PoStnina platina V gotovim Spedmooe m abbonamento pectale Prezzo • Gena Ur 0.5L Štev. 16 tskljačoa oooblaščenka ca Offlalevan)e ftall|*n*beea to (tvora Onlona PubbUcitf Itallan* S. A. Milana V Ljubljani, v četrtek, 21. januarja 1043-XXI IiCto VIII. tujega | Uredolltv« la opratai Kopltarieva IV Llubllana. = Redazlone Amnj1nl*traztooe> Kopiiarteva 9. Lubtana Joncesatonaiia eaelaafoa pei ta pubblletU dj provintenu lUUan» ed oetorai U n ton c PsbbUeltl Italiuna S. &• Mila Važni taktični položaji zavzeti v Tuniziji Ena trgovska ladja potopljena ob obalah Alžirije — Uspešen napad na dve angleški podmornici — Osni lovci sestrelili 5 letal Italijansko vojno poročilo št. 970 pravi: VTripolitanLi se je včeraj nadaljevalo močno vojno delovanje. Oddelki strmoglavskih bombnikov so z vidnimi aspehi tolkli angleške vrste, jim zadali hude izgube in povzročili) da so počasneje napredovale. Oddelki naših posadk na j u g u so v posrečenem nastopu napadli nasprotnikovo oklepno gručo, uničili pet tovornih avtomobilčkov in dobili nekaj ujetnikov. V tunizijski pokrajini se ob podpori močnih skupio letalstva nadaljujejo nastopi italijanskih in nemških bojnih skupin. Zavzete so bile taktično pomembne postojanke, ki jih je nasprotnik zagrizeno branil, in dobljenih je bilo nekaj sto ujetnikov. V letalskih dvobojih tega dne so osni lovci uničili štiri stroje, enega pa so zbili nad Tripolisom med nekim napadom. Blizu alžirske obale je oddelek torpednih letal pod vodstvom poročnika Jožefa Cinicchia navzlic silovitemu protiletalskemu streljanju pa-padel skupino ameriških ladij ter zadel velik parnik, ki so ga videli, kako se je naglo potopil. Nastop naših lovskih bombrfkov zoper dve podmornici je tudi rodil uspeh. Treba je domne-vati, da je ena Izmed obeh edinic, ki je bila večkrat zadeta, potopljena. .... S svoje naloge se ni vrnilo eno nase letalo. Ena torpedovka, ki je bila v spremljevalni službi na Sredozemskem morju je šla po zlu zaradi napada podmornic. Dobršen del posadke je rešen, rodbine tistih, ki jih pogrešajo pa so bilo obveščene. Nasprotnikova letala so davi vrgla nekaj rušilnih bomb na okolico Nota. Med prebivalstvom je ena oseba mrtva, 11 pa ranjenih. Ni poročil. da bi bila škoda kaj pomembna. Pripomba k vojnemu poročilus Pilot letala, ki je zadelo podmornico pri na-stonu, 6menien»ra v današnjem vojnem poročilu, je višji narednik Rudolf Bergamini. Podpis daljnosežnih gospodarskih sporazumov med Itaiifo in Japonsko Popolno sodelovanje italijanskih gospodarskih prostorov z japonskimi za izkoriščanje vseh sil pri nadaljevanju sedanje vojne in po vojni Rim, 21. jan. s. 20 januarja 1943 sta minister za zunanje zadeve grof Galeazzo Ciano ter japonski odpravnik poslov Kase v palači Chigi podpisala sporazum o gospodarskem sodelovanju med Italijo in Japonsko. Hkratu je v nemškem glavnem stanu bil podpisan podoben sporazum med nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom ter japonskim poslanikom v Berlinu Ošimo. Ti sporazumi imajo enako veljavo kakor trojna zveza, dopolnjujejo to zvezo na gospodarskem področju in pomenijo n6\ močan razvoj pogodbe o trojni zvezi Kot logična posledica velikih in daljnosežnih skupnih političnih zamisli treh velesil vsebujejo ti sporazumi obsežne gospodarske načrte. Veliki gospodarski prostori v Evropi in v veliki vzhodni Aziji bodo z vsemi svojimi silami nastopili v totalni vojni zoper nasprotnike. Hkratu se ustvarja podlaga za trajno gospodarsko sodelovanje med temi velikimi gospodarskimi prostori po vojni. Sporazumi določajo medsebojno gospodarsko pomoč vseh vrst ter urejajo sodelovanje z vseh gospodarskih in denarnih stališč. Besedilo sporazuma je naslednje: Sporazum glede gospodarskega sodelovanja med Italijo in Japonsko. Kr. italijanska vlada in cesarska japonska vlada sta sklenili ojačiti gospodarsko sodelovanje, da bi si z vsemi svojimi gospodarskimi silami pomagali pri nadaljevanju sedanje vojne, ki misli ustvariti nov red v Evropi ter v veliki vzhodni Aziji in ki naj po zmagovitem koncu vojne z uveljavitvijo obsežnega tvornega načrta na gospodarskem področju vsake države uvede nov red, ki bo zagotavljal obstanek in skupna blagostanje vsem prizadetim narodom. Zaradi tega sta se sporazumeli o naslednjem: 1. Italija in Japonska bosta na vseh področjih in z vsemi silami pospeševali ter izvajali izmenjavo gospodarskih pridobitev med svojimi gospodarskimi področji. Medsebojno si bosta pomagali pri preskrbi z blagom in pri ureditvi naprav ter tesno sodelovali tudi na tehničnem področju. 2. Italija in Japonska bosta tesno sodelovali na denarnem področju, da olajšata plačila, ki bodo potrebna zaradi uveljavljanja določil iz poprejšnjega člena. 3. Italija in Japonska bosta vzdrževali tesne medsebojne odnošaje, da bi bilo vedno uspešnejše sodelovanje pri nadaljevanju njune gospodarske politike. Zaradi tega bosta po posebej imenovanih komisarjih pospeševali razvoj gospodarskih odno-šajev med seboj. 4. Pristojne oblasti obeh držav bodo izdale podrobna potrebna določila za izvedbo pričujočega sporazuma. Nemške sile zajezile sovjetske napade na donskih odsekih Branilci v Stalingradu vztrajajo — Sovjetski poraz ob llmenskem jezeru Angleške izgube v Severni Afriki in na tuniškem bojišču - Letalski napad na Bono Hitlerjev glavni stan, 21. januarja. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: ■* Drzni nastopi italijanskih letal zoper angleške podmornice in konvoje na Sredozemskem morju Vojno področje, 21. januarja, s. Skupine italijanskih letal so predvčerajšnjim učinkovito pomagale pri nastopih, ki so jih izvedle osne sile na nasprotnikovo ladijsko spremljavo na Sredozemskem morju. Na dveh različnih odsekih^ so italijanska letala postavila pred trdo preizkušnjo nasprotnikovo mornarico ter potopila eno podmornico in velik natovorjen parnik. .... Prvi nastop so izvedli lovski bombniki, ki so odleteli z nekega prednjega oporišča, da poiščejo podmornico, katere navzočnost »o že prej ugotovili. Letala, ki so bila oskrbljena s posebno vrsto razstreliva, namenjenega za boj proti podmornicam, so odkrila dve podmornici, od katerih se je prva tedaj spuščala v globino, druga pa je plula tik pod površjem, da se je iz morja šo videl njen periskop. Prvo podmornico je večkrat zadelo letalo, ki ga je vozil višji narednik Rudolf Bergamini, in jo je treba imeti za potopljeno, Še isto popoldne je patrola torpednih letal pod^ poveljstvom poročnika Jožefa Solicchija, ki je že potopil mnogo ladij, pri napadalnem ogled-niškem poletu ob' alžirski obali zagledala kakih 10 milj zahodno od rtiča Sigri ladijski sprevod, sestavljen iz ameriških in angleških parnikov, ki so pluli v zemljepisni širini 37.10 stopinj v smeri proti vzhodu. Nad ladjami so krožili težki in lahki britanski lovci. Preden je eno italijansko letalo prispelo na cilj, sla ga napadli dve nasprotnikovi letali, a e pomočjo stalnega strojniškega o"nja se mu je posrečilo izmuzniti se. Ob 18.35 so je italijanskim letom kljub močni protiletilski obrambi in kljub temu da so nasprotnikova lovska letala poskušala preprečiti njih nastop, posrečilo zagnati z majhne višine in od blizu dva torpeda na veliki parnik in ga točno zadeti. Videli so ga. kako se je najprej nagnil, potem pa naglo potopil. Tudi nazaj grede so se italijanska nemarnim, in ju Jt: uoua imen m ltvivijijcuv. | «ub,w i— V. * , i i i • » Drugo pa je učinkovito obstreljevalo s strojnica- I torpedna letala zapletla v hud boj z nasprotni- ; «ai.a iimiirA lMnirt iri en pi»j teni drzno | kovimi lovskimi letali. mi neko drugo letalo, ki se je spuščalo tik nad morsko površje, Junaštvo nemških čet na stalingrajskem odseku nima primere V najhujših bojih, kar jih zgodovina pozna, je »vsak mož trdnjava< Berlin, 21. januarja, s. Prve izdaje včerajšnjih popoldanskih listov so objavile članke o hudih bojih, ki se zdaj razvijajo na stalingrajskem odseku. Pod geslom: »Vsak mož je trdnjava« popisujejo najvišje junaštvo, s katerim se v teh dneh odlikujejo nemške čete. »BZ am Mittag« piše: »To je zdaj geslo, ki gre med četami od ust do ust, ko se v trdih bojih bijejo s sovjetskimi množicami.« »To je geslo, ki izvira iz poleta junaških sta-lingrajskih borilcev v silno zagrizenih bojih, ki po obsegu nimajo primere v vsej zgodovini.« »To geslo — nadaljuje list — izpričuje hkrati železno voljo in neomajno vero nemških bojevni- kov, a obenem tudi neogibno zapoved, ki se je vtisnila v nemško zavest, da se je treba bojevati proti vsem grožnjam, pa naj bodo kakršne koli, v tej od vseh vojn najnujši vojni in si prizadevati za zmago, ki bo odločila o nemški bodočnosti.« Potem list še omenja najvišje žrtve, ki jih prinašajo branilci teh postojank, ter poudarja, da kar so nemški vojaki na tem odseku dosegli in še dosezajo, prekaša celo junaštvo, s katerim so se njihovi tovariši lani izkazali pri obrambi Rževa, a tudi junaštvo edinic v Velikih Lukih, ki se jim je naposled posrečilo povezati se z drugimi nemškimi četami. Nova albanska vlada slovesno prisegla Tiran«, 21. jan. s. Včeraj zjutraj so novi člani albanske vlade pod predsedstvom ekscelence Ekrema Libohove slovesno zaprisegli pred Kraljevim namestnikom. V navzočnosti članov ministrskega sveta je popoldne bivši predsednik eksc. Mustafa Merlika Kruja izročil posle eksc. Libohovi. Senator Kruja je predsedniku Libohovj potem predstavil svetnike raznih ministrstev ter posebej omenil njihovo iskreno in uspešno sodelovanje v državni upravi, ki da jih je preveval duh ital i j a n sko- a l ban s k ega bratstva, Eksc. Libohova je najprej veličal rodoljubne zasluge svojega prednika in izrazil prepričanje, da se bo to sodelovanje državnih svetnikov nadaljevalo z istim odkritim razu-nvevanjem. Nato je senator Kruja novemu predsedniku predstavil glavnega policijskega ravnatelja ter načelnika ministrskega predsedstva. Potem je eksc. predsedoval prvi ministrski seji. Ves tisk v obširnih popisih objavlja članke ® novi vladi ter prinaša uradni razglas z obsežnimi življenjskimi podatki prredsodniika Libohove in njegovih tovarišev. Na severnozfthodnein delu Kavkaza so nemške, romunske in slovaške čete zavrnile sovjetske krajevne napade. Začenjajoče se jnžno vreme otežkoča ni e d Kavkazom in Donom bojno delovanje pa obeh straneh, šibkejše sovjetske sile so bile tamkaj deloma v protisunkih po ogorčenih borbah uničene. Na bojnih odsekih v donskem področju šo nemške čete s podporo letalstva ustavile sovjetske napade, pionekod v zelo hndih borbah. Na odseku neke pehotne divizije je bilo pri tem uničenih 10 oklepnikov. Branilci področja pri Stalingradu so kljub hudemu pomanjkanju v neomajni borbi zavrnili vse sovjetske napade. Jugovzhodno od Ilmenskega jezera je bila obkoljena bojna skupina nasprotnika popolnoma uničena. Nemški napadi so vrgli nasprotnika v njegove prejšnje postojanke, sovjetski razbremenilni poskusi pa so bili zavrnjeni. Močnejši sovjetski napadi jugovzhodno od Ladoškega jezera so se izjalovili v hndih borbah, pri tem so bili krajevni vdori v protisunkih zaustavljeni ali razčiščeni. V severni Afriki sc nadaljujejo pre-mikalni boji na bojišču nemško-italijanske oklopne armade. Nemško in italijansko letalstvo je prizadejalo nasprotniku hude izgube oklepnih in motornih voz. Na tuniškem področju so se nadaljevali napadi nemško-italijanskih bojnih skupin z uspešno podporo letalstva. Zavzete so bile nadaljnje postojanke in privedenih nad 1000 ujetnikov. Na nekem nasprotnem letalskem oporišču so po letalskih napadih izbruhnili obsežni požari. Ponoči so bile ponovno bombardirane pristaniške naprave v Boni. Dve trgovski ladji, ki sta bili po zadnjem poročilu pred Bono poškodovani, sta se potopili. S tem je nasprotnik izgubil med letalskim napadom v noči od IR, na 19. januarja 4 trgovske ladje s skupno 20 tisoč tonami. Nemška podmornica je zahodno od Orana potopila iz močno zavarovane ladijske spremljave 4000 tonski parnik. * Berlin, 21. januarja, s. V pristojnih vojašklfc krogih zatrjujejo, da je treba nezmanjšano ihto \ bojih vzdolž vsega južnega odseka vzhodnega boji, šča razlagati s tem, da Rusi ženejo v boj vedno nove sile in ne štedijo ne z moštvom in z orožjem. V igro so zastavili vse za V6e ter skušajo takim vojskovanjem, ki ga lahko označujemo za obup, pridobiti nazaj Ukrajino ter donješko kotlino. Za Ruse, ki so v zelo hudih škripcih, je ta načrt izredno važen, saj cenijo Ukrajino kot žitni-| co Sovjetske zveze, donješko kotlino pa kot naj-I važnejši vir surovin vseh vrst. Ozadje iraške vojne napovedi državam trojne zveze bila med drugim razpuščena vlada v Bagdadu vso politično in upravno oblast pa bi v Iraku Prevzele zasedbene oblasti. Spričo takšnega ultimata je Nuri el Said moral odnehati. Egiptovsko prestolnico so izbrali za sedež poaaiunj 5. Pričujoči sporazum bo začel veljati od dneva podpisa in bo veljal tako dolgo kakor trojna zveza med Italijo, Nemčijo in Japonsko z dne 27. septembra 1939, v XVIII. letu lašistovskega štetja, kar odgovarja 27, dnevu devetega meseca 15. leta po štetju Syowa. Medtem potekajo med Japonsko in Italijo pogajanja za določitev smernic glede podrobnega uveljavljanja sporazuma o gospodarskem sodelovanju. Ankara. 21. januarja, s. Zvedele so se zanimive podrobnosti o ozadju iraške vojne napovedi državam trojne zveze. Vojna napoved ic bila iraškemu ministrskemu predsedniku Nuri ju el Saidu vsiljena ob enem zadnjih potn- ; _ .---------- vanj v Kairo kumor iz a je nujno poklical bri- i ker so upali, da bodo tudi egiptovskega mini- tanski komisar Mavne. Mavne ie Nurliu el Sal- »trškega predsednika pripravili do_ tega. da bi du odkrito grozil ter mu dejal, da se Analiia. | se ravnal po zgledu svojega tovariša iz Iraka če Irak ne bi hotel napovedati vojne državam J toda angleška spletka se je povsem izjalovila trojne zveze, ne bo pomišljala poseči po skrai- 1 Nahas paša je vprašal, kai nai bi Egipt dobil nih sredstvih. Po navodilih iz Londona nai bi * v nadomestilo za to. Lord Mavne mu je do Vladar na slovesni prireditvi Zavoda za Srednji in Daljni vzhod Rim, 2J. januarja, s. V vzvišeni navzočnosti Vladarjevi je bilo včeraj zjutraj 6lovesno odprto akademsko leto italijanskega zavoda za Srednji in Daljni vzhod. Vladar je dospel v zavod, ki ima sedež v palači Brancaccio ob 11. Sprejoli so ga predsednik sen. Gentile in vsi odličniki. Vladar je nato šel po velikih stopnicah, kjer so ga sprejeli s toplimi pozdravi, stopil v predavalnico, kjer je zavzel mesto nasproti predsedniku. Na njegovi desni je stal nemški poslanik von Macken-sen. na levi pa minister za ljudsko prosveto Pa-volini. Med številnimi drugimi dostojanstveniki so bili tudi podtajnik za vzgojo Del Giudice, zastopnika tajnika Stranke Tarabini in senator- Gugliel-mi kot zastopnik senata. Poleg tega so zastopali fašistovsko in korporacijsko zbornico nar. sv. Bor-ghese, Akademijo je zastopal akad. Formicchi. Bil je navzoč zastopnik japonskega poslaništva ter poslaniki Madžarske, Mandžukua, Finske, Romunije in Siama ter diplomatski zastopniki drugih držav trojne zveze. Dalje so bila tam baron Aloisi, predsednik društva prijateljev Japonske, zastopniki društva prijateljev Indijo, admiral Goi-ran, ki je zastopal mornarico, general Barbieri kot zastopnik vojske, zastopniki letalstva, milice, guverner, prefekt, zvezni tajnik, poslanika Pao-lucci, de Calboli in Auriti, zastopniki min. in zavoda za Italijansko Afriko, generali, admirali, akademiki, senatorji in nar. svetniki. Po pozdravu Vladarju je senator Gentile pozdravil Vladarja in se mu poklonil. Ob koncu proslave je Vladar izarekel predsedniku ter glavnemu govorniku zadovoljstvo ter zapustil palačo, potem ko je sprejel ponovne pozdrave in poklono oblastnikov ter ljudstva. Pri vratih palače ga je viharno pozdravila množica. Dosedanje ameriške pomorske izgube: 625 ladij Buenos Aires, 21. jan. s. Agencija United Press prinaša poročilo, da so Združene države od začetka vojne izgubile 625 ladij, ki so jih potopile osne sile. V zvezi s tem je zastopnik ameriškega mornariškega ministra dejal: »Spričo sedanjega stanju stvari smo na poti, da bi dobili prevozno bitko.« Zatrdil je, da napenjajo vse sile, da bi zmanjšali izgube in da je edini uspešni način za to vožnja v konvojih. Ta pa zahteva večjega števila spremljevalnih ladij, kakor pa ga zavezniki imajo. »Naša pomorska pota,« je končal oplenjeni zastopnik, »*o dolga in številna. Naših ladij ni dovolj in veliko je tistih, ki so bile potopljene, četudi so plule v konvoju.« Vesti 21. januarja Podpredsednik fašistovske zveze trgovcev dr. Montani je te dni govoril na sejah krajevnih zvez v Genovi, Savoni, 1 urinu in Milanu ter dajal tamošnjemu trgovstvu navodila zu delo v sedanjem položaju. Pri sejah se je pokazalo, da v mestih, ki so jih divji letalski napadi najhuje prizadeli, po zaslugi trgovcev vzgledno posluje razdeljevanje živeža in blaga. Siloviti nalivi, ki so zadnje dni divjali po vsej Portugalski, so povročili znatno škodo. Veliko rek je prestopilo bregove, zalilo polja in kraje. Hudi valovi so ob atlantski obali poškodovali pristaniške naprave. V ameriški republikanski stranki je prišlo do razcepa. Ena skupina zahteva, naj se po končani sedanji vojni Združene države snet umaknejo iz svetovne politike, druga skupina pa trdi, da bo novo vojsko mogoče preprečiti samo, če bodo Združene države še naprej sodelovale z demokratičnimi silami pri reševanju mednarodnih vprašanj. V Rimu je včeraj umrl general Ksaver Collic- ro, vojni slepec, ki se je zelo odlikoval z junaštvi v poprejšnji vojni. Novi albanski minister zn ljudsko kulturo je dr. Mihal Šerko, ki se je rodil v Korči leta 1887- Pred imenovanjem za ministra je bil nadzornik kr. namestništva. Trgovinska pogajanja med Turčijo in Madžarsko so se pričela. Namen pogajanj je podaljšanje trgovinske pogodbe iz julija 1941. besedno dejal, da bodo vzeli v pretres težnje egiptovskega ljudstva, a ko so mu rekli, da sc na takšne obljube ne morejo zanesti, če ne bi bile podane tudi pismeno, in če ne bi poleg tega dali resnih zagotovil ne samo Angleži, temveč tudi Amerikanci, ie lord Mavne začel groziti. Osebno ie posegel vmes sam kralj Faruk, na kratko končni razpravljanje ter dal lordu Mavneiu na znanje, da egiptovski narod trdno vztraja pri svojem sklepu, da se vojne ne bo udeležil in da egiptovske težnje ne morejo biti predmet političnih mešetarjev. Velikodušna podpora ministrstva za ljudsko omiko Za povzdigo umetniške delavnosti je in glasbenim zavodom Ljubljana, 21. januarja. i Ministrstvo za ljudsko omiko je dovolilo I Glasbeni Matici in drugim glasbenim zavodom našega mesta podporo 200.000 lir za tekoče leto z namenom, da se ojači umetniška delavnost na področju glasbe. ♦ Velikodušni dar ministrstvu za ljudsko omiko dokazuje resnično velik smisel in razumevanje zia kulturne potrebe naše pokrajine. ministrstvo dovolilo Glasbeni Matici 200.000 lir podpore To razumevanje podpira tudi dejanska podpora oblasti, kj bo našim glasbenim ustanovam prav gotovo v veliko korist in napredek. Zato bo ta vest gotovo našla med občinstvom, zlasti med prijatelji glasbe, ugoden odmev ter hvaležnost zlasti Vis. komisarju Eksc. Crazioliju, v katerem imajo naši glasbeniki ne le zagovornika, temveč vnetega kulturnega sodelavca, ki je vedno dokazal, da mu je mnogo, da se pri nas umetniška delavnost še i>olj okrepi tudi na glasbenem področju. Koncert pianista Gina Gorinija Ljubljana, 20. januarja. Pianistični koncerti pri nas še nimajo širšega kroga občinstva, vendar je bilo na vče-irajšnjera koncertu italijanskega uglednega in priznanega pianista Gina Goriniia v Filharmonični dvorani izredno mnogo ljubiteljev glasbe, ki so bili navdušeni za njegovo mojstrsko izvajanje. Že dejstvo samo, da nastopi Gino Go-rini, ki je znan preko italijanske glasbene sredine, je zvabilo v dvorano mnogo ljudi, med njimi zastopnike oblasti in kulturnih ustanov. Odlična tehnika in poglobljeno čustveno muziciranje, iskreč umetniški tempt-rnment, vse to odlikuje pianista in skladatelja Gina Gorinija. Gino Gorini je mojster klavirske tehnike, umetnik-int ’t, ki je neomejen vodnik svojemu instru u. Odlikuje ga tudi suverenost oblikovanja ionov. Umetnik je pripravil res lep glasbeni večer in tudi med našimi glasbenimi ljubitelji poveličal svoj« slavo. Koncertni program je bil izredno pester in je ustrezal krogu poslušalcev, ki 6o ob zavestnem in finem izvajanju lahko sledili vsem spo-redovim točkam in nagradili umetnika s priznanjem. Po prelivajočih se sonatah »italijanskega Emanuela Bacha« Domenica Scarlattija nas je umetnik povedel v čudoviti glasbeni svet Bachovih preludij in fug. Še lepši je bil drugi S štajerskega 0 kulturnem življenju na Spodnjem Štajerskem poroča mariborski dnevnik, da je letos v jezikovnih tečajih 200.000 ljudi. 222 ljudskih knjižnic posoja knjige. Nadalje posluje 25 knjigarn. Mariborska razstava knjig, ki je bila odprta deset dni, je bila obiskana od 10.000 ljudi. Mariborsko gledališče ima od septembra leta 1941 dalje svoj ansambel, ki neguje opero, opereto in dramo. Preurejeno celjsko gledališče bo med najmodernejšimi v alpskih pokrajinah. O vsem tem je v Mariboru predaval kulturni referent Franc Kult. Trgovanje z vinom. Mariborski dnevnik po-roCa, da »o zadnji čas prodali vinogradniki nedopustne količine vina neposredno potrošnikom. Zato je bilo krajevnim kmetskim voditeljem naročeno, da natanko poučijo vinogradnike, koliko vina smejo prodati potrošnikom iu koliko ga morajo oddati za skupnost. Kazni so stroge. ( Zbiralcem ^namk ustreči nemška poštna uprava s tem, da bo postavila prodajo posebnih znamk na širšo podlago. Posebne znamke se bodo poslej prodajale pri vseh večjih poštnih uradih. Da bo razdelitev pravična, ne bo posamezen kupec dobil v prvih osmih dneh več kakor 4 serije, šele nato bo preostala količina svobodno razprodana. Smrtna kosa V Mariboru so umrli: 84 letna zasebnica Neža Cerar, mizarjeva hčerka Jožefina Drušovec, 78 letna užitkarica Marija Janžekovič. — V Zgornjem Radvanju pri Mariboru so umrli: 61-letni upokojeni železničar Lovrenc Gabrijan in dvojčici Hilda in Ernestina Kranjc — V Rogozi pri Hočah je umrla 16 letna stražnikova hčerka Olga Požgan, — V Studencih pri Mariboru je umrl 54 letni tesar Alojzij Kampuš, — V Kaplji 28 letni Ludvik Slrablek. — V Coliu so umrli: Polona Pen-del roj. Eller Štefanija Vi rt. Julijana Jelen in Lovrenc Vrečar; dalje Franc Slapšak iz Zidanega mosta, Angela Fajmot jz Jošinnja, Jakob Pilih iz Trnjeve. Berta Barle! iz Petrovč, Tvana Sporn. roj. Pregelj iz Laškega in Elizabeta Rupnik, roj, Fajs iz Sladke gore. Smučarski tečaj za mladino Šaleške doline je bil prirejen te dni v Šoštanju. Mladeniči so imeli svoje taborišče ter so se dnevno vežbali v smuki; nadalje so imeli pouk v nemščini o streljanju. narodnem socializmu in petju. Ob zaključku taborenja so bili izbrani mladeniči, ki bodo nastopili pri okrožnih smučarskih tekmah 23. in 24. t. m. v Celju. dol koncerta, ko nas je zabožala nežna milina Brahmsove sanjavosti otožne Balade op. 10, št. 3 v h-molu. Razigrani, poskočni, mestoma zadrževani zvoki naslednjih točk pa so z ognjevito in menjajočo se ritmiko vžgali občinstvo, da je priredilo nastopajočemu umetniko burno ploskanje in da je moral nekatere točke tudi ponoviti. Razdeljevanje sira Prehranjevalni zavod Via. Komisariata poziva V6e trgovce, da morajo dvigniti najkasneje do 24. t tn sir za mesec |anu.u in sicer V6ak pri onem veletrgovcu, pri katerem ga je dobil v me-•secu decembru. Navodila glede razdelitve sira potrošnikom bodo objavljena naknadno. Sredozimci so pritisnili z mrazom Ljubljana, 21. januarja. Na kmetih imajo v velikih časteh Sredo-zimce, to je svetnike, ki godu jejo od 15. do 25. januarja. Njih vremenski režim da se tako izrazimo, se začenja s Pavlom Puščavnikom, sledi mu Anton Puščavmk, ki je bil v nedeljo in je prine«e! v deželo že nekoliko mraza, njemu sledi sv, Neža, ki je danes že pritisnila s hujšim mrazom, nato sv. Vincencij in naposled sv. Pavel apostol, ko na ta dan berač berača vprašuje, kako je zimo prespal. Sredozimci so pri nas nnkak zimski mejnik, ko se zima prelomi in vstaja v bednem človeku od dne do dne bolj živo upanje, da nastopi kmalu lepše vreme, da bo kmalu trda in huda zima premagana. Letos «o nam splošno v pratiki dobro zapisani Sredozimci prizanesli s hujšim mrazom. Razne razprave pred kazenskimi sodniki Ljubljana, 21. januarja. Po novem letu 6e je dnevni razpravni program v dvorani št. 79 na okrožnem 6odišču nekoliko spremenil v pogledu razdelitve časa. Poprej eo kazenski senati razpravljali v dvorani vsak torek, 6redo in petek. Sedaj vodijo razprave ob torkih, sredah in sobotah. Bilo je pred zborom treh sodnikov letos že več kazenskih razprav, ki 60 se v prvi vreti nanašale na razne zločine zoper inio-vino. Na 3 leta robije obsojeni žepar Janez Kunstelj, ki 'so mu nadeli čuden priimek »Kugla«, je po poklicu mesar, toda to pošteno obrt je opustil, zanemaril, pa ee je raje posvetil poklicnemu žeparstvu. Bil ie v tej 6troki že kaj dobro izvežban. Porabljal je zlasti večjo gnečo na tramvajih in izmikal ljudem ure in denarnice. Kunstelj je star dobrih 44 let, torej možakar v najlepših moških letih. Že lani 2. decembra je bil pred malim kazenskim senatom obsojen zaradi žepnih tatvin na 2 leti in 8 mesecev robije ter na 100 lir denarne kazni. Naknadno pa je prišla na dan tudi še neka druga Kunstljeva žepna tatvina. Lani 4. avgusta je Janez Kunstelj prišel v trafiko Jožeta Erjavca na Celovški cesti. Zahteval je al- bum razglednic, da bi 6i izbral nekaj razglednic. Med ogledovanjem pa se je tako umetno opotekel ob Erjavca, kakor da bi bil močno vinjen. V tem trenutku pa je že Erjavcu iz žepa izginila ura »Omega« z verižico, vredna 1500 lir. Tatvino je Erjavec z ženo opazil nekaj trenutkov pozneje, ko je že žepar izginil in šele po prvi 6odbi je prišla tatvina pred sodišče. Kunstelj je tatvino te ure trdovratno tajil. Trafikant Erjavec in njegova žena pa sta kot priči odločno in določno spoznala v Kunstlju onega »pijančka«, ki je izbiral razgled* nice ter se nalašč opotekel in obregnil ob trafikanta. Sodniki niso verjeli Kunstlju in' eo prišli do prepričanja, da je Kunstelj res iz žepa potegnil in 6i prilastil Erjavčevo uro. Sodišče j«,prvo sodbo razveljavilo in jo tako izpopolnilo, da je bil 6edaj Janez Kunstelj obsojen zaradi zločina večkratne žepne tatvine na 3 leta robije. Ni prijatelj kovaškega kladiva Pred tri sodnike je stopil m«d drugimi tudi rdečelični Slavko, 33-letni kovač Poročen je. Pošteno kovaško rokodelstvo je Slavke ie pred leti opustil in se predal lažjitri zaslužkom Poleg njega je bil obtožen tudi Jože, starejši mož blizu petdesetih. Lani 5. decembra na Miklavžev večer je skušal osrečiti Slavko 6vojo ženo s kakim večjim zneskom Splazil 6e ie skrivaj v stanovanje Toneta Jamnikarja v Ravninarjevi ulici. Od tu je Slavko odnesel 1500 lir vreden pisalni 6troi. Državni tožilec je 6icer v prvi vrsti obtožil Slavka zločina tatvine pisalnega 6troja, hkratu pa tudi Jožeta, da je ta sodeloval dejansko in osebno pri tej tatvini. ’ Slavko je pred sodniki priznal tatvino pisalnega stroja, skušal je tudi Jožeta 6prva precej obremenjevati, pozneje pa ga je hotel potegniti iz »zosa«. Toliko je bilo gotovo, da je Jože pomagal Slavku nesti pisalni 6troj v me6tno zastavljalnico, kjer ga je na 6voje ime zastavil in dobil 800 lir. Jožetu se je posrečilo 6odnike prepričati, da ni sodeloval pri tatvini, marveč le. da je vedel za ukradeni stroj in da je dajal prvemu potuho In zastavil ukradeni pisalni stroj. Bila sta obso-. jena in 6icer: Slavko L. zaradi zločina tatvine pisalnega' stroja na 6 mesecev strogega zapora in Jože B. zaradi prestopka po §-u 333. kaz. zak. zaradi prikrivanja ukradene stvari na 2 meseca strogega zapora in 50 lir denarne kazni. Sodišče 6rkha-■iiovi delovni sobi, kamor je prižel tudi 'Ieath. Vamce je predočil podrobno Tekačevo zgodbo ter razložil nekatere stvari, ki nam niso bile še povsem jasne. »Vzroke norih profesorjevih zločl • nv,« je začel pripovedovati policist, je delno pojasnil že Arnesson, ko je ovedal, da je profesor začutil, kako m pešajo njegove razumske sposob-;iosti, ki so ga bile naredile enega največjih učenjakov sedanjega časa. Z drugimi besedami,, profesor ni bil nič več tisti kakor nekoč. Hitro je moral •poznati, da svojega zadnjega dela o estavljenosti atomov ne Di mogel končati brez Arnessonove pomoči in - »delovanja. ?.e to je bil zadosten raz-'os. da se je porodilo v njegovi duši i.-l/merno sovraštvo do tega mladeniči. ki ga je bil vzel za svojega, ga /gojil ter iz njega na,redil tekmeca — in še kakšnega tekmeca — na svo-cm znanstvenem polju. A bilo je še nekaj več. Njegova zavist do uspehov, ki bi jih kdo dosegel na njegovem •jodročju, je postala še silnejša zaradi čustvenih, srčtdb zadev. V mislih imam Rello DiMardovo, ki ji je profesor, ta stari samotarski samec, vseh deset let, Kriminalni roman odkar je bila v njegovi hiši, izkazoval vso,svojo ljubezen, ki ji je pa ni nikdar razodel. Ko je nesrečnik spoznal, da mu Arnesson ni samo nevaren na njegovem znanstvenem polju, pač, pa da mu utegne lepega dne odpeljati tudi Bello, ga je na tihem še bolj zasovražil ter zasnoval s tiraš e n načrt, kako se bo nad njim maščevali!« Markhaim mu je posegel v besedo in dejal: »Je že res vse to, toda kako naj si razložimo, zaikaj je storil celo vrsto zločinov. »Dvojna zavist, ki jo je gojil nasproti Arnessonu, je bila verjetno iskra, ki je užgala smodnik. Ko je premišljeval, kako bi se iznebil Arnessona, mu je šinila v glavo misel, da bi uprizoril žalostno šaJo s Tekačevimi zločini. Ali ni to nekaj groznega? Da, res je, toda vrsta zločinov je bila nekak izliv sovraštva, ki ga je gojil že dolgo časa; neke vrste varnostna za-jKinka, ki je preprečevala, da bi maščevalna blaznost prišla na kak drug nasilen način do izraza. S tem, da je tako moril, je profesor mislil, da bo takole po ovinkih dosegel svoj končni (cilj, namreč, da se iznebi Arnessona 1 in mu onemogoči, da bi odpeljal Bello.« »Če je t.ako silno sovražil Arnessona,« je pripomnil Mrkham, »zakaj ga pa potem ni umoril takoj, ne da bi prej uprizoril tako ostudne zločine nad drugimi nedolžnimi?« »Ti ne upoštevaš profesorjevih duševnih zapletljajev. Ne smeš pozabiti, prosim te, da je bil on blazen. Sijajen norec, če hočeš, da se tako izrazim, vsaj na videz. Re» ie bil njegov razum nekam nepopoln, pod pritiskom najstrožjega nadzorstva, kj ga je izvajal nesrečnik nad svojimi dejanji. Narava je v danem trenutku zahtevala duška. Vprav sovraštvo, ki ga je gojil do Arnessona, je bilo tisto, kar je strgalo zadnje brzde. Zakaj je profesor moril? Zato, ker je z umori ne samo razbremenjeval, da se tako izrabim, svoja pritajena čustva, temveč tudi zato, ker je upal, da bo s takšnimi dejanji istočasno udaril tudi svojega največiega sovražnika Arnessona ... Ne bi bilo dovolj, če bi ga umoril takoj. Njegova smrt je morala priti po ovinkih. Do njega je bilo treba priti po krvavi moriji, zabeljeni s satansko šalo, ki jo je uprizoril s tistimi otroškimi pesmicami in Tekačevimi listki... »Treba je pripomniti, da je satanski načrt, ki ga je izvedel profesor, ime) tudi zelo slabo stran, namreč, da pa je vsak. kdor je bil le količkaj bister, takoj lahko opredelil in ugotovil, v kakšnih možganih se je porodil. To je delo, ki si ga je mogel zamisliti le kak matematik in znanstver nik. Zato že od vsega začetka nisem imel nobenih dvomov o tem, da je člo- vek, ki je te zločine zagrešil, moral biti znanstvenik. In še nekaj drugega mi je bilo takoj jasno, namreč da zločinec ne^more biti Arnesson. Pa veste zakaj? Ker je bil to edini med vsemi osumljenci, ki je vedno ohranil svoje duševno ravnotežje. Arnesson je cinik, ali vsaj misli, da je. Noben cinik pa ne bo nikdar zmožen ubijati ljudi. Z drugimi besedami, cinik da je « svojim cinizmom duška tistemu, česar ima y svoji duševnosti preveč. S tem pa obdrži vedno svoje duševno ravnotežje, ki sera ga omenil malo prej, io to njegovo ravnotežje mu po čisto naravnem postopku preprečuje, da bi prikipela do vrhunca morilska blaznost, katere žrtev je postal profesor« »Verjetno imaš prav,« je pripomnil Mnrkiiam ves zamišljen. »Toda odkod misliš, da je profesor dobil nn-vdihnjenje za svoje zločine ter jih spravil v sklad z otroškimi pesmicami?« »Prisegel bi, da mu je to navdihnjen je nehote dai] Arnesson tedaj, ko je v šali priporočal Robinu, naj si o-gleda Sperlingove puščice in lok... Prilika za uprizoritev prvega blatnega zločina je morala priti naglo. Ko je tisto usodno jutro profesor opa1, da Sperling odhaja, ni več odlašal z izvedbo svojega zločinskega načrta. Odšel_ je spodaj v dvorano za sestanke, kjer je našel Robina, ga vida ril s topim predmetom po glavi, ga nato prebodel s puščico ter slednjič zavlekel truplo na strelišče. Okoliščine in ura za uprizoritev zločina so bile odlično izbrane. Nekoliko nevarne so se mu zazdele Pynejeve izpovedi. Če se dobro spominjate, je Pyne dejal, da je bi) tedaj, ko se je zločin odigra'1, v Arnessonovi sobi, iz katere je profesor, kakor jo sam zatrjeval, odšel ven malo na sonce... in da si ogleda Robinovo truplo ua strelišču, toda vsak sum je takoj splahnel zaradi pomanjkanja dokazov.« | »Kljub temu pa ste takoj opazili,« se je oglasi) Jleath, »da Robin ni bil i umorjen s puščico. res ie‘ Hotel setu si nekoliko I [atožiti, zakaj je tista zareza pri |o-, k>' počena. Po mojem mnenju ni bilo mogoče, da bi bil puščico kdo izstre-|lil z lokom. Ne bi zdržala Dapetosti.« I »Kakšnega predmeta pa se je profesor poslužil. da je udaril svojo žrtev po glavi?« je vprašal Markham. »Verjetno svoje palice, ki ima, če se dobro spominjate, veliko težko bunko. Z njo je mogoče rn/.biti vsako lobanjo z enim samim udarcem, če je dobro namerjen.« »In kaj mu je Sinilo v glavo, da je sklenil umoriti Sprigga?« >Ko je umoril Robina, se je »«re?-než vrgel na iskanje gradiva, če mi dovolite ta izraz, za uprizoritev novih zločinov v smislu tistih otroških pesmic. Spriggovo smrt razlagam takole: Profesor je vedel, da ima Sprigg navado hoditi iz zdravstvenih razlo-gov vsak dan na kratek sprehod v park. Tisto jutro, ko je bil zločin storjen, je profesor vstal bolj zgodaj kakor po navadi, se potihem oblekel, odšel od doma skozi vrata med obema zgradbama, ne do bi gn bi] kdo opazil. V parku je potem počakal na Sprigga. 8ter. !6. TOMAŽIČ-BERANEK l V4V///S' '^VZ/gr v - - - /^r> 45. a Grofič ju je takoj spoznal in je zaukazal streljanje. Ko se je ozrl po grajskem dvorišču, kar svojim očem ni mogel verjeti: za vsako strelsko lino je slonel vojak s puško in streljal. Iz trdnjavskih branikov pa so treskali topovi, da se je ves grad na skali stresal in se zavil v oblake strelnega dima. Okrog kočije pa so padali izstrelki in debele krogle tako na gosto, da ni jeznima čarovnikoma kazalo ničesar drugega kot kočijo obrniti. »M C Za dirjajočima konjema je čarovniška kočija letela skoraj po zraku; za njimi se je dvigal prašen oblak, ki jih je skril pred strelskimi očmi in kroglami. Dečko je tedaj velel s streljanjem prenehati in že so pred njim v več vrstah mirno stali strelci kot bi čakali njegovih nadaljnjih povelj. Ko je grofič tako stal pred četami vojakov, mu je bilo kar močno všeč — toda.. Ostra zima j'e naša zaveznica v borbi proti golazni Ljubljana, 20. januarja. Lani smo imeli dobro letino in ie zemlja bogato obrodila. V izobilju so nam dale svoje plodove prav vse koristne rastline, ki jih goje naši kmetje, vrtnarji in mali pridelovalci Glavni vzrok lanske ugodne letine ie bilo seveda zelo lepo vre- brez slane, nato suho poletje, toda brez suše, ker je vmes dovolj deževalo, da se je zemlja ob pravem času namočila, nato pa prijetna dolga jesen, vera času namočila, nato pa prijetna dolga jesen ki je omogočila, da so ljudje o pravem času spra-vili vse pridelke. Seveda so se ljudje mnogo bolj potrudili in nadvse skrbno obdelano zemljo, da je bogato ro» ,di)£. Tako smo imeli lani res veselje gledati naše sadovnjake, vinograde, nasade, njive in travnike. Še eden zelo tehten vzrok je bil za lansko .ugodno letino. Lani. je bilo vsaj v naših krajih sorazmerno prav malo rastlinskih škodljivcev, ki niso mogli uničevati pridelkov. Prejšnja leta smo tožili zaradi množice poljskih miši, voluharjev, bramorjev, hroščev, gosenic, polžev, uši in druge golazni, ki nam je uničevala velik del že itak skromnih letin. Lani pa je bilo v tem oziru slišati kar milo pritožb, in če se je kje pojavila golazen v vidnejši množini, skrbnemu pridelovalcu ni posebno škodovala. Tako je bilo lani hroščevo leto, toda majskih hroščev skoraj ni bilo, enako je bilo lani le malo kapusovega belina, sadnih škodljivcev, krompirjeve uši in sličnega Ostra in dolga zima 1 1941-42 je namreč uničila veliko zalege že v zemlji in v drugih njenih skrivališčih. Najbolj vidno je bilo to pri poljskih miših in voluharjih, ki jih je bilo spomladi le malo, pozneje se je pa to izkazalo tudi za drugo golazen. Kako pa letos kaže? Ali bomo letos imeli več golazni na pomlad in na poletje kakor lani, česar si seveda ne želimo? Kakšna bo letina seveda ne vemo. Upajmo, da bo vsaj približno tako dobra kakor lanska, saj se pogosto pripeti, da si sledita dve, tudi tri dobre letine zaporedoma. Za sadno letino pa skoraj gotovo vemo, da ne bo tako dobra, kakor lani, ker je zaradi obilnega lanskega blagoslova drevje le preveč utrujeno. Kar pa bo šlo v cvet in sad, to moramo varovati pred škodljivci) Najbolj važen naš pridelek je krompir in v naših krajih mu je najhujša sovražnica uš; zalega te škodljivke prezimuje na breskvah. Zato je dolžnost sadjerejcev, ki imajo breskve, da sedaj, pozimi, temeljito škropijo ta drevesa, ker tako koristijo sebi, še bolj pa svojim sosedom, sadilcem krompirja. Eno samo neškropljeno breskovo drevo more povzročiti, da uš upostoii cele krompirjeve nasade. Proti fižolovi uši so lani priporočali škropljenje z razredčenim tobačnim izvlečkom. Tega izvlečka letos ne bo dosti, ker ga tobačna tovarna ne izdeluje več, starih zalog pa ni. Imamo pa še bolj uspešno sredstvo proti fižolovi uši, to je mušji les, ki sc dobi n pr. pri Kmetijski družbi. Ta les kuhamo in z vodo škropimo fižolovo listje, pa tudi sadno drevje in drugo rastlinje. Delo z mušnjim lesom je bolj čisto in trajno kakor s tobačnim izvlečkom. Ni treba namreč golazni zadeti s prekuhano vodo, zakaj na že oškropljeno listje se golazen nič več ne naseli, dokler dež ne izpere listja, na kar škropljenje ponovno ponovimo. Enako moramo že sedaj misliti na borbo proti vsem drugim škodljivcem, pred katerimi ni varna nobena koristna rastlina. Vendar pa je sedanja ostra zima naša glavna in najbolj močna zaveznica v borbi proti vsej škodljivi golazni, ki bi utegnila ogrožati prihodnjo letino! r tudi v brčkem okraju. Zaenkrat bodo posadili 8 milijonov tobakovih sadik. Na ta način se bo uresničil že star načrt saditve tobaka v tem delu hrvatske države. Velika tovarna vagonov in mostov v Brodu na Savi je za zimsko pomoč darovala 3 milijone kun. Ves denar je bil razdeljen tovarniškim delavcem, ki so bili znatne podpore gotovo veseli. sla delo S Hrvaškega ?®Srobu ie ebjavljena zakonska odredba o Inah Zavoda za kolonizacijo. Po tej naj-,, J 1 °dredbj _ge nepremičnine, ki se od Žavo- * 1'Olomzacijo prenašajo zemljiškoknjižno na “ let ne morpio n“i odtu- zavoda °breinenW pristanka omenjenega Proti koncu preteklega meseca so so začele v hrvatsko prestolnico vračati posamezne skupine hrvatskih prostovoljcev, ki so se dozdaj tako junaško borili na vzhodnem bojišču. Zadnja skupina teh borcev se je vrnila na domača tla na novega leta dan. Na železniški postaji so jo slovesno sprejeli. Pri sprejemu so bili navzoči člani hrvatske vlade, zastopniki ustnških organizacij, pa diplomatski in vojaški predstavniki zavezniških držav. Finančni minister NDII je odobril predlog ravnateljstva hrvatske monopolske uprave o saditvi in odkupu tobaka v letošnjem letu. Po tem načrtu bodo letos zasadili 322 milijonov novih tobačnih sadik. Cena tobaka iz hercegovskega in dalmatinskega dela države ie določena na 8—72 kun, za tobak iz bosanske Hrvatske pa bodo plačevali po 8—32 kun kilogram. Za mestnega župana v Brod« na Savj je bil imenovan dr. Josip Koprivčevič, svetnik upravnega sodišča v Zagrebu. Kakor heroino ▼ »Hrvatskem narodu« je Hr-vafski Radiša do zdaj zaposlil v raznih gospodarskih poklicih žo čez 22.000 fantov iz raznih delov države. Ravnateljstvo hrvatskega državnega monopola jo zdaj dovolilo, da bodo smeli letos sad iti tobak t Letošnje leto bo začela delovati tudi novo zgrajena radijska postaja v Banja Luki. Nadalje je tudi v načrtu, da bo glavna radijska postaja v Zagrebu okrepljena na 120 k\v. Kakor uradno poročajo, je zdaj na Hrvatskem že nad 70.000 radijskih naročnikov. Športni drobiž V Kranjski gori so imeli 16. t. m. lepo smučarsko prireditev,‘ki 60 jo priredili ob zaključku posebnega smučarskega tečaja. Na sporedu so bile smučarske tekme v teku na 12 km in pa 6koki s srednje skakalnice. Organizacija in priprave 60 bile odlično izvedene. Na startu se je javilo precej tekmovalcev. Prva točka sporeda je bil tek na 12km. Prijavilo se je 17 tekačev. Rezultati; 1. Knific Jože, Jesenice, 42 min. 4 sek.; 2. Klančnik Gregor, Jesenice, 43 min. 55 sek.; 3. Petrič Jože, Beljak, 44 min. 20 sek. Razred starejših: 1. Šot, obmejna carinska četa, 54 min. 29 6ek.; skoki: 1. Finžgar Rudi, Bled, 33 in 35 m (208 točk); 2. Mežik (Rateče), 32 in 34in; 3. Novšak, Kranj, 33 in 34 m. Preteklo nedeljo so gledali v Celovcu lepo hokejsko tekmo. Tekma šteje za nemško državno prvenstvo. Moštvo, ki se je Celovčanom postavilo po robu, je. bilo tisto iz Breslave. Zmagali so do-?a?n,,AZnvZel? VI6okim rezultatom 18 • 0 (4-0, 4:0, 10:0). Gostje so se borili do zadnie minu-rt’Jenwarkn,‘^ mogh preprečiti tako visokega poraza. Najboljši celovški napadalec je bil Šmit ki Le 6‘]m, 7 £°,ov- s ,0 zmago «i ie KAC pri* boril dostop do nadaljnjega tekmovanja. V prihodnji teknu se bo KAC pomeril z dosedanjim nemškim državnim prvakom Riessersee. Tekma med Monalovem *r°ma *1X111 b° Prihodni° nedeljo v Evropska zveza poklicnih boksarjev je za letošnje leto sestavila še celotno rang lieto, ki iz-gleda takole: welter teža: Bondavalli, Italija; peresna teza: Bondavalli, Italija; lahka teža: Promili* o’ , nomin, že sc je od daleč skozi odprto okno zaslišal hreščeč glas, ki je Luizo pretresel. »Brusim nože, škarje, brusim...« Tokrat njen krik ni bil tesnoben, pač pa prej neke vrste pesem radosti. Deklica je 6kočila k oknu, potem pa se ustavila in se obrnila k sestri: »Ti... ti 6i ga videla, ti ga lahko prepoznaš.. .1« »Brez dvoma, tudi Marijana.« I Vse tri ženske so stopile k oknu in pogledale na cesto |X>d 6eboj. Nekaj korakov 6tran od pločnika je stal Peter, oblečen v svoje razdrapane in umazane cunje, na hrbtu pa je nosil torbico s 6vojim orodjem. Stopal je naprej in vlekel bolno nogo za seboj. Nobenega dvoma ni bilo, da je bil on. »Peter...! Peter...!« je vzkliknila Luiza in mahala z rokama. Toda vse ženske so bile priče preobrazbe. Peter je stegnil nogo, se okretno vzravnal, odvrgel cunje, ki so mu bile za krinko, in pokazal osuplim deklinam razumni obraz zdravnikovega varovanca. Luiza je spričo tega odkritja skoraj onemela. Obrnila se je proti dobremu j zdravniku, ki se je od radosti kar krohotal, ga prijela za roke in jih stisnila, hoteč se tako zahvaliti za preobrazbo, ki jo je, izpeljal na bitju, ki ga je Frochar-I dova stalno nazivala izvržek I Ko si je premenjal obleko, ie Peter pritekel v sobo, pokleknil pred dekletove noge, sklonil glavo in jo potem ponižno vprašal, ali hoče postati njegova žena. | »Gospodična Luiza, jaz nočem biti tisti, ki bi vam delal ovire ako bi radi vzeli za moža posinovlienca gospoda zdravnika. Jaz šepavec ne bi rad pokvaril 1 vaše sreče.« »2e vemo, prijatelj Peter,« je smeje odvrnil zdravnik, »da tj ne boš kalil sreče 6vojemu tekmecu!« XVII. Petnajst dnf kasneje je v cerkvi Saint Sulpice kar mrgolelo ljudi iz visoke družbe. Vse plemstvo se je rado odzvalo vabilu generala, načelnika policije. Slo je za poroko viteza Rogerja de Vaudreya z gospodično Henriko Gerard, ki je postala častna dama kraljice Marije Antoi-nete. Isto uro je v 6transki kapeli duhovnik podelil poročni blagoslov Luizi in Petru Tako je odredil grof de Linižres, ker je hotel, da bi povabljenci prisostvovali istočasno obeina porokama. * Ves čas. dokler so trajali obredi, je Picard stal na cerkvenem stopnišču. In zviška je mahal z rokami kakor norec in kričal grolovim slugam, ki so bili zbrani okrog njega: »Poročeni, prijatelji moji, poročeni smo!... Mi bomo srečni, silno srečni, vsi štirje...! Prav za prav nas vseh pet... kajti tudi jaz spadam v njihovo družino... jaz!« In zvesti možak Je istočasno jokal in se smejal. KONEC. ROMAN V SLIKAH Mussolinijeva knjiga »Govorim z Brunom« prevedena tudi že v češčino HENRIK SIENKIEWICZ Iz Prage poročajo, d«'je pred kratkim tudi ▼ češkem prevodu izšla Mussolinijeva knjiga pod naslovom »Govorim z Brunom«. Čisti do-bičetk od prudaje te knjige pa je namenjen za Ustanovo Bruna Mussolinija, ki si je zastavila nalogo, podpirati svojce tistih italijanskih letalcev, ki so padli na bojišču. Kaj je Japonska dobila z Mandžurijo in Sev. Kitajsko Ogromne zaloge industrijskih surovin in mnogo rodovitne zemlje Peking, 17. januarja Ce proučujemo uspehe prvega leta vojne v Vzhodni Aziji, lahko rečemo, da sta Mandžukuo in nankinška Kitajska z njimi lahko zadovoljni. Upoštevati pa je treba tudi nekatere neprijetnosti. Šanghaj ni več mednarodno središče najdragoccnejših živil na svetu. Severna Kitajska ne more več uvažati žita iz Avstralije. A kljub tem nevšečnostim sta Mandžukuo in nan-kinška Kitajska zavzeli trdno mesto glede blagostanja, mesto, ki je, kljub temu da je dnnes gospodar nad tema dvema deželama Japonska, temeljna točka novega reda v Vzhodni Aziji. Tudi Tokio prizna — pravi dalje v svojem zanimivem članku pekinški dopisnik — kako velike važnosti sta Mandžukuo in Kitajska za zmagovit konec vojne in za ustanovitev trdnega bloka v Vzhodni Aziji. Zato je napela vse svoje sile, da sodelovanje med Tokijem, Hsinkingom in Nankingom postane še tesnejše. Med uspehi, ki jih je v preteklem letu na gospodarskem polju dosegel s pomočjo Japonske Nanking, so zlasti finančni. Čungkinški denar, imenovan »Fapi«, ki je bil prej zakonito plačilno sredstvo tudi na ozemlju nankinške Kitajske (z izjemo severne Kitajske), je bil r steklo poletje prepovedan in so ga nadomestili z dolarjem zvezne rezervne banke. S tem se je finančni in tudi politični položaj nankinške vlade znatno okrepil. Brez dvoma je Šanghaj kot trgovsko središče velike politične važnosti za Nanking Prispevek Severne Kitajske temelji na poljedelstvu, dočim je poglavitni pomen Mandžukua v njegovi zelo razviti industriji. * Kmetiistvo na Severnem Kitajskem Na Severnem Kitajskem je okrog 20 milijonov hektarov obdelane zemlje, ali z drugimi besedami, 40 odstotkov celotne površine 80 odstotkov vsega prebivalstva se bavi s poljedelstvom. V glavnem goje tam stročnice in razne vrste žita V vedno večji meri goje tam tudi bombaž in se je površina, ki na njej bombaž pridelujejo, v zadnjem času zelo povečala. Poljedelstvo je za Severno Kitajsko še vedno hrbtenica Industriji, ki temelji na bogatih premogovnikih in železnih rudnikih, se vedno bolj uveljavlja. Računajo da bo Severna Kitajska, če bo šel razvoj v enaki meri naprej, v kratkem postala drugi Mandžukuo, to se pravi, vodilno industrijsko središče v Vzhodni Aziji. Azijsko Poruhrje Zanimiva značilnost gospodarskega življenja Severne Kitajske je ogromna selitev delavcev v bližnje mandžursko industrijsko središče. Lani se je na primer izselilo v Mandžultuo okrog 900.000 {(il^ftkih kulijev. To. gibanje delovnega ljudstva je stalno, zakaj delavci se po nekaj mesecih ali vsaj po kakšnem letu dela v Mandžuriji spet na Severno Kitajska Ta dptok delovnih moči omogoča velik razvoj maijdžurske industrije, ki ji je doslej zelo manjkalo delavcev in je zato nujno morala zastajati. Gospodarski in industrijski pomen Mandžukua za Vzhodno Azijo v vojni je očiten. Mandžukuo imenujejo tudi že kar Azijsko Poruhrje. Neko uradno poročilo o položaju v zadnjih mesecih pravi, da je proizvodnja železa, jekla, rudnin, ki ne vsebujejo železa, ter živil več ko zadovoljiva. Bitka za železo je že dobljena Pod geslom: »premagali bomo Ameriko tudi v boju za železo« se je začela huda »industrijska ofenziva Mandžukua in Severne Kitajske. Velike jeklarne v Anšanu predelujejo sunvo železo najboljše kakovosti Večkrat sto milijonov ton železne rude, ki vsebuje 40 do 60 odstotkov želez« je nakopičenih nekaj milj daleč okrog mesta An-šana. Ta bogata ležišča železa pa so okrog in okrog obdana spet od najboljših premogovnikov Daljnega vzhoda, kakor so na primer premogovniki pri Fušunu, Penšinu in Kajlanu. Vprašanja prevažanja izdelkov težke industrije iz Mandžukua so rešili na tt način, da so zgradili več železnic, tako da ta industrija v vojnem času ni odvisna od dobav po morju Ko bodo končana dela pri novih napravah, ki jih zdaj grade, računajo, da se bo proizvodnja aluminija podvojila V Gingkovu zdaj grade tovarno magnezija. V Kinkovu so začeli izdelovati iz premoga umetni bencin, s polno paro pa tudi dela tovarna »Kirin-Syntetic Petroleum Co.« in je njena proizvodnja vedno večja. Že te kratke pripombe o industrijskem in poljedelskem udejstvovanju v Mandžuriji in na Severnem Kitajskem dokazujejo, kakšno mesto ti dve deželi zavzemata v Vzhodnji Aziji ,in kolikšnega pomena sta za gospodarsko osamosvojitev v vojnem času. Vinicij je videl, da zaradi vročine in gneče ne bo mogel tod v mesto, temveč da bo moral okoli njega priti za Tibero. Ker je bil brez orožja, je poklical stotnika, ki je z oddelkom pretorijancev branil svetišče. Prevzel je sam poveljstvo nad oddelkom ter začel z njim razganjati množico ter si dplati pot skoznjo. A ljudje se niso hoteli umikati. Grozili so vojakom in cesarju. Prizori, ki jih je Vinicij videl spotoma, so ga do kraja prepričali, da je Rim res dal zažgati Neron sam. Sprejemanje sedemnajstletnikov v angleško vojsko Rim. 21. ianuarja. s. Angleški vojni minister je sporočil sklep, da bodo v angleško vojsko odslej sprejemali tudi 17 letne mladeniče pod pogojem, da bodo eno lelo služili kot rezerva. ko pa bodo dopolnili 18. leto starosti, pa bodo poklicani pod orožje, ali pa jih bodo. če bi to želeli, poklicali pod orožje tudi s 17 letom in pol. Na splošno pa bodo mladeniče klicali pod orožje šele tedaj, ko bodo stari 18 let. Predel za Tibero še ni gorel, toda dim, ki ga je gnal veter od drugod, je bil neznosen. Ljudje so v trumah bežali. Ko je Vinicij prijezdil že blizu Linove hiše, sta se na cesti srečali dve množici, ki je vseka bežala na svojo stran. Začeli - sta se bojevati za pot. Pretorijanci so zaostali in Vinicij je bil sam sredi gneče. Ljudje so v njem spoznali dvorjana in so mu začeli divje groziti. Nekdo je s kijem treščil njegovega konja po glavi, da je zdivjal ter začel drveti kar čei ljudi. jejiiku in v njih prikazujejo življenje na ru-sikih tleli. Za lepe filmske posnetke je zlasti vabljiv prtloto.k Krim s 6vojimi čudovitimi na-ravsnimi kra6otamL Japonska zbornica^ bo na prihodnji seji razpravljala o več važnih zakonih, med njimi o ti.vtem, ki uvaja na Japonskem monopol za petrolej. Mesar Litrop je bil obsojen zavoljo požiga. Prej so z dokončno razpravo o požigu odlašali, ker pravega krivca pač ni bilo. Ja — največ so dolžili pokojnega mlinarja. A ta je pred odhodom iz mlina k večerji predal skrb za motor po-melaju. K večerji pa jo hodil vsak dan na svoje stanovanje —. Prav za prav je Litrop lo posredno povzročil požar s tem, da je poškodoval motor. Ker je trdovratno trdil, da ni misMI na požig in sploh ne na tako težke posledice, so ga obsodili le na pet let lobije in na poravnavo storjene škode mlinarjevi družini in lastnikom mlina — kolikor je pač s svojim premoženjem zmogel. Tako so si mlinarjevi oddahnili. Z njimi pa vsa soseska. Minka pa je zaživela novo, lepo življenje. Štefan Skledar: Požar na Krajini Nato so ga pošteno zalili. Najbolj, seve, mesar. »Kaj pa Llona — je tudi tako vrla kot hči?« se je če/, čas namuzni! Litrop. »Se razume, da je. A ne do vsakega.« »Do tebe je, jeli?« je porogljivo dejal mesar. »Bolje že — kot je bila do tebe!« je pomenljivo odvrnil Ma- roša, S tem pa je zadel v živo. >Nu- vrag vzame Ilono in vas z njo!« je zakričal pijani mesar in skoči' pokonci. »Mene je sovražila, mrha. A jaz sem ji za to že posvetil 1« je rjul in planil na stol. Vsi pivci bo presenečeni ostrmeli. Čudili so se, kje je Litiop pri »veji pijanosti vzel toliko moči — Mesar pa je kričal naprej: »Dobro sem ji posvetil, babi, hel — Jaz, jaz? — se je pričel to!?i po prsih — >sem ji zaigral vražji ples. da mo «■■ l>(> po zabila. c »Ti?«: se je na videz čudil Maroša. »Ti?« so se vsi čudili. Pijani mesar pa je menil, da ga s tem vprašanjem pomilovalno podcenjujejo Zamajal se je na stolu — in že so vsi mislili, da bo omahnil na tla. A proti pričakovanju vseh se je ponovno vzravnal in zarjul z nečloveškim glasom: »Poslušajte, vragi! — Mene je babja mlinarica odklanjala, mene je sovražila že od nekdaj, ko še nisva bila poročen i. Mojo ljubezen je prezirala! Jaz pa sem se maSčeval Ha!« — Mesarjeve, s krvjo podphite oči so se v neki blaznosti zabliskale. Nakar je Znameniti roman iz križarskih vojsk »Roža sveta« OSRAM-D žarnice imajo dvojno vijačnico / dobite po vseh knjigarnah in trafikah K ni i eo krase številne ilustracije znanega slikarja J. Beranek« V kratkem bo izšla S. Lagerlfif: ..DEKLE Z M0CEVJA" To pa pomeni* a poraba toka in velik svetlobni učinek. nadaljeval: »Bnlažeka sem z mlinom vred zapeli** On-; pa je postala beračica Dalie mu ni bilo dano kričati. Maroša se j? razjezil, potegnil mesarja s stola in ga vrgel ob'tla. Dovolj mu je biio, kar (e priznal zločinec. Vsi pa, ki so tl! v točilnici, so bili priče — Naročajte in širite ..S ©venski dom"! o S RAM-® ŽARNICA mnogo svetlobe in majhna porabo o 7 Z« LJud** tiskarn« * UoMfonl: Kromar«. - Majatelj: le* Sod}«. - Urednik: Mirko Javornik * Rokopisov oo vraMm«. - »Slovenski dom« liha* ob dolavafklh ob t8 - Mwe»na naročnina 11 lir. ta inozemstvo 20 lir. - Uredništvo: Kopitarjeva nlica 6, III. nadstropje. - Uprava: Kopitarjeva nlica G. Ljubljana, - Tolelon štev. 40-01 do 40 0». - Podrutnl«; Novo inesto.