gh1 DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINQ DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, OCTOBER 20, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. "DVI GROBOVI Zupančič V6Čer' 20 minut to nJ Je umrl v naselbini COMMUNITY FUND POMAGA POTREBNIM i,iP^nani dolenjski rojak domače ------------ ast* Srk o aVce vasi> fara po aerik ,Star je bil 62 let. «jje°Je dosPel leta 1899. vedno opravljal težka ih®r najprej V takozva-in pozneje v 0 ^ - Hardware Co. Zad-11' J J delal, kersosino- . rrdobr a Je bila družina z y Mfa 0 °skrbljena. Tukaj s to J*0*0 Antonijo, ro-^ doma iz Bevk Kk • 1 sinove: A»t°- nd Sa Edvarda ter bra-. S^' L 11 J'e Clan društva ur % i 25 KSKJ. Zbolel U ie »ko in po h dne-v bolnišnici, v Grdinovem t w*!"-® ' '.'.-v- •: ' ' .'•V'. ' ; '.vi;- - v t-* ttitf*? " llo fUlegel / C ležalo vei',, > vršU V°du do Pogreba. «t5 | Hh , v sredo dopoldne ** v cerkev sv. in 'arijo- Družina oct t m zadnjih 26 let na St- Naj počiva /I1'.^. .^^no v ameriški P;e0stalim sožalje. Jnk Poldan d ti fiold :bo'nišnici je umrl m So^:star55 iet. Bii ill ■ i^iovai e Mežnarjev tn°n; H^' na H33 E. 72. St. ^ 12 i" n h Je živel 3$ let. ^inai-7 Je bil zaposlen Co fit IJee i Doma je b«" Pn Žužember- ,n \ča;Pušča dve sestri: IS lln Mary Komin. ^t l9UStVaiv- Cirila in " ob devetih iz Pogrebnega za-| Vitia 1 Clair Ave. v cer-m na Kalvarijo. miru. preostalim Si' .^zakonske ma- naslov'gospe' ^ffc^^ov "gos-' C otroka padel W !°iak; 81 smejo tudi 'Jti. * ravno tako a take "gospe vdovec k mož'' ^it. Kaj nS VV ra niso> ker ima-J ali žene ni- JK atl'ker vlada to kaže CHeta dnevnik ^ Plain k>je ? °krajih mesta. C da če bi bi- 'hi bil izvoljen " 0 J. Lausche. 3anJ'e kaže, da bo „ ,0o° glasov več V Od dsProtnik župan VHla!eh glas«v tega Sa^anja je dobil \M 42 S^kov glasov, \r Jf®Htikarji na-^ilo 2lb° 4. novem-vv01;i^5,ooo Cleve-o"J \\ "a fdc P Posestniki se ^lo vm!h- Kot se sli " " ^ zh^' ker se bo" i'^,Hni0frnico vPraša" \ vplačanih Vidijo, do kate-Posestniki. I' -/ sk te / A'orf 100 raznih dobrodelnih institucij je v C leve-landu, katere vzdržuje Community Fund. Pomoč dobijo slepi, hromi, brezdomci, zapuščeni otroci. Danes se je začela kampanja za Community Fund. $3,350,000 bo treba nabrati do 30. oktobra. Kdor more, naj da v ta humanitarni sklad. Sijajen uspeh proslave podružnice št. 47 SŽZ Včeraj se je vršila zelo po- va je bila spomin umrlim člani-menljiva slovesnost v Newbur-'cam in nato krasen prizor v gu, ko so kadetke Male cvetke' spomin desetletnice s sodelova-"Little Flower Cadets" dale njem kadetk Male Cvetke. Po-blagosloviti ameriško in sloven- tem se je, pa začela plesna ve-sko zastavo. Slikovita je bila'selica, pri kateri je bila lepa parada, pri kateri so prisostvovali krožki Slovenske ženske zveze kakor tudi dolga vrsta članic in drugih društev, ki so s tem lepim dogodkom slavile desetletnico št. 47 SŽZ. V srce segajoča je bila pridiga, katero je imel v cerkvi sv. Lovrenca Rev. Louis Baznik. Tudi petje je bilo zelo lepo v cerkvi. Botra zastavama sta bila dr. Anthony J. Perko in soproga, ki sta imela častitljivo spremstvo odličnih oseb. Parada se je nato nadaljevala do Slovenskega narodnega doma na 80. cesti, kjer je bil podan na odru lepo izbran program, pri katerem je predsedovala Mrs. Albina Novak. Program je vseboval mnogo lepih točk, kot jih znajo skupaj spraviti naše spretne žene in dekleta pri Slovenski ženski zvezi, za kar jim vsa čast. # Nato je bil serviran gostom banket in ob pol osmih zvečer se je nadaljevalo z lepim programom na odru. Pri večernem programu, katerega je vodila Mrs. Helen Tomažič so nastopile članice št. 50 v sekstetu ter podale nekaj lepih pesmi ter Mrs. Agnes Žagar v solospevu in v duetu z Mr. Silvester Pau-linom. Vse petje kakor tudi druge točke je spremljal na k 1 a vi r j u Mr. Ivarf Zorman "Usodna zamenjava," katero je podal dramski klub št. 25 je bila tudi vsem v veliko zabavo Na klavirju je podala par krasnih skladb Miss C. Mausar. Zaključni točki sta pa bili zgo- udeležba. Poset je bil sicel zelo lep popoldne in zvečer. To bo zopet ena proslava, katere se bo spominjala newburška naselbina za dolgo dobo kot ena izmed tistih, pri kateri je bilo res mnogo lepega užitka! Italijanski Judje lahko kupijo arijstvo Lisbona. (ONA). — Italijanski Judje postanejo lahko "čistokrvni Arijci," če morejo plačati za to 300,000 lir. Včasih je cena tudi 500,000 lir. Fašistični vodje v Rimu, Milanu in drugih mestih izposlujejo tako spričevalo pri notranjem ministrstvu za gotovo ceno. V Italiji je namreč postava, da noben Jud ne sme imeti kake javne službe. Kdor pa plača in dobi spričevalo, da ni Jud, ampak Arijec, ima tiste ugodnosti kot drugi Italijani. -o- K molitvi članice društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ so pro-šene, da pridejo danes popoldne ob dveh v Grdinov pogrebni zavod, da molijo ob krsti pokojne sestre Apolonije Lah. Ob 7:30 zvečer naj pridejo članice društva Srca Marije (staro), ob osmih naj se pa zberejo istotam članice društva Jutranja zvezda št. 137 ABZ. V torek naj se pa članice vseh treh društev udeleže pogreba. Pobiranje asesmenta Tajnica društva sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ bo nocoj od 6 do 7 v stari šoli sv. Vida v svr-dovinskega pomena št. 47 in pr- ho pobiranja asesmenta. Duše rešuje ponoči Baltimore, Mass. — Nek zamorec., ki trdi, da čuti v sebi poklic za pridigarja, je bil pripeljan pred< sodnika radi Jcaljenja nočnega miru. Policaj ga je namreč aretiral, ker je ob štirih zjutraj pridigal s svojim močnim glasom na cestnem vogalu. Ko ga je sodnik vprašal, za kaj ne pridig nje raje podnevi, je zamorec odgqvoril, da mora pridigati, kadar ga k temu prisili nek notranji glas. Sodnik ga je spustil, ko mu je zamorec obljubil, da ga tisti notranji glas ne bo silil k pridigam od polneči pa do šestih zjutraj. Willkie kliče na akcijo zdaj, predno bo prepozno New York, 18. okt. — Wendell L. Willkie, predsedniški kandidat republikanske stranke, je danes izjavil, da morajo Zed. državo opustiti vsako misel na mir, ker osišče zdaj zmaguje in če ne bomo stopili v akcijo kmalu, t>o prepozno. • "Berlin, Tokio in Rim so zvezani v nevarnih sanjah, da bodo zagospodovali vsemu svetu," je izjavil Willkie. "Zmaga enega je zmaga vseh. Njih cilj je svetovna nadoblast, uničenje svobode, konec demokracije. "Naše ladje bodo kar naprej torpedirali, če jih na^lo ne oborožimo. Zmage osišča ne bodo ponehale, ako ne bomo dali hitreje in v večji množini vojnega materiala v roke tistim, ki se bore za svobodo zemlje in morja." -6- V Ameriki bo manjkalo inženirjev Ccrvallis, Ore. — Ravnatelj državne inženirske šole, R. H. Dearborn, je povedal, da bo ameriška obrambna industrija potrebovala do prihodnjega aprila najmanj 35,000 novih inženirjev. Vseh inženirjev graduira na leto v Ameriki komaj okrog 12,000. 11 pogrešanih, 10 ranjenih na rušilcu Cene se dvigajo bolj hitro kot pa mezde Washington. — Radi narodne obrambe so Zed. države danes na celi črti tako aktivne kot še nikdar v zgodovini. Toda po enem polnem letu produkcije za narodno obrambo so dosegle cene komoditetam višino vseh časov. Ta "vojna prosperiteta" bo trajala morda le malo časa. Morda se bo končala s krizo in depresijo ki bo prizadela milijone Amerikancev. že danes ogrožajo rastoče cene raznim potrebščinam življenski standard mnogih oseb, ki imajo majhne dohodke. Dočim se stalno dvigajo cene potrebščinam, pa se ne dvigajo mezde v istem razmerju. Dočim so dobili delavci v industriji izboljšano mezdo, pa je mnogo stanov, ki morajo delati za isto plačo, predvsem so to mestni, državni in federalni uslužbenci, policaji in ognjegasci, učitelji, uslužbenci v malih trgovinah, delavci na farmah itd. Danes plača ameriška družina povprečno 7 odstotkov več za življenje, kot je plačala pred začetkom evropske vojne. In to se mnogo pozna tam, kjer jim plača ali mezda ni bila zvišana. Ameriški rušilec Kearny, ki je bil torpediran v petek, je dospel v pristanišče. Napada je obdol-žena nemška podmornica. Med pogrešanimi je tudi elevelandski Slovenec Louis Dobnikar. Italijani najemajo ljudi, da pokažejo "zmago" Lisbona. (ONA). — V dalmatinskem mestu Splitu napravlja otročad veliko preglavice italijanskim vojakom s tem, da jih sprašujejo, če potrebujejo kaj igralcev za filmske slike. Italijane je tako sram, da ne vedo, kam bi pogledali. Stvar je namreč. sledeča. Ko so hrvatski usta-ši izročili Split Italijanom, so ti napravili iz te okupacije filmsko sliko, da jo bodo kazali po Italiji. Najeli so kakih 50 moških in žensk in jih razpostavili pred bansko palačo. Potem so se pa italijanski vojaki zagnali proti njim z nasajenimi bajoneti. Kmetje so se razkropili na vse strani pred "hrabro" italijansko armado, kot jim je bilo naročeno. Promet zahteva, da greste prej od doma, vam svetuje mestna policija Policijski načelnik Geo. J. Matowitz priporoča voznikom avtov, naj gredo malo prej od doma, kadar se vozijo na delo. Ker je danes promet vpčji, vas vzame dlje do dela kot sicer. In tega časa ne smete vjeti z hitrejšo vožnjo, ampak s tem, da greste par minut prej z doma. Enako svetuje policija staršem, ki imajo za šolo godne otroke, naj jih pošljejo prej od doma. Bolj bodo brez skrbi, če bodo vedeli, da ptrokom ni treba hiteti v šolo in se izpostavljati nevarnostim na cesti. Otrok, ki ve, da mu ni treba hiteti, bo bolj oprezen pri prehodu čez cesto. Številne cestne nesreče se bodo preprečile ali vsaj zmanjšale le na ta način, če se bo zmanjšalo brzino. Vsak naj sodeluje pri tem in koristi bomo imeli vsi. Sivolasi senator zahteva, da se prekliče vsa nevtralna postava Washington.—Senator Glass iz Vrginije, ki je star že star že 83 let in je član senatnega odseka za tujezemske zadeve, je izjavil, da bi moral kongres preklicati vso nevtralno postavo in ne samo dovoliti oborožitev tovornih parnikov. Senator Glass je mnenja, da odprava nevtralne postave ne bo povzročila ameriško bojno ekspedicijo v Evropo, čeprav bi bilo najbolje, da "udarimo z bojno mornarico in zračno silo po Hitlerju." Senator Wheeler je pa izjavil, da bi osebe, ki obkrožajo predsednika Roosevelta, rade napovedale vojno, pa nimajo poguma-priti s tem javno na dan. NEMCEM NE BO ZMANJKALO VOJAKOV Berlin. — še nobeno leto prej ni bilo v Nemčiji rojenih toliko otrok, kot v letu 1940, poroča vladni zdravstveni urad. Sv. Anton št. 138 C. K. O. Nocoj se vrši redna mesečna seja ob pol osmih v stari šoli sv. Vida. članstvo je prošeno, da se seje udeleži, ker bo v resnici važna in bo gotovo vsakega zanimalo kar bomo razpravljali na tej seji. Pridite! Zagonetna smrt nemških častnikov v Alpah London. (ONA'). — Več nemških častnikov je našlo zagonetno smrt, ko so se urili z avstrijskimi vojaki v smučkanju v štajerskih hribih. Pet dni zaporedoma je prišla smučarska patrulja domov in vsak dan poročala, da se je njih poveljnik na "nepojasnjen način" smrtno ponesrečil. Ko se je tako "ubilo" pet nemških oficirjev, je prišel ukaz, da se s treningo na smučke takoj preneha. -o—-— Vojak piše iz Islandije Mr. in Mrs. Joseph Medved, 18701 Cherokee Ave. sta dobila pismo od svojega sina Henrya, ki služi Strica Sama na Islandiji kot narednik prvega reda. Piše, da je zdrav. Kraj je pa zelo pust in skoro veden dež pa sapa. Zadušnica V torek ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojno mater Terezijo Sribar, ki je umrla 29. maja na Planini pri Krškem. Sorodniki in prijatelji ste vabljeni. Washington, 19. okt.—Mornariško poveljstvo je dobilo danes več poročil od torpediranega rušilca Kearny, ki je bil napaden zadnji petek od nemške podmornice 350 milj južno od Islandije. Poškodovani rušilec je dospel s svojo lastno gonilno silo v pristanišče, toda vlada ne pove, v katero pristanišče je parnik dospel. ---——-- Napada je direktno obdolže-na nemška podmornica. To j e [ prvič, da je vlada obdolžila na- 1 pada nemško podmornico. Ko je bil torpediran rušilec Greer, se ni dolžilo napada direktno nemške podmornice, čeprav sc je pozneje to izkazalo kot fakt. Ko je prišlo v petek prvo poročilo o napadu na rušilca, je bilo poročano, da ni bilo nobenih žrtev med posadko. Toda danes je prišlo natančneje poročilo, ki govori, da pogrešajo 11 mož posadke, dva moža sta bila težko ranjena in osem jih je dobilo lažje poškodbe. Med pogrešanimi je tudi Slovenec Louis Dobnikar, katerega mati-vdova stanuje na 15101 Hale Ave., Cleveland, O. Louis je najstarejši sin v družini in je služil pri mornarici že 18 let ter se je bil povzpel do čina podčastnika. Še v juniju |e J^il doma na obisku in kot pripoveduje potrta mati, se je takrat zelo težko ločil od nje,, kot bi vedel, da ga nesreča zasleduje. Po večkrat na mesec ji je pisal. Zadnji pozdrav ji je poslal iz otoka Bermuda. Pri mornarici sta tudi druga dva sinova Dob-nikarjeve družine, Frank in John, ki sta oba izučena elektrotehnika. Vsi trije dobri sinovi so vedno pošiljali materi denar za preživljanje. Mati je doma iz Ušelka pri Šenčurju nad Kranjem in je stara zdaj 70 let. Mrs. Jennie Dobnikar je že 25 let naročena na naš list. Bolezen ji ne pusti iz hiše, zato rada vidi, če jo kdo obišče, da nekoliko pokramlja. Mrs. Dobnikar je zelo potrlo, ko je dobila obvestilo, da njenega prvorojenca pogrešajo z rušilca. Toda še vedno upa, da bo prišlo kako poročilo, ki bo povedalo, da je njen Lojze še živ. Kot se poroča iz Washingto-na, je teh 11 mornarjev, katere pogrešajo, vrglo s krova, ko je ladjo zadel torpedo. Možno je, da je kateri od pogrešanih še živ, toda kot trdi mornariško poveljstvo, je ta možnost komaj ena izmed milijona. -o- V DENVERJU MORAJO IMETI DIMNIKE Denver, Colo. — Mestna zbornica je določila, da mora imeti vsaka hiša tudi dimnik. Zadnje čase si je mnogo ljudi zgradilo hiše brez dimnikov, ker kurijo s plinom* Modri mestni očetje pa pravijo, da plina lahko zmanjka in če ho hiša brez dimnila, bo zelo nerodno. Seja Zadruge Jutri večer ob osmih se vrši seja ženskega odseka Slovenske žadružne zveze, članice so pro-šene, da se udeleže v polnem številu, ker je treba ukreniti vse potrebno radi plesa v soboto. Pogreb Apolonije Lah Jutri ob desetih bo pogreb pokojne Mrs. Apolonije Lah v cerkev sv. Vida. V Moskvi je razglašeno obsedno stanje. Nemci so še 57 milj od Moskve Josep Stalin je danes zjutraj razglasil v Moskvi obsebno stanje. Nemci poročajo, da so prebili rusko obrambno črto pri Moskvi. Rusi priznavajo, da se vrše zdaj boji samo še 57 milj od Moskve. Ruski radio danes tudi poroča, da so dospele prve čete iz Sibirije na zahodno fronto, da bodo pomagale braniti Moskvo. Stalin naznanja, da je odredil obsedno stanje v Moskvi radi tega, da se okrepi obramba mesta in da se prepreči delovanje fašističnih vohunov in petokoloncev. Od polnoči do petih zjutraj ne sme bitj na cesti razen vojaških nobenega vozila. Kjer se izsledi kak čin sabotaže, je kazen smrt na mestu. Radio iz Moskve tudi poroča, da je sneg pobelil ruske poljane in ceste, katere je prej namočil dež, so zamrznjene. "Zima je tukaj!" pravijo Rusi, ki pričakujejo od nje olajšavo. Waukegan za pomoč stari domovini Waukegan, 111. — V nedeljo 2. novembra bo v tukajšnjem Slovenskem narodnem domu velika skupščina za akcijo Jugoslovanskega pomožnega odbora, slovenska sekcija. Sodelovalo bo vseh 14 tukajšnjih slovenskih društev in klubov. IZ NAŠIH NASELBIN Moon Run, Pa. — Dne 11. okt. je tu umrl Valentin Koritnik, star 64 let in rojen v Polhovem gradcu, po domače Jelovčnikov Tine. Tu zapušča ženo, sina in pet hčera. — V Conemaughu, Pa., je 5. t. m. umrl Peter Pečar, star 65 let. Po narodnosti je bil Hrvat. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (117 St. Clair Avcxine Cleveland, Ohio Published dally except Sundays pud Holidays NAROČNINA: /.a Ameriko In Kanado, na leto »5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.C.»- u da naša banka potreb« j da bi zanjo agitiral in če dovolj ne napreduj« julija do 24. septet ša banka zopet nap redo' .^66,615.27. V tem letaj banka napredovala 972.82 in je imela 24-ga skupaj ?1,847,Of* J teh številkah se vidlb,$l naroda, ko se banka gemu milijonu. To' ^ biti vsem v ponos! ^ ■ kdo ne zameri, ker °P.8 še druge na sodeloj mačo banko, kajti še je, ki poslujejo s tuj'1111, mi in še veliko bi se bi' diti za naše ljudi, ce li vsi smisel zato. Banka ni nič drugeg sredovalnica z dena j* nami za tiste, ki ga P • in ki plačujejo od i^P ^ denarja tudi obresti-da je vsak dolar, ki t ^ mu d,. ka napredovala, te*11 ^ ko storila za narod- j i(i obračajo do ^"H^iitfj 'i posamezniki z raZ'jj ^ njami, katere seV | mora samo tolik0 5 g kolikor dobiva od s' pore. ^ I' ' \ 1: Po tolikih letijo! preizkušena nova ^ A račila, je dokazala. J du naklonjena in da tft za narod. Sedaj J®.,j sti čas, da bi se sle*1' nil in z njo sodelov ^, Sedaj je za n®*' > lovica desetega me ta,, ki se hitro koncu. še' .par ^ pr#j bo in za tem P» ze 1 jec v obrestih, za . gubljen. Nikar ne % h vas samo vabimo, jJ'D, k nam svoje vloge. ^ i5 vas tudi vabimo, p i UK imeti za dom besedo. y Ohranit® ^ J{0l in priporočila ^ j sem jih napisal- ^ kovalo srce. f1 j f znali, da sem j Zahvaljujoč s je ljem za sodei° sko banko in v* ! 110 hvaležen v nju, da bo ta V0J svoj cilj. Prvi lt, pre^flk zbornice v Z® ',ugtF Frederick. iz #> Muhlenberg ^gV ki je služil od smo kak«1 iček- iete !buie> nd ' nje- .. \W * edo' letu i. ^ « jiain' Naj opoi I SATAN IN ISKARIOT na V'C' nemškem Izvirnika K. May» | 1 paPir? Eden tistih ®> ki nosijo take reči s ffll&llm » D],, - Moje vabilo se mu je le zde- lo prenevarno. Spet je molčal nas prisili, da ti izročimo oro- žje Pisati i >> boš 1 trum!" pismo gospodu in črnila pa nima- "nam. Zadostoval pišem?" ^ ste naši ujetniki in Ijj ® za življenje naših so evei jiini ! da1" ibl> ujetniki Ayarov. da Vas naj izme-ljudi." tovarišem?" .v" 2al>tevai 8Vof? Svobodo osebo ti obljub- O.°do- Kaj b0 st0- »«ve Vrhovni še j h, te-■I)ali ste £a biča- WfJe hujše ko smrt' ° sramoto. Naj- vaše življenje." življe* C601 t[ in se bom C 6 tudi ^ Si]d° in dvorim resni 'it " .............. nas afl1 potr' i. m da! at" •M W. ■dS'*«*' b°m iz votline- jfliiffNh. il. držal. Ne Obljubljam ti J >>Codločil °va* *y ^ šejh ne bo $ fe ker » ni tu-1 S p;°d v°J«ih trum ga j./ e;,> da smo tudi mi '4 ts Mh . % , Je precej zale- je'i8I>et t,trajal0' da se Je M ^Z^-Menda ■ reči je pove- - k ««», Je iti*1* ^ ' kako bi se na-\ arle še okoristil s uštvi%n' Je pravil- "da . pFJ>C puško> ki z "J« bS; »e da bi ti bi-,1Jati, tisočkrat in jC^ drugo čaro-kakor da-Kl nikdar ne zgre- Hi tP<% tudi krogi nikdar e iz prve ne zgre- Clsto pozabil!' ^t- 6 pištoIe in ki z njimi ; Kd". Prelite?" 5 N V6 pravil.?" Ne,!* Vo-)riih trum. t t>a ^ Ju 0 vas." ;Jžiuv v^ašuješ po na- Sib0hga bojiš?" 'n tist dve čarob" e majhne pišto- . ^ Skala zapira Aio , aH i®. pr°stora do-n%0„, 1 °rožje skozi ■■S. c-iub i emu pa je vedno več te vrste ruskih bojevnikov, ki napadajo Nemce v hrbet. te to hudičevo igro, že veste, ,kaj pomeni ta beseda. Nesrečni deda, da se mu ni moglo kaj pametnejšega ukresati v možganih ! Vso noč snlo metali tiste peklenske razglednice . . . in še drugi in tretji dan. Vseh pet flosov je šlo vragu za rep! Tako so me oskubli, da mi je Jerman moral posoditi za vlak nazaj. Kaj bo pa zdaj — sem ugibal, ko sem sedel v železniškem vozu. Kako me bo pogledala Urša, ko se vrnem praznih rok? Ubila me bo, če ji povem resnico. Saj ste jo poznali, mojo Uršo? Tako sršenaste ženske — Bog ji daj dobro — ni videl svet ne prej ne pozneje. Nič drugega mi ni preostalo: zlagati sem se moral. Tako debelo, da me je še danes sram. Rekel sem ji: Urša, če mi verjameš ali ne verjameš, vseh pet flosov so mi Srbi ukradli. Zdaj pa napravi z mano, kar hočeš . . . Kaj je napravila babnica, huda in jeznorita kakor Štrek-ljev bik? Pri tisti priči je oblekla zakmašni gvant, se visoko izpodrecala, da so se ji videla kolena, vzela je košaro jajec in s police največji želodec. Bomo videli — je zahropla od togote — če je še kaj pravice na svetu ! Do grla sem sita teh večnih tatvin . . . Veste, kam jo je vlekel pes? Malo je žensk — ali pa nič, ki bi imele toliko ko-rajže: naravnost na cesarski Dunaj jo je mahnila, vražja kost. ciganska! Ko je stopila v tisto veliko gosposko cimpro-vje, jo je zadržala kuharica vsa v črni Židi. Kaj bi pa radi? — je vprašala. — So gospod cesar doma? — je rekla Urša. —I, kje pa naj bodo? — je odgovorila kuharica. Tri prostozidarje bodo jutri obesili, pa morajo podpisati obsodbo. Saj veste, kdo so prostozidar- ni tisto res, da bi brez pravice nastavljal zverem — kakor ga obrekujejo. No — ali zdaj veste, kdo je kriv vojske? Še enkrat vas lepo prosim, da molčite. Ne bi imel rad sitnosti. "Verjamem," se je oglasil gostilničar. "Ampak pet in dvajset, pet in dvajset bi jih pa pošteno zaslužil na svoj grešni hrbet. Da greš tako grdo obreko-vat svoje brate?" "Skesano priznam, da sem jih še več zaslužil. Posebno, ker mi je gospod Bog pokoro preložil. Saj veste, da me zd^aj pričakuje v vicah." Debela solza je Zelenkovemu očetu zdrknila na uvelo lice, kakor da se mu se vsedno toži po preloženi pokori. Josip Nabrok ji? — Kaj bi ne vedela? To so taki zidarji, ki brez patenta delajo. Moj mož je bil tudi, preden sva se vzela. — Kaj pa nosite v košari? Jo j, kako lepa jajčka! Tega darila bodo pa cesar zelo veseli. — O, kaj vidijo moje stare oči! — so cesar veselo zaklicali, ko je v tisto lepo kamro stopila Urša. — Kaj pa boste vi dobrega povedali. Zelenkotova mati? — Nič ne bo dobrega, — je odvrnila žena. — Takoj pokličite felmaršallajgnanta in druge obcirje, pa se pomenite, kako bosta vojsko naredili. Tako pazljivo so cesar poslušali, da niso niti trenili z očesom,' potem so se pa v zadregi malo popraskali po glavi in so rekli Urši: — Za sejo bo danes prepozno. Veste, mati, vojska je čudna reč. Za svet bi pa tudi še moral vprašati svojega prijatelja, ki pa ne stanuje na Dunaju. — Kar precej ga vprašajte, zakaj pa imate telefon na mizi — se je odrezala babnica. — Tisto je-pa tudi res — so se cesar nasmehnili ... In že so držali telefon v roki Vilko, ali že spiš — so zaklicali v tisti črni volovski rog. — Ne še, se je slišal odgovor. Kaj bi pa rad? —Vojsko bomo morali narediti. Zelenkova mati, ki je huda kakor tavžent hudičev, jo zahteva. Ne bi se ji rad zameril. ... In potem sta se še dolgo razgovarjala: nazadnje so pa rekli cesar: Le pojdi domov, Urša, pa povej županu, da se bo'mo udarili. Naj hitro pripravi cegelce za črno vojsko. — Bom že povedala — je odgovorila žena. Ampak to vam rečem: mojega dedca pustite na miru! Mislite, da bom sama polagala živini in polje obdela-vala? — Bomo že tako naredili, da bo prav — so jo potolažili cesar. Mi naj pa kakšnega zajca _jI Al I OGLASI NAZNANILO euelidskim posestnikom Nocoj je seja mestne zbornice. Udeležite se jo in zahtevajte denar, ki je vaša last in ki leži v skladu za kanalizacijo. Zahtevajte akcijo od mestne administracije. Jako lepa prilika Naprodaj je trgovina, kjer se prodaja grocerijo, zelenjavo in sveže meso. Jako dober promet, jiizka najemnina. Ker moda lastnik prodati takoj, je pripravljen žrtvovati. Vprašajte pri Karl's Food Market, 1403 E. 55. St. ENdicott 8008. (247) PRI NAS dobite v pondeljek in torek sveže jetrne in krvave klobase in domače kislo zelje. Se vljudno priporočani, Anton Ogrinc 6114 St. Clair Ave. Stanovanje se odda Odda se stanovanje 3 sob, spodaj, spredaj; furnes, klet za pranje. Vprašajte na 1040 E. 77. St. (245) Stanovanje se odda Stanovanje, obstoječe iz 5 ali 6 sob, kopališča, furneza, garaže, kleti in prostor za pranje, se odda. Vprašajte na 1230 Norwood Rd. ali pokličite HE-1784. (245) • Gostilna naprodaj Se nahaja na jako dobrem prometnem prostoru; ima dovoljenje točiti žganje, licenca D-3. Proda se skupno s posestvom, ali zamenja za hišo za eno ali dve družini radi gotovega vzroka. Poizve se pri John Kovačič 6603 St. Clair Ave. Cleveland, O. (245) Če trpite! Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, / visokem pritisku krvu, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metode bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način. Dr. Paul Welsh HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: l do 5 popoldne, razen v sredo 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016. Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th lENdicott 4212 Delo dobi Dekle ali žena dobi delo za hišna dela; jako prijazen dom v Euclidu; ima svojo lastno sobo. Pokličite IVanhoe 4899-W. rODPIRAJTESLOVENSKK TRGOVCE MIRKO BRODNIK: Ljubezen ne umre Žena ga je nekaj časa svarila in mu prigovarjala, naj neha piti, toda vsaka njena besede je bila bob ob steno. Nič ni zalegla, ali pa je imela celo nasproten učinek. In tako je bil Podbregar dan za dnem pijan, včasih že zjutraj. Za delo se skox*aj ni več brigal. Njegove njive so bile zanemarjene, ker tudi Podbrega-rica ni mogla vsega opraviti Kama. In kmalu je prišel dan, ko je v hiši zmanjkalo gotovine. Tisti dan je Podbregar prvič vprašal svojo ženo, ali ima kaj prihranjenega. "Nič, kje naj pa vzamem?" je odvrnila. "Saj si imela zmerom kakšer stotak," je dejal. "Da, toda nekaj sem dala Andreju, ko je šel k vojakom, arugo sem pa porabila za veliko noč. Saj mi ti takrat nisi prav nič dal, čeprav je bilo treba kupiti precej reči." "Da, fantu je bilo prav tra-1 o dajati! V zahvalo za sramoto, ki nama jo je napravil." "Kakšno sramoto?" je vprašala Podbregarica. "Kaj se delaš nevedno? Saj vendar veš . . ." "To naj bo sramota?" je rekla njegova žena. Tako so zvenele njene besede, kakor bi se bila čudila nje-f.ovim mislim. "Torej ga tudi ti zagovarjaš?" je vzrojil Podbregar. "Nič ga ne zagovarjam," je mirno odvrnila žena. "Samo to pravim, da bo ležal tako, kakor si bo postlal. In pravijo, da si ni slabo. Prav pred nekaj dnevi sem slišala govoriti, da se bo oženil na Kačarjevo, če mu t; ne boš ničesar dal. In če je njegova botra vzela Kačarjevo pod svojo streho, je prav verjetno da je svoje posestvo namenila Andreju. Vsaj meni se tako zdi . . ." Podbregar je. molčai Zdelo se mu je, da je zapuščen, od Preizkušena zdravila proti glavobolu MANDEL DRUG STORE 1. Ustavi glavobol 2. Uredi želodec 3. Ojači živce 4. Odpomoč ženskemu zdravju CENA 50? MandeFs Headache Tabs SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. CLEVELAND, O. Pošiljamo tudi po pošti tTTTTYYTTTIt^TITTYrTTTTTTYl PREPARE YOUR Heating System NOW ! New Furnaces for Coal, Gas, Oil, Hot tvater or Steam Resetting ......................$12.00 Cleaning ..........................$4;00 Air Conditioning, Tinning and Roofing Carpenter work, Complete Remodelling EASY MONTHLY PAYMENTS MASON HEATING CO. 1193 ADDISON RD. ENdicott 0487 vseh, da ga je še žena izdala. Dolgo je godrnjal sam pri sebi, potem pa je odločno vstal in rekel: "Po meni ne dobi niti beliča. Naša hiša ni za Kačarjeve ljudi . . ." "Saj je sam rekel, da ničesar ne mara," je mirno odvrnila žena. "In če je tako, je pač najbolje, da molčiš in pustiš, naj dela, kar hoče . . ." "Toda meni se bodo ljudje smejali. Ne pozabi tega!" Oh, kako si je želel, da bi mu bila dala žena prav, da bi ga vsaj poskusila razumeti. Toda tega ni pričakal. "Hm, kaj se ti hočejo smejati! Miren bodi in nikari stvari ne mešaj. Smejali se ti pa bodo, da, če boš rogovilil in se zaganjal v nekaj, kar se ne da popraviti." "Pisal bom Andreju . . ." "Kaj boš pisaril? Saj ti ne bo odgovoril, kakor ti že zadnjič ni." Zdaj Podbregar ni mogel ničesar več reči. JDobro se je zavedal, da ima žena prav. Njega ne bo nihče vprašal za sve' in nihče ne bo od njega ničesar zahteval. Zato je najbolje da molči. In to ga je najbolj bplelo. Sina je imel, zanj je delal in mu skušal ustvariti življenje brez težav, povečal je svoje imetje iz majhne kmetije v ve lik grunt, zdaj pa sin zametat va vse, kar mu je bil namenil i'n vse to zaradi ženske, ki ga je zaslepila . . . Tisti dan Podbregar ni šel \ gostilno. Drugo jutro pa so ga videli, ko je zavil v domačo posojilnico, da bi mu dali nekaj denarja. Na menico so mu posodili pet tisočakov. Ko je začutil denar v žepu se je odpeljal v mesto, kjer je takrat na sejmu prvič zalotil Andreja s Kačarjevo. V prvo gostilno je stopil in si naročil pijače. Sedel je za mizo in se .castrmel predse. O, če bi mogel sina na kakšen način obrniti in pregovoriti, da bi pustil Marijo. Naj plačuje za otroka, samo da se z njo ne oženi. Toda vedel je, ■ Andrej je njegova kri in prav tako trmast kakor on. Ne bo popustil . . . In na jezo je začel Podbregar prazniti kozarec za kozarcem. Vtem je prišlo v gostilno še troje drugih gostov. Bili so me šetarji ali kaj; tako so bili ob lečeni in tako so se vedli. Podbregar jim je pomahnil z roko, naj sedejo k njemu. Za čudeno so ga pogledali, toda ko so slišali, da je v isti sapi naročil Štefan vina, si ukaza niso dali ponoviti. Bili so Hrvati in so — kakor so mu sami pripovedovali -kupovali živino. Eden izmed njih mu je rekel, da ga pozna s sejmov. Podbregar ga je pogledal, toda ni se spomnil, da bi bil že kdaj videl ta obraz. Zapletli so se v pogovor, ki se ga je pa Podbregar le poredko udeleževal, ker se mu je jezik že pošteno zapletal. Tožili so, da gre kupčija slabo, da I je preveč davkov, da je vse narobe. Podbregar je samo molče prikimaval. Saj jih še poslušal ni. Zmerom je moral misliti na svojega nepokorne-ga sina in še tako dobra družba ga ni mogla pripraviti do drugih misli. Nazadnje se mu je še vino ■ istavilo in zaspal je za mizo. Tujci so se nekaj časa smukali okoli njega, potem pa so odšli, češ da se jim mudi na vlak, ki odide čez četrt ure. Podbregar je dolgo spal. še-ie zvečer se je prebudil. Izprva je bil ves zmeden, ker se mu pijanost še zmerom ni razkadila. šele počasi se je zavedel, kje' se nahaja. Ali naj gre zdaj domov? Najrajši bi bil šel kam daleč da ne bi nikoli več poslušal teh morečih govoričenj, ki jih mora zdaj vsak dan prenašati. Tudi tu v gostilni ni mogel več strpeti. Poklical je gostilničarja, segel v žep in vrgel na mizo pest srebrnikov. Ko je plačal, je odšel počasi proti domu. Mračilo se je že, ko je zapustil mesto, do doma pa je bilo dobri dve uri hoda. Večer je bil topel in rahel jug je pihal. Podbregar je bil utrujen. Nekaj kakor prijetna omrtvičenost mu je lezlo v noge. Ko je prišel do polovice roti proti domači vasi, je sedel ob cesti v travo, da se malo odpočije. N Nekaj oblačkov je hitelo po nebu. Časih so za trenutek zakrili mesec, ki se je potem pokadi spet izza njih, še bolj svetal kakor prej. "Koliko pa sem prav za prav napravil?" se je tedaj vprašal Podbregar. V mestu ga je pi-lača tako omotila, da niti tega ni vedel. Segel je v hlačni žep in privlekel iz njega še precej srebra. "No, saj ni bilo tako hudo," ii je zadovoljen rekel. Potem pa je potipal še pod ;elovnik, kjer je nosil zmerom istnico. Tedaj pa ga je pogrelo. Ka-cor je tipal in tipal, listnice ni bilo nikjer. Preplašen je plani kvišku. Ali jo je izgubil? Ne, saj ni mogoče. Po poti mu ii mogla pasti iz žepa, ki je bil po vrhu tega še.vselej zapet. Ne, okrasti so ga morali. Kaj mu je kazalo drugega, kakor da se obrne in se vrne v mesto? Zdaj je pozabil svojo jtrujenost, in kar so mu dale moči, je hitel nazaj proti mestu. Da se mu je moralo še to primeriti! Kaj naj stori? V gostilno poj de in povpraša tam. Morda nu je listnica padla iz žepa in jo je našel gostilničar. Toda ae, saj to ni mogoče. Okradli so A kdo? Zdaj se je spomnil družbe Hrvatov, ki jih je jam povabil k svoji mizi. Kdaj ;o odšli? Kam so šli? Pot, ki je zanjo prej potreboval več kakor uro, je zdaj j prehodil v pičlih treh četrtinah | are. Ves zasopel je stopil v j jostilno, ki jo je oštir prav te-iaj zapiral. "Počakajte malo!" je vzklikni. "Počakajte malo!" "Kaj pa je?" se je začudil gostilničar, ko je opazil Pod-oregarjev zmedeni obraz. "Okradli so me. Pri vas so ne okradli . . ." "Kdo pa? Pri meni? Ne, saj ii mogoče . . ." "Pa je. Nič drugače ne more biti. Tisti Hrvati so bili. Ali jih poznate?" "Tiste Hrvate? Ne, jaz ne. Kaj niso bili vaši znanci, ko ste jih sami povabili k mizi?" Podbregar je ves obupan odkimal : "Ne, niso bili." Potem je v poslednjem upanju vprašal, "Ali ste kaj pogledali pod mizo? Morda mi je listnica padla na tla." "V sobi ni bilo nič," je dejal krčmar. "Prejle je dekla vse pometla in tudi jaz sem bil poleg, toda kakšne denarnice ni bilo nikjer." Podbregar se je udaril po čelu. Ves iz sebe je bil. "Kaj naj storim? Kam naj se obrnem?" je jadikoval. Krčmar, ki se mu je možak smilil, mu je svetoval, naj stopi hitro k orožnikom in jim pove, kaj se mu je primerilo. "Kje pa so?" je vprašal hlastno Podbregar. "Tamle prav blizu za vogalom. Saj je nad hišo napis. Jaz vas bom tu počakal, če bo treba kaj pričati." Orožniki so bili hitro na me- stu in zaslišali so Podbregarja in oštirja. Podbregar je govoril zelo zmedeno. Saj sam ni dobro vedel, kako je moralo biti takrat, ko je bil okraden. Njegove besede so bile časih tako brez zveze, da mu je naposled dejal orožniški komandir: "Menda niste-bili v takem stanju, da bi se bili vsega zavedali. No, javili bomo to dalje in dali zasledovati tiste Hrvate. Drugega vam ne morem obljubiti. Vprašanje je seveda, ali jih bodo dobili. S takšnimi ljudmi smo imeli že dovolj izkušenj. Pridejo in izginejo kakor kafra, potem jih pa išči." "Gospod, pohitite, prosim vas," je moledoval Podbregar. "Ves denar so mi vzeli, vse, in še izposojen je bil . . ." "Koliko je pa prav za prav bilo? Vidite, še tega niste povedali!" "Štirje tisočaki in pet ali šest stotakov. Listnica je bila črna . . ." "Te ni treba opisovati. Prepričani ste lahko, da so jo pri prvi priložnosti odvrgli." "Kaj naj zdaj storim?" je vprašal Podbregar. "Kaj naj storite? Domov pojdite in počakajte. Ce bodo odkrili kakšno sled ali celo našli denar, vas bomo že obvestili." S povešeno glavo se je Pod-! bregar res vrnil domov. Že na jutro je šlo, ko je odprl vrata na domače dvorišče. Obstal je pred hišo, kakor bi bil premiš-1 ljal, kam naj gre. Potem pa se je naglo obrnil in šel na skedenj v mrvo. Kakor ubit je obležal in se zbudil šele opoldne, ko so zazvonili zvonovi h kosi- j lu. XX. Mlada sreča Četrti dan po porodu je Ma-! rija prvič vstala in šla pred, hišo. Bleda in slabotna ie bila1 še in komaj je hodila. Botra jo je morala podpirati, da je.lahko prilezla do klopice, ki je bila v prijetni senci. "Botr'a, tako sem srečna," je šepnila Marija. "Samo da je to minilo. In zda.j imam vsaj nekoga, da živim zanj . . ." "Kaj nisi že doslej imela nikogar?" je vprašala botra. "Da, imela sem ga . . . Andreja .. . Toda zdaj, ko je šo otrok med nama, zdaj imam še več, neskončno več ... O, ko bi Andrej vedel, kako mi je pri srcu! On, siromak, pa se muči tam daleč in ne more priti k mehi." "Saj bo prišel," jo je potolažila botra, "Morda prej kakor misliš. Takrat boš šele srečna." "Botra, ali ste zaradi krsta že kaj uredili?" je vprašala Marija po kratkem molku. "Da, z babico sem že govorila. Rekla je, da bi bilo to naj-pametneje ičim prej opraviti. Ti seveda ne boš mogla i:i v cerkev . . ." "Zakaj ne, botra?" "Preslabotna si še in pot bi te utrudila. Pa tudi če bi se peljali, bi ti utegnilo škodovati." (Dalje prihodnjič) Na sliki vidimo dva Ukrajinca ki v strahu iz skrivališča, kamor sta se bila skrila pred neW ^ tesko. Nemški fotograf je posnel sliko in je slana sem iz Berlina. Na sliki vidimo 60 letnega morilca svoje ; kol1 Ney V1 Napoleon Ney-a, katerega so detektivi prijeli u, val po raznih nočnih klubih, med tem, ko je ve žene ležalo doma stlačeno v kovčegu. kakor ne more vedeti, kako je bila njegova Žalostna je gornja slika, ki nam predstavlja štiriletnega Charles Greenberg-a, ki je po nesreči prišel pod kolesa poulične železnice, katera mu je zdrobila nogo, da mu bodo najbrž morali odrezati. Z njim na sliki je tudi njegova žalostna mamica. ŽENINI IN NEVEST^ Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna" poročna vabila po jako zmerni ceni. Prl" iite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina ^ 6117 St. Clair Ave. Ht0** ' FRANK J. LAUSCH bo elevelandski AKO BO dobil vsak slovenski