron kot vadij.
Tržne cene v Izubijani
10. avgusta 1901.
Loterijske srećke.
Pšenica, 100 kg Rež, „ . Ječmen, „ . Oves, n . Ajda, „ . Proso, „ . Koruza, Krompir, Leča, Grah, Fižol Maslo, Mast,
Špoh avež, „
lit.
kgr.
K\v 18
14-13;H0 10 40 14
18
ta
460 20 60 -24
Speh povojen, kgr, . Surovo maalo, „ . . Jajce, jedno. . . . Mleko, liter . . , . Goveje meso kgr. Telečje „ „ Svinjsko „ „ KoStrunovo „ „
Piščanec.....
Golob......
Seno,  100 kilo   . . Slama, ,,    ,, .  . . Drva trda, klftr. . . „ mot>ka,   „   . .
K	v j
1	(50
	—
—	5
—	20
i	28
i	m
i	:»0
—	HO
i	10
—	40
6	
	60
B	—
o	—
Oradeo, 3. avgusta.
Brno, 24. julija. Dunaj, 3. avgusta. Lino, 27. julija. Praga, 31, julija. Trst, 10. avgusta.
24, 69, 34, 33, 22.
86, 24, 19, 40, 56.
59, 41, 79, 22, 60.
85, 30, 1, 31, 84.
61, 22, 83, 59, 58.
2, 10, 59, 69, 83.
Red Star Line, Antwerpen
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadol-phijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene.
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, Wiedcuer Giirtel, na Dnnaji
ali (1115-7)
Ant. Rebek, konc, agent
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34.
Olaviia slovenska
111!
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
pisarna: na Kongresnem trgu 14
Souvanova hiša, v Ljubljani
sprejema in izplačuje hranilne vloge in
obrestuje po 4V«°/o od dne vložitve do dne vzdige
brez odbitka in brez odpovedi.
Hranilne vloge dobrodelnih, občekoristnih zavodov in vseh slovenskih društev, kakor tudi do-lavcev in poslov cele dežele se obrestujejo po 5<>/o-
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
Dr. M. Hudnik,
predsednik. Poštna hranilnica ček. it. 840.088. Telefon št. 135.
Gostilno in prodajalno
ob deželni glavni cesti z. živahnim pro metom bo daje pod ugodnimi pogoji takoj v najem.
Več se izve pri Antonu Janežu, posestniku v Babnem polju, pošta Stari trg pri Rakeku.
eaeooe««eeooe#oeooe#0eec«eftt##t*>
11 Veliko denarja! f
do lOOO kron »a mesee $
lahko pošteno zaslužijo osobe vsakterega 2 stanu — (tudi kot postranski zaslužek). m
Več se izve pod ml
Imisbruek. Poštno predalo 36. (847-33)
,Ke«*SI  lfl8" po anonenl  pisarni   E. Krlatoffik,
Kava (cikorija) in sladna kava
družbe sv. Cirila in Metoda
v lij ubijani
ki
se dobi v vseh špecerijskih prodajal-nicah, in brez katere bi ne smela biti nobena slovenska hiša - • je najboljša primes k pravej bobovej kavi, katera jej daje dober okus in lepo barvo! — Kupujte in zahtevajte povsod kavo družbe sv. Cirila in Metoda I % ^ ^
1«<««»»»»>^
Zmešane lase §
kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma
Lndovik Businaro
v Ljubljani, Hilšarjeve ulice št. 10.
JfcST Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na mojo firmo. TgSQ
7«<««+»»>>y.
©
©
©
©
©
©
©
©
©
i   \ > ^ <
UM C
Preobleke.   - v^Popravila.
Notarska pisarna
c. kr. notarja Ivana Plantana
nahaja se od 6. avgusta naprej
na Dunajski cesti
v FrOhllchoTl hiši dt. 11 ▼ pritličji.
Odgovorni urednik Valentin Kopitar.
Lastnina in tlaek „Narodne Tlakam«' * Ljubljani.