Leto I.
PoStnina • • tST • paviallrana.
Ljubljana, sobota 20. decembra 1919.
Štev. 234.
c«p« po poltii
»i aln lita . K W*—
19 pii itti .k ar—
a M lita o R 10*— ffilRRR.. 1 3*»
&tjibljawrflcn6n3l Bpidilltio Ir opran: Sopitorlm Bilca it. i flniR. ftltfRR itn. a
Posamezna Številka 40 vin.
NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna Številka 40 vin.
VVilson omaguje!
Neodvisna država meii Italijo in Jugoslavijo.
LDU Haag, 19. dec. (ČTU). »Dai!y Mail« poroča, da 6ta Lloyd George in Clemenceau sporočila v skupni noti italijanskemu ministru za zunanje stvari, da
bo vsled nepopustljivega stališča Wilsona reško vprašanje rešeno na podlagi prejšnjega ameriškega predloga s tem, da se ustvari neodvisna vmesna država.
Kr stan prodaja našo moko.
Dunaj, 18. decembra. Dunajski listi poročajo:	Jugoslovanski	minister Kri-
st a n se je koncem preteklega tedna mudil na Dunaju ter stopil v stik z merodajnimi politiki. V ponedeljek se je minister Kristan odpeljal s celim štabom strokovnjakov v Prago, kjer je 16. t. m. že pričel pogajanja. Pogajanja imajo namen, ustvariti bodočo politično zvezo med Jugoslavijo, Češko-Slovaško in Nemško Avstrijo. Pogajanja, ki so se začela med Dunajem in Prago, so se raztegnila sedaj tudi na Jugoslavijo. Jugoslovansko odposlanstvo bo navzoče tudi ob bivanju dr.
Rennerja v Pragi. — Listi poudarjajo, da imajo ta pogajanja političen namen, da pa je predpogoj politične zveze, da Jugoslavija in Češka prevzameta vso prehrano Avstrije. — Iz glasov nekaterih čeških listov se da posneti, da češka javnost s tem ni zadovoljna. Češka javnost ve, da tudi na Češkem ni kruha, ni premoga, ni dela In sedaj naj izvršita Jugoslavija in Češka ono delo, ki si ga ne upa lotiti ne Francija, ne Anglija, ne Amerika, to je prehrana stradajoče Avstrije — Kristan pa prodaja mirne duše našo moko, kljub temu, da naše dežele še niso oskrbljene.
Protestiramo.
Hindenburg za cesarstvo.
Glasovanje na] odloči.
LDU Rotterdam, 19. dec. (ČTU.) »Dai-ly Telegraph« je baje dobil potrdilo vesti, dfa hoče stopiti Hindenburg na čelo nemške republike pod pogojem, da se izvede plebiscit o vprašanju ali naj bo velika
nemška država monarhija ali republika. Če bi se v tem primeru izbrala monarhistična oblika, bi zasedel prestol bivši prestolonaslednik.
Stalna armada na Angleškem.
LDU Haag, 19. dec. (ČTU.) »Morning Post« poroča: Strankarske skupine desnice so stavile vlhdi predlog glede vzdrževanja stalne vojske v Veliki Britaniji na
podlagi vojaške službene dolžnosti. Stališče vlade še ni določeno, vendar se zdi, da Lloyd George ni proti temu.
Strašna beda v Galiciji.
200.000 liudi umira lakote.
LDU Dunaj, 19 .dec. (ČTU). »Arbei-ter Zeitung« javlja, da poročajo predsednik ministerialne komisije za ujetn ike zadeve in poslanca Schopfer ter Pavel Richter o položaju na Poljskem .da je mogel predsednik konstatirati na Poljskem ,da je armada Petljure popolnoma pobita in da so tudi oddelki Denjikina uničeni. Tekom nekaj dni jih je bilo pri Tamopolu razkrop-
ljenih 40.000 mož, V vzhodni Galiciji vlada velika beda. Peg&vica zahteva vsak dan 300 mrtvih žrtev. V Vzhodni Poljski so razmere tako brezupne, da jc pričakovati, da bo v prihodnjih mesecih podleglo lakoti 100 do 200.000 ljudi. Vsi poizkusi poljske vlade, ameriškega rdečega križa in drugih pomožnih akcij bodo komaj v stanu odvrnili to nevarnost.
Socialdemokraški buržua.
Fotografirani socialistični voditelji.
Brno, 18. dec. Robert Mach, predsednik izvrševalnega odbora soc. demokratke stranke in urednik »Hlasa Lidu« v Prosbejevu je izstopil iz socialnodemokra-ške stranke in se poslovil od nje s sledečim proglasom:
»Ljudje, ki trgujejo z bedo, so organizirani v socialno-demokraški buržuaziji. Veste, kake lastnosti ima socialno- de-mokraški buržua?
On zameta zasebno last in sam ku-Piči milijone! Proklinja stanovanjsko bedo, sam pa stanuje v palači (v Sloveniji v vili m.)! Piše in govori proti razkošju in oblači svojo ženo (od poslanca naprej se imenuje »soproga«) v svilo in jo vozi v državnem avtomobilu. Smilijo se mu žene, ki letajo *a skorjo kruha za svoje otroke in njegova žena ima migreno (glavobol iz nervoznosti), kadar ne more zbrati dovolj srebrnih vilic za gostijo sodrugov-vodileljev. Piše in govori proti igralski strasti in zaigra vsak večer tisoče. Obljublja res delitev vele-
posestev in si tam najame lov za 20 let. Dela tako nesebično, da rabi računarja, ki mu vpisuje prejemke. Stranki odda pol odstotka davka, da to ne bi tako kričalo. Skrbi za zdravo pitno vodo in sc opaja s šampanjcem. Smilijo se mu oni, ki kadi,o krompirjevo listje, vsam pa puha havane. Najbolj je ogorčen, če ga kdo sjx>mni, da je bil nekoč pek, voznik, strežnik ali postopač in da je njegova žena delala v tvornim.
Ima pa eno veliko skrb, ki ga tlači kot skala, ki je vzrok, da slabo prebavlja, ki ga zasleduje v kopališčih, igralnicah in nočnih lokalih: Ah, ko bi upadla nezadovoljnost delavstva!
Zato vedno, ko delavno ljudstvo, ki ima dovoli od blaznih gesel skaljene pameti, začenja biti mirnejše, sklenejo trgovci z bedo, da izrabijo položaj:
Bedni ste, delavdi, in morate biti, da ne bom beden jaz — socialno-demokraški buržua!
V Parizu se glasom različnih poročil pogajajo za našo kožo. Hočejo, da Jugoslavija preskrblja Avstrijo s potrebnimi živili. Pogajanja so že tako daleč, da so se vršili razgovori z našim železniškim ministrom Draškovičem o tem, da sc omogoči prevoz živil iz Jugoslavije v Avstrijo.
Vemo, da je treba onemu, ki je potreben, pomagati. To ni samo člo\ecan-ska, ampak tudi krščanska dolžnost. Toda tudi ljubezen do bližnjega ima svoj red. Najprej je treba najbližnjemu pomagati, m najbližji smo mi sami. Mnogo naših pokrajin je pasivnih. Slovenija potrebuje mesečno '/00 vagonov pšenice dovoza, Zagreb in Lika mesečno 200 vagonov, Bosna in Hercegovina 1200 vagonov, Dalmacija 500 vagonov, Crnagora 250 vagonov. Naj-pre’ je treba domačo potrebo, potrebo naših pasivnih krajev, pomiriti. To se do-sedai ni zgodilo vsled nemarnosti ministta Bugšega. Medtem so kapitalisti nakupili žito ter ge izvozili ali poskrili, tako da se žito mora plačevati že po do 5 K, a moka po do 9 K. Za pccenjevanje bomo radi Bugšega plačali 1 milijardo!
Uradno se je poročalo, da zamore Jugoslavija izvoziti do 40.000 vagonov, a da jih je že izvozila 30.000 vagonov. Teh 30 tisoč vagonov je izvoženih potom legalnih izvoznic, a kaj so izvozili tihotapci, v tem številu ni zadržano. Da se pridno tihotapi, to nam je znano uradno in neuradno. Mi smo na podlagi tega prepričani, da se je iz naše države vse izvozilo, kar se je smelo. Več dati pa, kar imamo, nas ne sili nobena dolžnost. Osobito bi bilo uso-depolno sedaj izvažati, kajti udarilo bi nas dvojno, da bi cene skokoma zrastle in da bi sami stali pred pomanjkanjem. Čakajmo! Ako bodo na spomlad potrebe naših pasivnih dežel pomirjene, potem se lahko govori o tem, da pomagamo tudi sosedom.
Žalostno-smešno pa učinkuje na nas vest, da se naš železniški minister Draš-kovič v Parizu razgovarja o tem, da se j omogoči prevoz živil iz Jugoslavije v Avstrijo. Mož naj pride iz Pariza domov in naj se briga za to, za kar je plačan. Minister študira, kako prevažati iz Jugoslavije v Avstrijo, a še niti tega ne zna, kako bi se naj prevažalo iz jednega v drugi del Jugoslavije. Promet je strahovito pičel, počasen, in kolikor ga je, ga je treba podkupiti, a zraven še biti vedno v strahu pred tatovi in roparji.
Skoro mora priti čas, da bodo tudi demokratje in socialisti postali siti »delovanja« svojih ministrov.
Rešitev za etelav ca.
Mažari še upalo.
LDU Dunaj, 19. dec. (CTU). Dopisnik dchsposte* je vprašal madžarskega mira za zunanje stvari grofa Somsicha, pričakuje Madžarska, da se bodo meje ^aj izpiemenile v njeno korist. Somsich 5dgC)Vwril, da je smatrati določitev de-r<>«sijske črte kot začasno odredbo
A J)-.	.	. i	t.	,	.	_	-
to stališče tudi ob priliki mirovnih pogajanj do veljave.«
drugim le dejal: »Culi smo pogosto od lirih državnikov take izjave in da se
15 000 dunafsklh »Irak v Italijo.
jo ;e meje smatr-ti samo kot vojaške ie kot politične, parno, da bo prišlo
i LDU Dunaj, 19. decembra. (ČTU.) Tukajšnje italijansko poslaništvo je danes sporočilo dunajskemu županu, da bo italijanski Rdeči križ prevzel 15.000 dunajskih otrok in jih nastanil v okolici Rima. Akcija se bo izvršila sporazumno z italijansko vlado.
Pričakovali smo rešitve.
Kako velikansko reklamo so delali demokrati počenši z lanskim vse letošnje leto. Nebo se je potemnilo od njihovih besed. Nihče ni bil več ne rešitelj ne osvoboditelj razen srakoperjev, ki so kričali in vreščali v imenu socialne demokracije Liberalna buržuazija, ki se je premaskirala v ime narodne demokracije in si je na svojo masko naredila dva repčka takozva-na !*samostojno«! Kmečko in narodno [»socialno«! stranko, je odprla svojo cvilečo lajno, svoje grehe in slabosti pokrivala z regentom, kot so nekdaj Rimci svoje perverznosti krili s prazniki malikov, trdeč; zdaj perverzna dela niso perverzna.
Toda od socialnih demokratov smo j>ričakovali marsikaj; od godalnih demo-I kratov, ki so se drli na z do želodca odprtimi usti, da so za delavca; od socialnih demokratov, ki so strašno zmerjali liberalno buržuazijo, zbrano v demokratski stranki, ki so dajali liberalnim demokratom ljubeznjive naslove »psi«. »Naprej« jim je tako elegantno delal take poklone —; od socialnih demokratov, katerim se je od naše strani pripomoglo do predsedstva v Vojni zvezi ob njeni ustanovitvi v mislih, da je vsaj nekaj resnice v tej stranki, da bo kuj>ovala, gospodarila, delala res za delavca. Namesto tega je porabila ves vpliv, vse gospodarstvo, da njeni Kristani, njeni Bugšegi, njeni Korači sede pri mizji brezvestnega kapitalizma, nemeneč
se več za delavstvo ' - uk je dvignilo kvišku v dobri veri. da jih nise same besede.
Danes izprevidevpjo delavci bridko resnico, da kdor Bogu ni zvest, ni zvest tudi ljudem. Kje so danes dela soc. demokratov? Kaj so naredili? K,e imajo kaj pokazati? — Edina pomembnejša delavska odredba se jc sklenila ob času narodne vlade v Ljubljani, ko je imela ljudska stranka, katere del je krščansko socialna delavska organizacija Jugoslovanska Strokovna Zveza, večino. — Tedaj se je sklenila naredba o osemurnem delavniku. In postavo o osemurni delovni dobi je zopet izdelal zastopnik kršČ, socialne delavske organizacije.
Ka, pa je naredila socialna demokra-ci'a? Delavstvo je predala liberalni buržuaziji in kapitalizmu. Draginja vsak dan raste, promet se ustavlja, podkupljivost je spet tu. šola ce razdira, ki bi morali učencem in ljudstvu z največio velikodušnostjo dajati zg'ed in tolažbo, profesorji in uči* te1 ji štrajkajo,
Edim socalni demokrat, od katerega smo največ upali, ki je kazal dobro voljo in snoval načrte, ki se je sam izrekel, da se je ob času narodne vlade v Ljubljani lahko delalo, ki se je jezil, da so liberalci zvlekli vse v Belgrad, kjer se nič ne dela, tudi Prepeluh postaja gluh in jo je krenil za Kristanom.
Položai s socialno demokracijo je brezupen. Pravijo pa nekateri: Socialna demokracija ima vsaj besede za delavca, čeprav dejanj ni nikjer. A besede za delavca ima tudi kapitalist, ima jih birokrat, militarist. Delavcu je treba resnične pomoči, dejanskega varuha. Treba mu je nižjih cen. Živil potrebuje, linne, ob^ke, resnice. Kaj pomagajo besede Besede ima tudi Arbanas, ki z besedami: le k meni brate, ti nož porine pod pleča.
In ta in eni še vedno miga z ust mi, da delavstvu ni treba poštenega, ne z jezikom, ampak z dejansko zanesljivega krščanskega vodstva. Temu naj se enkrat razgali pred oči kruto de stvo, da socialna demokracija, če odštejemo cd dejanj, ki jih ni, vsaj lepih ne, od nje nikjer, tudi v besedah ni poštena. Ali mislite, da so H tudi v besedah mar komarji, ko se po svojih kričečih in svojem »Napreju«, tudi iz tistega, ki :e ljudi za neka' Časa daial na po* skušnjo, frivolno norčuje.
Delavci uvidevajo to, V naihujših socialističnih taborih se čujejo trditve. Če ni rešitve v krščanski demokraciji, v krščan-si stanovski delavski organizaciji, potem je ni nikjer. Delavci vstaniie! Zberite se1
Ruski posvet na Du naju.
Dunaj 17. dec.
Ententa ni mogla rešili ruskega vprašanja, ki je tudi za njo žvljenskega pomena, z orožjem. Celo do zadnjega boievita Francija je začela dvomiti nad voiaškimi u&pehi Kolčaka in Denjikina, ter se je končno udala zaveznikom, ki so s sovjetsko Rusijo pričeli pogajanja v Dorpatu. Bodisi Rusija, bodisi ententa, obe želite miru, Ljenin se pogaja z eniento.
Istočasno sc vrše od pret. sobote da’je na Dunaju neobvezna pogajanja med zastopniki vseh ruskih opozicijskih strank za skupen nastop na podlagi demokracije. Ruske opozicijske stranke, ki temeke na. načelu demokracije, so edine v tem, da se ententa nima več vmešavati v ruske notranje zadeve. Boljševizem se proti en-tenti prav zato tako krepko drži, ker se ljudstvo boji, da bi mu zmaga entente vzela vse doslej priborjene socialne pravice in pridobitve, S tem, da je ententa podpira la caristične generale Kolčaka in Denjiki na, je netila v ruskem narodu odpor. Se' daj so se ruske stranke sešle po svojih za stopnikih na Dunaju, da same brez entente urede razmerje z vladajočo rusko stranko. Seveda ni dvoma, da je ententa s tem posvetom soglaša.
Na ruskem posvetu na Dunaju so zbrani doslej zastopniki naslednjih ruskih strank: Kadeti (kapitalistična stranka), ki se « kakor naša — nazivlje demokratska,
m
Stran 2
Večerni list, dne 20. decembra 1919*
Sfev. 234.
so poslali-S 3 y i c k-e g a , menjševike (Ke renski) zastopa Č e S d z e , oktobriste R o d i č e v ; socialne revolucionarje Dan in A k s i k o v ; neodvisne socialne demokrate Rabinovič in Gruzenski; ži dovski delavski Bund G o 1 d b e r g in Edelmann. Tedaj zelo pisana družba Da je pestrost večja, je poslal tudi general Denjikin svojega zastopnika V a z i 1 k o v a, poljska vlada je poslala Levicevi-č a. Dospel je celo iz Ukrajine pregnani general Petljura. V kratkem pričakujejo tudi češkega zunanjega ministra dr, B e n e š a in menda tudi dr. K r a m a r a. Medtem, ko je dr. Beneš v Parizu razprav ljal o Rus. s Kerenskim, ie dr, Kramaf vne: zagovornik kadetov. Imena udeležencev b:. bila zmožna v nas utrditi eno trdno vero da se bo ves posvet razbil, ker so razlike prevelike.
Toda vsi udeleženci so se doslej zedinili v eni točki, ki pa je negativna: Ljenin in Trockij morata odstopiti! Pozitivni de' 'soglasno'izrečenega sklepa pa je: Dose d&nja vlada naj se preosnuje. Na čelo naj ji — mesto Ljenina in Trockega — stopita dosedanja dva druga člana Ljeninove vla . de: ljudska komisarja Sinovjev in Č i-čerin. Večina tudi soglaša v zahtevi, da caiistična generala Kolčak in Denjikin izgineta s političnega pozorišča. Od Sinov jeva in Čičerina sestavljena nova vlada na) bi bila koalicija vseh demokratičnih in prc-. ticaiističnih strank.
Češi-a in poljska vlada z zanimanj srn zasieauieta potek tega ruskega posveta. Posebno za Cehe velja to. Na Dunaju zb .rani Rusi izjavljajo, da je nekdaj ogrsko ru sinsko ozemlje, ki sedaj pripada Češko-S!o-.vaški, isti izročeno le v upravljanje. Čehi se temu .laibrže ne bodo protivili, ker |im jc na tem — kakor vsem Slovanom —, da Rusija pomlajena, demokratična, socialno prenovljena, čimprej postane močan steber slovanskih držav.
Politične novice.
-f Zopet oboroževanje. Vsi v resnici demokratični ljudje smo želeli in upali, da bo svetovna vojska odstranila strašnega moloha, Id žre ljudsko blagostanje in ovira splošni napredek, militarizem. Ligo narodov smo z veseljem pozdravili. Toda 'zadnji čas smo začeli sumiti v odkrite namene ententinih velesil. Amerika je naznanila povečanje svoje mornarice. Sedaj razglaša Francija svojo voljo, da se nanovo in močnejše oboroži. Sklepajo se zopet tajne zveze med Anglijo, Francijo, Italijo. Govori se tudi o zvezah drugih držav. V Jugoslaviji že danes stane vojaštvo letno približno eno milijardo. Socialistični ministri v vseh državah mirno gledajo, kako se bori militarizem za svoj obstanek in se pripravljajo nove voiske.
+ Naše ujetnike domov! Češki zunanji minister za zunanje posle dr Beneš poroča iz Londona, da je vprašanje o povrat ku Češko-slovaških čet iz Sibirije v domovino že rešeno. Angleške ladje že čakajo v Vladivostoku, da se vkrcajo na nje Čehi. Kmalu prispejo tja tudi ameriške. In za naše bedne ujetnike? Je li kdo zanje kaj storil? Čehi so odšli iz Italije, naši umirajo tam, Nemci in Mažari so že skoro vsi doma, naši še vedno trpe sužnjost. Čehi se vračalo iz Sibirije, o naših nihče niti ne govori. So li to zaslužili? Zahtevamo od vlade odločnega dejania!
-j- Papež o političnem položaju, Svobodomiselno časopisje, meščansko in socialistično, je te dni v strašnih skrbeh, kaj je papež govoril kardinalom v tajnem kon-jnstoriju. »Naprej« non veselja in dokazuje, da je papež obsodil boljševizem. Drugi listi pa poročajo zopet, da je papež obsodil divji nacionalizem, ki onemogoča pravi krščanski mir. Doslej pa se papežev govor sploh še ni objavil, in m o njem nobenega zanesljivega poročila, Mi katoličani mirno čakamo objave govora sv. Očeta, medtem ko ga svobodomisleci kapitalistične in rdeče barve ne morejo pričakati, Kaj neki jih tako zanima, če pa pajpež nič ne pomeni na svetu? Ali ne izdajate s tem svojega prepričanja, da je katoličanstvo, katerega predstavnik je papež, vendar-le sila ,ki ji s svojimi zablodami nikdar ne boste kos?
+ Koti 80 jo udarili? V polemiki proti dr. Korošcu in Gostinčarju pravi »Naprej«: »v srcu (1) smo vsi boljševiki, pripravljeni, da v danem in primernem trenotku tudi zares udarimo.« Tako je! Kristan, Bugšeg, Korač so jo v danem primernem trenotku udarili — na ministrske stolcel
-j- »Naprej« se veseli, da je papež obsodil Bogu sovražno boljševiško anarhijo, kljub temu, da je še dan poprej pisal, da so v srcu vsi socialisti boljševiki, tudi pri »Napreju«. Morda pa še res nekoč doživimo, da se bodo »Naprejevi« boljševiki nekoč res izpreobrnili. Vsekako bi se jim potem pojmi bolj zjasnili in bi se privadili tudi logično misliti. Torej le ne takoj obupati!
-f O modrcih in parfumu sanja socialist v »Napreju«. ‘To ste dve stvari, ki sta proletarcu najmanj blizu; zato je čudno, da se »Naprej« s to rečjo s tako vnemo
peča. Noben človek v Jugoslaviji ne ve nič o tem, 4e socialistični- »Naprej« piše o teh buižuaznih nepotrebah in hoče s tem pisanjem zadeti dr. Korošca, češ, da je on nakupil te napotrebne stvari. Res pa je, da to ni resnica, marveč da »Naprej« ali res le sanja o parfumu ali pa čisto ne-parfimirano laže. Ministrski svet je letošnje poletje sklenil, da kupi veliko zalogo vsakdanjih potrebščin, predvsem blaga za obleke. Zastopnik kraljestva SHS je v Ameriki posredoval, nakar je došlo blago v Solun. Ker trgovci niso imeli dovolj tuje valute, so se obrnili na ministrski svet, ki je sklenil nakup tega blaga kreditirati in je celo akcijo poveril g. dr. Korošcu. Ta je s svojo priznano agilnostjo stvar takoj organiziral. Po trgovskih strokovnjakih je dal blago pregledati in primerjati z dopo-slanimi vzorci. Blago je bilo dobro. Razprodaja blaga bi se bila vršila po zadrugah v Srbiji, za katero je bilo dotično blago namenjeno. Vse je bilo tega dejanja veselo, zlasti ker je v Srbiji obleke in obuvala še veliko bolj pomanjkovalo nego pri nas, Predno pa se je vse uredilo, je Korošec š^l in zamenjal ga je Bugšeg, »Naprejev« sodrug. Ta pa je »deloval« tako, da je pustil moko oderuhom, nakupljeno blago pa v Solunu, kjer še danes leži, medtem ko manjka najp^-ebnejših stvari za obleko. To krivdo svojega so druga bi »Naprej« rad pokril s tem, da napada dr. Korošca. Toda mi-v°mo to-le; Lenobi socialističnega ministra se imamo zahvaliti, da ni pri nas moke, da ni kruha, da nakupljeno blago za obleko 5e danes leži v Solunu. Po celi Jugoslaviji smrdi tedaj lenoba socialističnega ministra in lažnjivost socialističnega časopisja. V neri vrtoglavosti pa je »Naprej« ta smrad za menjal s parfumom.
+ Reško vprašanje. Laški listi pereča io, da se je rešitev reškega vprašanja izročila konferenci, kateri pripadajo mini strski predsedniki in zunanji ministri za-vezniškh držav, Vsled rešk?g» vprašanja nastaja med Francozi in Italijani napetost.
-f- Madjari proti odcepitvi Zapadne Ogrske, Clemenceau je pisal av^trijsker"’.! državnemu kanclerju Rennerju pismo, v katerem pravi, da mora Zap^dna Ogrska glasom sklepa mirovne konference na voak način pripasti Avstriji. Madjari so vsled tega skrajno razburjeni in zahtevajo plebi scit,	/
Dnevne novice.
— Umrl je 19, decembra v Dolu pri Ljubljani g. Andrej Šimenc, župnik v pokoju. — V Mokronogu je umrl dne 18. t. m. ob pol 8. uri zvečer begunec, bivši vojn kurat in kaplan v Jelšanah g Jakob Mejak za legarjem. Rojen ie bil 1. 1888, v Ormožu, Pogreb bo v nedeljo ob 3, uri popoldne. Naj v miru počivata!
—i Ureditev valute. Iz Be^rada po-ročajo uradno, da bo finančni minister v pasr dneh predložil ministrskemu svetu poročilo za rešitev valutnega vprašanja. — Vsi dosedanji podatki o množini papirnatih kron, ki so prišle v kolkovanje, so gola domnevama. Točnih podatkov še ni.
- »Pravda« piše, da je valutni odsek pred ložil finančnemu ministrstvu referat, po katerem naj bi se zamenjale krone z dinarji v razmerju 1:4, to je za štiri krone bi se dobil en dinar. Tudi naj se zamenjava ne izvrši za državne d'narje .ampak za dinarje nart>dne banke. Tako bi moralo zopet ljudstvo plačati bankam in kaipitali stom ogromne svote. Poslanci bivš’h av-stroogrskih ozemeli, kjer je krona v prometu, so se proti taki rešitvi izrekli v spomenici, ki jo izroče vladi,
— Valute na zagrebški borzi 17. decembra: dolar, 100 dolarjev 10.400 kron; bolgarski lev, 100 levov 200 K; carski rubelj 100 rubljev 170 K; dinar 100 dinarjev 410 K; angl. funt 100 funtov 390 K; francoski frank 100 frankov 1040 K (blago); marka 100 mark 258 K; rum. lej 100 lejev 300 K; italijanska lira 100 lir 780 K (blago).
— Valute na zagrebški borzi 18. decembra: dolar 100 dolarjev 10.000 kron; avstrijska krona 100 kron 65 K; bolgarski ev 100 levov 210 K; carski rubelj ICO rub-jev 165 K; diriar 100 dinarjev 413 K; zlat 20 K) 355 K; angleški funt 100 funtov
400 K (blago); francoski frank 100 fran-cov 1025 K (blago); marka 100 mark 252 cron; italijanska lira 100 lir 805 K (blago); rumunski lej 100 lejev 300 K,
— Nesreča. Pred par dnevi je našla neka ženska iz Nove vasi > .ajersko) v
iozdu ročno granato in jo vzela domov. Ivečer se je zbralo v dotični hiši več judi, ki so radovedno ogledovali najdeno granato. 361etni Jakob Štuhec jo je vzel v roke in udaril ž njo po kolenu, vsled če sar je granata eksplodirala in popolnoma razmesarila Štuhca. Ranjeni so bili posestnik Anton Majerič, njegov sin Anton in Frančiška Štuhec, žena umrlega starejšega Majeriča. — Frančiško Štuhec so morali prepeljati v bolnišnico.
— Železnico v Avstriji in Madjarskem ustavijo promet, in sicer v Avstriji od 24. do 28. decembra, na Madjarskem pa od 24, t, m, do 1. januarja 1920. Vozili bodo
v tem času le najnujnejši tovorni vlaki. Vzrok: »pomanjkanje premoga* ■ ker bo o praznikih delo v premogovnikih počivalo.
ilubllsnske novice.
lj Umrla je Neža Kovač, mati revi-denta južne železnice in usmiljene sestre Evfemije. Pogreb bo v pondeljek ob 15.
Ij Umrl je 19. t. m. dopoldne bivši okr. glavar v Ljubljani dr, H. pl. Cron. Zadela ga je kap.
lj Izlet na Šmarno goro. M, Žensko društvo in družabni klub priredita izlet na Šmarno goro. Odhod točno ob 9. uri od prehoda Marije Terezije zeste čez tir južne železnice. Popoldanski izletniki pridejo samo do savskega mostu v Tacnu in se snidejo s prvimi v gostilni pri mostu. Skupen povratek točno ob 4. uri,
lj P. Z. Ljubljana. Pevska šola v nedeljo od 10.—11. ure. Skupna pevska vaja točno ob 11.,uri. Vsi točno!
lj Cene mesa. Deželna vlada je po daljšem posvetovanju s strokovnjaki sklenila, da se v vseh večjih mestih in krajih določijo cene mesu, ki stopijo takoj v veljavo, Proti mesarjem, ki bi se cen ne držali, bodo najstrožje postopali. Za slučaj, da bi nekateri mesarji vsled določenih cen prenehali z obratovanjem, so se odredile primerne priprave. Cene mesu se smejo po mnenju strokovnjakov zvišati kvečjemu za 1 K 50 vin. do 1 K 70 vin. (Kakor znano, so bili mesarji zvišali cene mesu zadnje dni za 4 K pri kilogramu.)
lj Posetnica zima. Že dolgo pred časom nas je letos zima spominjala na svoj neizbežni prihod: oglašala se je s snegom in povse nemarnim vremenom, da se nam je studilo pred njo. No, ob nastopu službe prihaja resno in dostojno, kakor se pošteni zimi spodbbi: Po suhem in mrzlem vremenu je včeraj začel padati suh sneg, ki je v par urah vse pobelil in pokril ulični prah in nesnago. Topot vemo: sedaj gre pa za re", Koledar kaže oficielni nastop zime. Tako je prav — vse ob svojem času. Božič bo lep — bel in suh, kakor ga imamo Slovenci radi — seveda, a^o se vremenska spodobnost med tem zopet ne izpakedra. Na vsak način vreme zaenkrat dobro kaže — naj nam našega veselja nad snegom in mrazom ne štejejo v greh tisti, ki nimajo ne čevljev, ne obleke, ne kuriva! Bog ve, da bi jim vse to privoščili kakor sami sebi.,, Ampak razen snega in mraza spada k Božiču tudi — potica! Potica orehova, medena, rozinova! Natavnost nemogoče bi se bilo časih zdelo vsaki revni gospodinji, pustiti o Božiču družino brez potice. Kakšni prazniki bi pa to bili — brez potice? Pa smo se morali tudi na to navaditi. Vojna, ki ni prizanesla zvonovom v cerkvenih zvonikih, je bila dovolj brezobzirna. da je Božiču pobrala potico ,.. Najbolj ie pa žalostno to, da je ta brezobzirnost ostala še tudi po vojni in da navadni zemljani tudi letos še ne bodo mogli praznovati Božiča po pošteni stari navadi: ob potici.
Veseli bodo morali biti, da bo v hiši moke vsaj za prežganje ... No, nismo otroci in ne bi vsled tega jokali — ako nas ne bi grizla zavest, da so nekateri, ki so vso vojno jedli potico in se jim bo tudi te praznike šibila miza od raznih dobrot. Pa nimajo žuljev od dela ne na rokah ne na možganih ... Samo tako svinjsko srečo imajo? Ne, ampak oblast imajo v rokah pa jo izrabljajo v svojo korist in v korist svojih pristašev na škodo vsega ostalega ljudstva, Ako hočemo, da bomo vsaj drugi Božič vsi brez izjeme mogli spet praznovati po stari šegi in bo tudi vsak delavec spoštljivo jedel božično potico — moramo tiste, ki so sedaj na vladi — vreči, Nič drugače! Tako sva ob prvem letošnjem zimskem snegu sklenila s prijateljem in se razšla, ko sva si na Marijinem trgu kupila »Večerni List«.
lj Roparski morilec Rafael Fabjan obsojen na 13 let težke ječe. Ljubljanska porota je obsodila Rafaela Fabjana, ki je ubil na Havptmanci s sekiro dne 29. oktobra 1919 Marijo Ravnikarjevo, ker ga je zasačila pri tatvini. Porota je vprašanji o krivdi soglasno potrdila. Morilec je pri razpravi trdovratno tajil, dasi je svoj zločin pripoznal po aretaciji policijskemu nadzorniku g. Habetu in je pred smrtjo nadstražniku Paplerju rajna Ravnikarjeva Fabjana označila za morilca.
lj Vsled preobložitve z delom se do preklica pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani stranke sprejemajo le v ponedeljkih, sredah in sobotah od 10. do 12. ure.
lj Zgubila se je danes dopoldne na trgu taška z srednjo vsoto denarja in ključi. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v trafiki gospe Blaž, Dunajska cesta.
Narodno gledišče.
Opera:
Dne 20. decembra, sobota: »Rusalka«, Abon. E,
Dne 21. decembra, nedelja; »Rusalka* Abon. izven.
Dne 22. dec,, ponedeljek: »Rigoletto«, Abon, B-2.
Dne 23. dec., torek: »Rusalka«. Abo» nement D.
Dne 24. dec., sreda: zaprto.
Dne 25, dec., četrtek: »Prodana neve* sta«, Izven abon.
Drama.
Dne 20, decembra, sobota: »Hlapci«# Abon, B,
Dne 21, decembra, nedelja: popoldne »Koreček«, »Ženitev«; zvečer: »Na Pologu«, delavska. Izven abon.
Dne 22. dec., ponedeljek: »Pepelka«. Abon. A.
Dne 23. dec., torek:	»Na	Pologu«,
Abon. C,
Dne 24, dec., sreda: zaprto.
Dne 25, dec., četrtek, popoldan: »Sne-gulčica«, izven abon.; zvečer; »Favn«, Iz* ven abon.
Vrnitev.
Spisal Rabindranat Tagore, (Dalje.)
Naslednji dnevi so bili polni veselja. Brat je vpiašal po vzgoji obeh dečkov. Izvede* je od svoje sestre, da ji je Fatik za večno pokoro. Bil je len, neposlušen in divji, Toda Makan je bil dober kot zlato, kro-tak kot jagnje in se je rad učil, Bizamber se je ponudil prijazno, da vzame Fatika s seboj in ga vzgajal skupno s svojimi otroci v Kalkuti, Obvdovela mati je bila s tem predlogom zadovoljna. Ko je stric vprašal Fatika, če gre rad ž njim v Kalkuto, je bil veselja ves iz sebe in je dejal: »O. da, stric!« In to z glasom, ki je razodeval jasno, da tudi tako misli.
Neskončna tolažba za mater je bila, ko se je iznebila Fatika. Proti dečku je gojila predsodke in nobena ljubezen ni vezala oba brata. Dan za dnem se je bala, da bo Fatik Makana nekega dne potopil v vodi,, ali mu pri kakem pretepu razbil črepinjo, ali ga spravil v to ali ono nevarnost. Nazadnje je bila nekoliko v skrbi, ko je videla Fatikovo strastno željo, iti od doma. Ko je bilo vse zmenieno, je vprašal Fatik strica vsako minuto, kdaj bosta odpotovala. Ves dan je prebil v trepetajočem nemiru in skoro vso noč je bdel. Makanu je izročil za vedno svojo ribjo mrežo, svojega zmaja in svojega svizca. Res, ob slovesu je bilo njegovo velikodušje proti Makanu brezmejno.
Ko sta prišla v Kalkuto, je spoznal Fatik prvič svojo teto. Ta se ni razveselila tega noVega v svoji družini. Ona je imela s svojimi tremi sinovi ravno dovolj opra-vla, ne da bi dobila še enega po vrhu. In štirinajstletni deček v njih sredi, to je bilo neskončno vznemirjenje. Bizamber bi se bil moral res dvakrat premisliti, predno je storil tako neumnost.
Ni hujše nadloge na lem svetu kot deček štirinajstih let. Ni ne lep ne za nobeno uporabo. Nemogoče je, da bi ravnali ž njim nežno kot z malim otrokom; in
vedno je na poti. Če govori otroško mu pravijo, da je otročji, če pa odgovarja kot kak odrasel, mu poreko, da je zrel tiček, V resnici jim ne reče nobene po godu. Tudi se nahaja v starosti, ki je malo privlačna, On raste z neprestane naglico iz svoje obleke; njegov glas postaja surov in se lomi, njegov obraz postane naenkrat oglat in grd. Lahko se dado opravičiti prestopki zgodnje otroške dobe; toda težko je prenesti tudi le neizogibne pogreške štirinajstletnega dečka. Deček sam postane nenavadno samozavesten. Če govori s starejšim človekom, jc bodisi prezgodaj dozorel, ali pa tako pretirano boječ, kot bi se sramoval sam svojega bistva.
Vendar je ravno to ona starost, v kateri deček v notranjosti svojega srca najbolj hrepeni po ljubezni in priznanju; in on postane najudanejši suženj onega, ki mu izkazuje zaupanje. Toda nihče se ga ne upa ljubiti, ker bi to lahko delovalo na dečka škodljivo. Tako je med zmerjanjem in karanjem zelo podoben psu, ki se je zatekel in je izgubil svojega gospodarja.
Za štirinajstletnega dečka je rodna hi« ša edini raj. Živeti v tuji hiši med tujimi ljudmi, je zelo podobno torturi, med tem ko je višek blaženosti prejemati prijazne poglede od žensk in ne biti preziran od njih.
Bila je muka za Fatika. živeti kot ne* dobrodošli gost v hiši svoje tete in biti ob vsaki priliki od stare gospe zaničevan in zapostavljen. Če je kdaj zahtevala od njega naj ji preskrbi to ali ono, je bil ves presrečen, in je storil več, kot je bilo treba. In potem mu je dejala, naj ne bo tako neumen, in naj ostane pri svojih šolskih nalogah.
izdajatelj konzorcij »Večernega Hita«. Odgovorni urednik Jote Rutar.
Tiska »Jugoslovanska tiskarna« f Ljubljani.