Efabljana. nedelja. 9. novembra 1947
'Mtaiu platana v gotovini
Eečo VIII., Itev. 264 — Posamezna številka 2 did
mmHttlBl VU U« LiFKAVA« UCBUAtU
DurUEV« UUC1 CXKV • TELEFON U2 OO SS«
ROKOPISI SB NB VRAČAJO
(ZSAJA ms OAM RAZ1UN PONEDELJKA
INSKBAiNI UUDSLKS LJUBLJANA
XELKFON 58-32 38-33
POSTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI 6T 60 M45 «8
OGLASI P O CENIKU
MESEČNA NAROČNINA «3 DIN
N
N
N
#üw@r W. M. Malatawa na slavnostei sefi M sisSf ti wsi€® St® soviela %, novembra 1941. iel®
Moskva, 7. novembra.
Na slavnostni seji Moskovskega sovjeta za proslavo tridesetletnice Velike oktobrske socialistične revolucije je imel V. M. Molotov naslednji govor:
Pomen sittage socializma v ZSSR
Tovarišil
Danes proslavljajo narodi Sovjetske zveze za delovno ljudstvo vsega sveta pomembno 30 letnico Velike oktobrske socialistične revolucije. V teh veselih dneh ne preživljamo samo mi, sovjetski ljudje, radostnih trenutkov ob veliki zmagi socializma v naši državi. So milijoni vdanih prijateljev Sovjetske zveze ne samo v prijateljskih državah. Povsod, kjei vlada kapitalizem, ki zatira delovno ljudstvo, zasužnjuje delovno ljudstvo kolonij in odvisnih dežel, vidijo ljudje prebujene zavesti v uspehih Sovjetske zveze približevanje svoje lastne osvoboditve izpod jarma in zasuinjevanja. Ni dežele na svetu, v kateri ne bi imela Sovjetska zveza med množicami delavskega razreda, med delovnimi kmeti in širokimi demokratičnimi krogi številne prijatelje, ki so polni simpatij in zaupanja v našo stvar. Glejte, zakaj danes, na dan 30 letnice sovjetske revolucije, iako visoko plapola naša oktobrska zasiava, zmagonosna zastava Lenina-Staiina. Minulo je 30 let od oktobrskih dogodkov leta 1917. Naši sovražniki iz tabora buržoazije so tedaj in tudi pozneje trdili, da sovjetska oblast v Rusiji ne bo ostala, in da je obsojena na neizbežen polom. Boljševiki se niso preplašili teh prerokovanj in so šli pogumno v boj, da bi delavski razred prišel na oblast, in ko so strli zatiralni kapitalistični red, že 30 let zmagovito gradijo sovjetsko državo, gradijo novo družbo na osnovah komunizma. Pot, ki smo jo prehodili, moramo razdeliti na tri razdobja. Prvo razdobje — od dneva zmage sovjetske oblasti do pričetka druge imperialistične vojne. Drugo razdobje — to so leta velike domovinske vojne. Tretje razdobje, ki se je šele pričelo — so leta povojne izgradnje. Prvo razdobje obsega 23 let in pol Med temi so šla tri leta za oboroženo borbo z intervencionisti in belo-gardijskimi tolpami, ki so stremeli za tem. da bi strli sovjetsko oblast in uničili mlado sovjetsko državo. Tl načrti kapitalistov in veleposestnikov so doživeli popoln polom, vendar so spravili našo domovino do popolnega ohubožanja in izčrpanosti. Potrebna je bila vrsta let samo za to, da bi dosegli predvojno raven industrije in poljedelstva. Pozneje sta se dviganje in razvoj narodnega gospodarstva naše dežele ustvarjala na podlagi znamenitih stalinskih petletk. Ob koncu leta 1328 smo pričeli z ustvarjanjem prve petletke, ki smo jo, kakor je znano, izvršili pred rokom. Za tem smo izvršili drugo petletko in prešli na ustvarjanje tretje petletke, katere nam zaradi nemškega napada ni uspelo izvesti. Torej nam je po načrtih treh stalinskih petletk uspelo delati nepolnih 13 let. Kljub temu se je naša dežela v tem kratkem času izpremenila. Iz Rusije, zaostale v industrijskem pogledu, se je naša dežela spremenila v napredno industrijsko državo, ki je že ob koncu druge petletke zavzemala glede industrijske proizvodnje prvo mesto v Evropi. Vsako leto do pričetka velike domovinske vojne se je naša industrija hitro razvijala, ustvarjala vedno nove in nove panoge proizvodnje in vedno bolj povećavala proizvodnjo industrijskega blaga. Leta 1940 je velika industrija? naše države dajala skora. 20 krat več proizvodov kot leta 1913-Naše poljedelstvo je doživelo še večjo spremembo. Iz majhnih in slabo produktivnih kmečkih gospodarstev, ki so v večini primerov uporabljala samo plug, srp in koso, se je naše poljedelstvo z organiziranjem v kol hoze spremenilo v veliko napredno gospodarstvo* ki je s pomočjo drž. strojno-trakforskih postaj, sporedno s kolhozi, dobilo bogato tehnično opremo v traktorjih, kombajnih, avtomobilih in raznovrstnih novih poljedelskih strojih.	j
Kljub še precej veliki zaostalosti živinoreje je skupen pridelek poljedelstva leta 1940 skoraj dvakrat večji od pridelka leta 1913. Ko je resu-miral predvojno dobo razvoja sovjetskega gospodarstva, je tovariš Stalin lani dejal: »Tako velik porast proizvodnje ne moremo smatrati za enostaven in običajen razvoj države od zaostalosti k napredku. To je bil skok, s pomočjo katerega se je naša domovina izpremenila iz zaostale države v napredno, iz agrarne v industrijsko.« To pomeni, da je naša socialistična država s tem, da je prekinila s tradicijami buržujskih držav in obvladala odpor razrednega sovražnika in omahljivih elementov, izvedla pravo revolucijo tako na pod ročju industrije kakor tudi na pod ročju poljedelstva. Spričo tega je bilo gospodarstvo v Sovjetski zvezi v kratkem času preosnovano na pod-
lagi napredne tehnike, česar ni poznala nobena tuja država. Te rezultate smo dosegli predvsem s tem, da smo izvedli boljševiško politiko in dustrializacije države in smo si postavili za prvo nalogo razvoj težke industrije. To je bilo tem bolj po trebno, ker je moralo naše ljudstvo, ki je bilo obkroženo od kapitalističnih sovražnikov, vedno misliti na to. da bo pripravljeno za odpor v pri meru napada. Radikalno preosnovo poljedelstva smo dosegli s tem, da smo izvedli politiko kolektivizacije Celih deset let smo delali na pripravah te preureditve, ki je bila zvezana z obvladovanjem hudega odpora kulaštva. Toda že v prvih letih prehoda k ustvaritvi petletnih planov je naša partija z.nala prepričati kmete, da so šli po novi poti — po poti popolne preureditve kmetijskega gospodarstva na podlagi kolhozov. To je ustvarilo pogoje za še večji dvig proizvodnih sil poljedelestva. ki je razpolagalo z močno in napredno tehniko ter z vsemi pridobitvami agronomije. Kot rezultat prve dobe izgraditve socializma je bilo narodno gospodarstvo države reorganizirano na socialistični podlagi, izkoriščevalski razredi so bili popolnoma likvidirani in je bila ustvarjena moralno-poltična enotnost sovjetskega ljudstva. Opozoriti je treba na enega izmed najvažnejših rezultatov te prve dobe zgraditve socializma. Uspelo nam je doseči, da se je naše narodno gospodarstvo neprekinjeno dvigalo iz leta v leto, predvsem pa v njegovi vodilni panogi — socialistični industriji. Razumljivo je, da so bile slučajne neprilike, kakor suše in nerodovitna leta, tudi v tej dobi, vendar pa tudi to ni zaustavilo stalnega napredka. Pod vsemi pogoji je sovjetska industrija neprekinjeno korakala po poti nadaljnjega razvoja in je iz leta v leto povećavala proizvodnjo. Za razliko od kapitalističnih držav je postalo neprestano dviganje industrije v Sovjetski zvezi eden najvažnejših znakov progresivne podlage planskega narodnega gospodarstva. Prav tako je znano, da je neprekinjeni razvoj industrije že davno privedel do popolne likvidacije brezposelnosti v naši državi. To je omogočilo brezpogojno dviganje blagostanja delavskega razreda, vedno večje izboljšavanje materialnih in kulturnih pogojev življenja delavcev in nameščencev sovjetske države. Če bi ne bilo vojne, bi naša mesta in industrijska območja pokazala danes ogromne, še večje uspehe glede izboljšanja materialnih in kulturnih pogojev de-avcev. Preosnova poljedelstva na podlagi kolhozov je imela za posledico likvidacijo vaških revežev, ki so bili v pogojih kapitalizma vedno obsojeni na najbednejše življenje. Vsak kolhoznik je imel široke možnosti za bogato in kulturno življenje. Naše kmetijstvo se je krepilo iz leta leto in zbiralo življenjske sokove kolhozniškega dela. Če bi ne bilo vojne, ki je uničila mnoge najboljše poljedelske rajone, bi bili danes preskrbljeni z vsem potrebnim mnogo bolj kot katera koli država v Evropi, in ne samo v Evropi. Modra leninsko-stalinska politika miru je zagotovila sovjetskemu ljudstvu po končani državljanski vojni in intervenciji možnost mirne socialistične graditve v 20 letih.
Napad fašistične Nemčije je prekinil mirno dobo naše graditve. Začela se je štiriletna doba velike domovinske vojne, ki je bila največja preizkušnja za Sovjetsko zvezo, kei je bila po besedah tovariša Stalina ta vojna »najstrašnejša in najtežja izmed vseh vojn, kar jih je kdaj koli prej v zgodovini doživela naša domovina.« Vsi se spominjamo, kake nezaslišane težave je moralo v teh letih prenašati naše ljudstvo. Naj samo omenim, da je bilo pod Hitlerjevo okupacijo sovjetsko ozemlje, ki je imelo pred vojno 88 milijonov prebivalcev. Na tem ozemlju smo proizvajali 33%> industrijskega blaga vse države. Hitlerjevci so okupirali ozemlje, čigar setvena površina je znašala 47,/o celotne setvene površine Sovjetske zveze in približno polovico celotnega števila živine. Med vojno je bilo iz zapadnih in južnih rajonov evakuirano in prepeljano na vzhod 1300 industrijskih podjetij, katerih delo je bilo nujno potrebno za velikanske potrebe fronte in zaledja.
Druga doba v zgodovini Sovjetske zveze, ki zajema leta velike domovinske vojne, je še bolj pokazala okrepljeno moč in progresivno sik) naše mnogonacionalne socialistične države. Pred vstopom Sovjetske zveze v vojno je Hitler gospodaril v Evropi kakor v svoji lastni hiši. Nekatere države, kakor tL pr. fašistična Italija, ee ee izprememle v nje-
gove poslušne satelite, druge evropske države, kakor n. pr. Francija, pa so bile spričo profašistične dvorlji-vosti njenih vladajočih krogov pod njegovim škornjem. Angliji, na katere ozemlje ni mnoga stoletja stopila sovražna noga. je grozila velikanska nevarnost nemške invazije. Položaj se je bistveno spremenil š.0-le tedaj, ko je Sovjetska zveza usme rila svojo delavnost po potrebah vojne in ko je Sovjet, armada prešla v napad proti hitlerjevskim tolpam na vsej fronti. Prav tako je ’bila velike važnosti ustanovitev protifašistične koalicije zavezniških velikih sil. v kateri je Sovjetska zveza zavzemala vodilno mesto. Vse to je zagotovilo poraz fašizma v Evropi. Že na dau
27.	obletnice Oktobrske revolucije je ovariš Stalin podal vsemu svetu mano ocenitev teh zaslug Sovjetske zveze, ko je dejal: »Danes, ko se domovinska vojna bliža zmagovitemu koncu, se v vsej veličini dviga zgo dovinska vloga sovjetskega ljudstva Danes priznajo vsi, da je sovjetsko ljudstvo s svojo požrtvovalno borbo rešilo evropsko civilizacijo fašističnih pogromov. V tem je velika za--luga sovjetskega ljudstva v zgodovini človeštva.« V priznanju dejstva, da je sovjetsko ljudstvo rešilo evropsko civilizacijo fašističnih pogro-mašev, vidijo narodi vsega 6veta tudi priznanje velikanskih zaslug voditelja komunizma in velikega vojskovodje Sovjetske zveze Josipa Vi-sarionoviča Stalina. Naša mnogonaci-onalna sovjetska država se je pokazala močna in nepremagljiva v vseh preizkušnjah vojne. Velika domovinska vojna je še bolj združila sovjetske narode v borbi za pridobitve Oktobrske revolucije v borbi za srečno bodočnost naše domovine.
Po končani vojni je Sovjetska zveza stopila v novo dobo. svojega razvoja. Že od začetka minulega leta delamo po planu nove povojne petletke. Tovariš Stalin je takole označil naše nove naloge: »Osnovne naloge novega petletnega plana so v tem, da se obnovijo rajoni države., ki so bili uničeni, da se obnovi predvojna raven industrije in poljedelstva ter se končno ta raven dvigne v večjih ali manjših obsegih.« Naloge obnove in dviganja narodnega gospodarstva, ki sta jih postavili partija in vlada, so navdahnile naše ljudstvo za množične junaške napore in delovne podvige. Vsa država živi sedaj v težnji, da ne samo izpolni, temveč tudi prekorači novo petletko. Za poljedelstvo je bil začetek petletke težak zaradi suše, ki je lani zadela najvažnejše poljedelske rajone. Toda znana je sposobnost naše države, da hitro obvlada gospodarske težave, na katere naleti. To 6e vidi lahko iz dejstva, da je zaradi ukrepov, ki 6ta jih napravili partija in vlada, skupen donos žita letos za 58°/o višji od lanskega. Lani, v prvem letu povojne petletke, smo že znatno povečali industrijsko proizvodnjo. Dočim je industrija izpolnila plan za lansko leto le 96%, ker ni bil še dokončan prehod na mirnodobsko proizvodnjo, pa letos sovjetska industrija že presega plan. Za prve tri četrti tekočega leta je bü devetmesečni plan industrije izpolnjen 103%. Vsa država izraža veselje, da koraka tokrat slavni Leningrad v prvih vrstah in da je leningrajska industrija že v oktobru izpolnila svo plan za drugo leto petletke. Vse to nam nudi podlago za trditev, da bo nedovršeno delo prvega leta petletke nadoknađeno v drugem letu petletke, in da bo na ta način plan prvih dveh let petletke, če jo vzamemo v celoti, izvršen ob koncu tekočega leta. V vseh panogah industrije, poljedelstva in prometa z gotovostjo korakamo naprej, čeprav imamo še precej nedokončanega dela pri zdravljenju ran in škode, ki jo je povzročila vojna. Že proizvajamo več rjavega premoga kakor pred vojno, toda nismo še dosegli popolne obnove metalurgije in proizvodnje nafte. Obnavljajo in razvijajo se vse vrste industrije, ki proizvajajo blago za široko potrošnjo in življenjske potrebščine. Pri nas ni industrijske panoge, ki ne bi napredovala in ne bi imela plana za povečanje svoje proizvodnje za nekaj let Stalna skrb sovjetske oblasti za uvedbo nove tehnike v vse vrste industrije, prometa in poljedelstva je najboljše jamstvo za nadaljnji vsestranski dvig socialističnega gospodarstva. Industrijska proizvodnja narašča iz meseca v mesec. Naj omenim, da je samo v minulem mesecu dosegla skupna proizvodnja naše velike industrije že povprečno mesečno proizvodnjo iz leta
1940.	Torej je danes proizvodnja naše industrije že dosegla predvojno raven. Vse to zopet dokazuje, da so v naši državi ustvarjeni pogoji za hitro dviganje blagostanja vsega ljudstva in za nadaljnjo utrditev moči sovjetske diržave. Naši industriji ne grozijo neozdravljive gospodarske krize, brez katerih ne more biti nobena kapitalistična država. Pri nas ni in ne bo brezposelnosti in osiro-mašenosti prebivalstva, ki je z njo zvezano. Sovjetska ureditev zagotav-možaosi n<
dviganje proizvodnih sil, neprestanega dviganja . blagostanja delavcev mest in vasi, česar ni in ne more biti v nobeni kapitalistični državi. Primerjajte staro Rusijo ih Sovjetsko zvezo, ki jo je ustvarila revolucija. Znano je, da je japonski imperializem leta 1904—1905 popolnoma potolkel buržujsko plemiško Rusijo. Prav tako je tudi znano, da se slabotna carska Rusija ni mogla upreti Viljemovim tolpam. Od tedai se je položaj temeljito izpremenit. Zmaga nad nemškim fašizmom v Evropi, pozneje pa poraz čel japonskega imperija v Mandžuriji sta jasno poza-kala. kako zelo je napredovala naša država od časa carske Rusije. Poskusi, da bi se obnovila in preporodila Rusija, niso uspeli niti v revoluciji leta 1905, niti v februarski revoluciji leta 1917.
Sele Velika oktobrska revolucija je prinesla dolgo pričakovano obnovo in ustvarila pogoje za preporod naše domovine. Sele sovjetska, resnično ljudska revolucija, na katere čelu je bila partija Lenina-Staiina, je ustvarila tako# veliko in tako napredno državo, kakršna je danes. S socialistično revolucijo je bila dosežena veličina Sovjetske zveze, ki jo sedaj priznavajo narodi vsega sveta. Ali ni jasno, da bi naša država, če ne bi pred 30 leti boljševikom uspelo iztrgati našo domovino iz rok Keren-skega. manjševikov, eserov, kadetov in drugih hlapcev buržoazije, zgubila svojo neodvisnost in za vedno životarila?
Primerjajte Sovjetsko zvezo in najnaprednejše kapitalistične države Evrope. Vzemimo Anglijo, ki jo že od nekdaj upravičeno smatramo za visoko razvito industrijsko državo in še več »delavnico vsega sveta«. V dobi med dvema svetovnima vojnama se je raven angleške industrije samo v nekaterih letih dvignila nad raven leta 1913. medtem ko je bila v večini primerov mnogo nižja. V takem položaju ne moremo resno govoriti o dviganju angleške industrije v dobi med dvema svetovnima vojnama. P* tudi danes preživlja Anglija, kakor vam je znano, resne gospodarske težave in se vedno bolj zanaša na pomoč »strica« iz Amerike. V Franciji se industrija v tej dobi ni razvijala bolje, čeprav so bila nekatera leta poleta. Zadostuje poudariti, da je tik pred drugo svetovno vojno francoska industrijska proizvodnja prekoračila samo za 6% raven, ki jo je dosegla že pred prvo svetovno vojno. Lahko rečemo, da je v dobi med dvema svetovnima vojnama francoska industrija capljala na mestu. Tudi danes preživlja Francija dobo gospodarskih težav, ki je slična angleški, in polaga vse svoje nade na zunanjo pomoč. Kako naj pojasnimo tako vidno razliko med razvojem industrije v Sovjetski zvezi na eni strani in položajem industrije v Anglijii in Franciji na drugi strani? Kako naj pojasnimo, da se je industrija Sovjetske zveze v dobi med dvema svetovnima vojnama povečala skoraj za 12 krat, medtem ko je angleška in francoska industrija v tem času capljala na mestu ter preživljala v nekaterih le-
tih gotov polet, še večkrat pa leta zastoja in celo padca? Nepristranskim ljudem, ki hočejo razumeti sodobne dogodke, se nudi odgovor pred vsem, ko se vzporedijo dejstva. Bistvena razlika med Sovjetsko zvezo na eni ter Anglijo in Francijo na drugi strani, je znana. Industrija, kakor •tudi celotno narodno gospodarstvo Sovjetske zveze, sta zgrajena na temelju socializma, industrija kakor tudi celotna državna zgradba Anglije in Francije pa na starih podlagah kapitalizma; poleg tega Judi znanost in praktične skušnje očitno dokazujejo, da se temelji socializma v Sovjetski zvezi z vsakim dnem krepe, medtem ko 60 stebri kapitali stične družbe v Evropi že zdavnaj postali trhlL Sedaj se vidi, kakor še nikoli prej, do kake višine so bili zreli predpogoji socializma v naši državi že pred 30 leti, ko je zmagonosna socialistična revolucija povedla našo državo na novo pot, na pot revolucionarne obnove. Pred 30 leti, tik pred Oktobrsko revolucijo, ie Lenin strastno dokazovat, da se v ranih zgodovinskih pogojih ne more napredovati, ne da bi se prehajalo v socializem, in da je že tedaj obstojala materialna pripravljenost za socializem v naši državi. On je rekel: »Napredovati v Rusiji dvajsetega stoletja, ki je izvojevala republiko in demokratizem z revolucijo, ni mogoče, ne da bi šli v socializem. Dialektika zgodovine je taka, da je vojna, nenavadno pospešujoč pretvarjanje monopolističnega kapitalizma v državno monopolistični Kapitalizem, že samo s tem nenavadno približale človečanstvo socializmu. Imperialistična vojna je predvečer socialistične revolucije. In to ne samo zaradi tega, ker s svojimi grozotami poraja proletarsko vstajo — nobena vstaja ne bo ustvarila socializma, ako ni dozorel ekonomsko — temveč zato, ker je državno monopolistični kapitalizem največja materialna pri prava socializma, njegov pričetek, ena stopnica zgodovinskega stopnišča, med katerim ni, nobenih medstopenj.«
Razume se, da so bili v Angliji kakor tudi v Franciji že tedaj — pred 30 leti — materialni pogoji za socialistični preustroj prav tako povoljni kakor v naši deželi; vendar, kakor je znano, ne zadostujejo samo materialni pogoji, da bi se rešili celo tudi problemi, ki so že postali zgodovinska nujnost. Druga svetovna vojna je zadala nov udarec sistemu kapitalizma in je še bolj omajala njegove postojanke v Evropi Dežele nove demokracije — Jugoslavija, Poljska, Romunija, Bolgarija, Češkoslovaška, Madžarska, Albanija — so izvedle s pomojo širokih ljudskih mno-žiz drzne demokratične reforme, med katere spada likvidacija razreda veleposestnikov in izročitev zemlje kmetom, podržavljenje velike industrije in bank itd. Te dežele gredo po svojih samostojnih specifičnih potih v socializem, ustvarjajoč za delavstvo pogoje življenja, prostega kapitali stičnega jarma, braneč svojo narodno neodvisnost pred poizkusi tujih imperialistov, ki streme za tem, da bi dobili te dežele v 6voje roke in da jim vsilijo svojo voljo.
n.
Sovjetska zveza in mednarodno sodelovanje
Že od prvega dne svojega obstanka ie Sovjetska zveza zavzela posebno mesto v mednarodnih odnosih in ee postavila na čelo borbe za mir. Oktobrska revolucija je iztrgala našo deželo iz prve svetovne vojne, proglasila mir in brezpogojno odrekanje imperialistični politiki tako carske Ru-sje kakor tudi vlade peevdoeocialdsta Kerenekega. M ie bila sestavljena po februarski revoluciji. Kljub temu se nage ljudstvo vrsto let ni moglo vrniti k delu v mini. Da bd zadušila Oktobrsko revolucijo in spravila na oblast spahije in kapitaliste, ki so pobegnili in naše dežele, so države antante organizirale vrsto vojnih intervencij proti naäi deželi. Odgovorni za te zločine eo imperialisti Anglije, Francije njihovi ameriški in japonski zavezniki in njihovi sateliti. Ta razbojniška patetika, .prežeta — v odnosu do revolucionarnega ruskega naroda — z zverskim protisovjetskim neprijateljstvom Churchilla, Clemenceauja in drugih reakcionarjev, je doživela sramoten poraz. Sovjetski narod je obranil svojo neodvisnost, uspelo mu ie, da se ie odpočil in krenil na pot zmagovite mirne izgradnje socializma. Znano vam ie, da tudi še potem niso prenehala rovarjenja prote na® državi. Imperialisti zapada in vzhoda eo storili vse. da bi prokändii mirno izgradnjo v na® deželi. Stvari so ffle tako daleč, da sta se Anglija in Francija združili s fašistično Italijo in sklenili sramoten monakovski sporazum s hitlerjevsko Nemčijo, da bi nemške fašiste čira prej pognali v napad na Sovjetsko «vezo. Toda anglofranooski imperialiste so se zmotili v računu.
eo m sami * mreže, id so
jih nastavili, modra stalinska politika pa je na sijajen način zagotovila So vjetski zvezi novo odgoditev vojne. Ko pa je hitlerjevska Nemčija vendarle napadla Sovjetsko zvezo, so ponovno oživele nade naših neprijateljev. Znano je, da se je kmalu potem v londonskih listih pojavila vest, da 6e angleški minister Braibason, ko je govoril o položaju na sovjetsko-nemški fronte poleti 1941, ni ustrašil izrazite želje, da hi se sovjetske in nemške armade medsebojno izčrpale, dokler ne bi Anglija okrepila svojo moč in postala vladajoča velesila. Našli eo se tudi ameriški politiki, ki niso hoteli zaostajati za Barbaeonom. V juniju 1941 je priobčil »Newyork Times« izjavo enega izmed najodličnejših ameriških politikov: »Ako bomo videli, da dobiva Nemčija, potem je treba podprete Rusijo, ako pa bi pričela zmagovati -Rusija, potem je potrebno, da podpremo Nemčijo. Naj se oni na ta način pobijajo čim bolj mogoče.« Kljub temu eo v vojni proti Hitlerjevi Nemčiji Sovjetska zveza, Anglija in Združene države Amerike uspešno sodelovale proti skupnemu sovražniku — proti skupnemu sovražniku vseh demokratičnih dežel. Cim je bila končana vojna, ee_je Sovjetska zveza letela dela po načrtu nove stalinske petletke. Obenem moramo sedaj izdelate tudi načrt za več petletk v naprej. Kakor >e znano, je tov. Stalin formuliral te naloge na sledeči način:
»Kar 6e tiče planov za daljšo dobo, namerava Partija organizirate nov krepak polet narodnega gospodarstva, ki bd nam omogočil, da dvignemo raven naše industrije, na primer trikrat S premeri 6 predvojno ravnijo. Po-
trebno nam je doseči, da bo mogla naša industrija vsako leto proizvajate okoli 50 milijonov ton surovega železa, okoli 60 milijonov top jekla, okoli 500 milijonov ton premoga, okoli 60 milijonov ton nafte.«
To je zadosten dokaz, kako zelo je Sovjetska zveza zainteresirana na čvrstem in stalnem miru. Vsi iskreni prijatelji miru — in ti tvorijo ogromno večino v narodu vsake dežele — morejo biti sigurni, da bo Sovjetska zveza do konca branila interese splošnega miru. V skladu s to politiko miru je Sovjetska zveza za vsestranski razvoj mednarodnega sodelovanja. Tovariš Stalin je temeljito pojasnil našo zunanjo politiko v razgovoru z znanim Američanom Siassenom.
»Obe državi — Sovjetska zveza in Združene države Amerike — vsekakor moreta sodelovati druga z drugo. Razlika med njima ni bistvenega pomena. kadar se govori o medsebojnem sodelovanju. Gospodarski sistemi v Nemčiji in v Združenih državah Amerike so enaki, vendar ie kljub temu prišlo med obema državama do vojne. Gospodarska sistema Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze sta različna, vendar se državi nista bojevali druga proti drugi, temveč sta med vojno sodelovali. Ako sta dva različna sistema mogla sodelovati med vojno, zakaj ne bi mogla sodelovati v miru? Seveda pa je razumljivo, da je sodelovanje popolnoma mogoče pri raznih ekonomskih sistemih samo tedaj. ako obstoji želja po sodelovanju. Če ni želje po sodelovanju, potem se morajo celo pri enakih gospodarskih ftetlemib medsebojno potolči diržave in ljudje.«
Sovjetska zveza je neomajno izvajala in izvaja politiko miru in mednarodnega sodelovanja. Tako izgleda jo odnosi Sovjetske zveze do vseh dežel, M so pokazale željo po sodelovanju.
Politiki, ki jo ie zasnoval tov. Stalin, stoji nasproti druga politika, zasnovana na popolnoma drugih načelih. Tu ie potrebno predvsem govoriti o zunanji politiki Združenih držav Amerike. a prav tako tudi Velike Britanije.
Mogoče je, da obstoji v Združenih državah Amerike program gospodarskega razvoja dežele za določeno obdobje v naprej. Vendar se v nobenem tisku mi o tem pisalo, čeprav so tamkaj zelo pogosto konference za tisk.
Po drugi strani se dviga hrup zaradi raznih ameriških načrtov, povezanih sedaj s »Trumanovo doktrino«, sedaj z »Marshallovim načrtom«. Kdor čita o teh ameriških načrtih za »pomoč Evropi«, »pomoč Kitajski« itd., hi mogel misliti, da so notranji problemi Združenih držav Amerike že davno rešeni in da preostaja sedaj Ameriki 6amo še to. da organizira posle v drugih deželah, predpisujoč jim svojo politiko in zaželjeno sestavo vlade. Toda dejansko so stvari popolnoma drugačne. Ako ne bi notranji problemi povzročali veliko vznemirjenje pri vladajočih krogih Združenih držav Amerike, posebno v zvezi z bližajočo se gospodarsko krizo, jootem ne bi bilo tolike obilice gospodarskih načrtov ekspanzije Združenih držav Amerike, ki se naslanjajo na napadalne vojnopolitične načrte ameriškega imperializma.
Sedaj se že več me prikriva, da ustvarjajo Združene države Amerike, često skupno z Veliko Britanijo, po vseh delih zemeljske oble nova im nova pomorska im zrakoplovna vojaška oporišča im prilagojajo celo za cilje te vrste cele države, posebno one v bližini ozemlja Sovjetske zveze. Im kdo vse se ne pritožuje proti pritisku ameriškega imperializma v tem pogledu? Ako vlade nekaterih večjih držav Evrope. Azije in Amerike v zvezi s tem previdimo molče, pa postaja položaj nekaterih malih držav neznosen.
Danska na primer ne more priti do svoje nacionalne suverenosti nad Grönlandijo, odkoder se Američani po končani vojni ne želijo umakniti. Egipt zahteva upravičeno umaknitev angleških čet z njegovega ozemlja, toda Velika Britanija tega noče storiti. Amerika pa v takih stvareh podpira angleške imperialiste. Jasno je, da ustvarjanje vojnih oporišč v raznih delih sveta ni namenjeno za obrambo, temveč za pripravo najra-dalnosti. Jasno je tudi: ako se vzdržuje še sedaj enoten angloamerički vojaški štab, ustvarjen za dobo druge svetovne vojne, se to ne godi iz miroljubnih pobud, temveč ima samo namen zastrahovanja z možnostjo nove napadalnosti. Dobro bi bilo, da bi bil o vsem tem obveščen ameriški narod, ker je pri tako imenovani »svobodi tiska na zapadu« — kjer so skoraj v® listi in radijske postaje v rokah napadalne peščice kapitalistov in njihovih plačanih služabnikov — narodu iežbo zvedeti pravo resnico.
Znano je, da se je v ekspenzioni-stičnih krogih Združenih držav Amerike razširila religija svoje vrsle: v pomanjkanju vere v lastne notranje sile — vera v tajnost alomske bombe, čeprav^ ta tajnost že davno ne obstoja več. Imperialistom je očitno potrebna vera v atomsko bombo, M ni sredstvo obrambe, kakor je znano, temveč napadalno orožje. Uboge
G©tir	m slavnostni seli Hoskotskega setlifa
vznemirja to, ker Združene države Amerike in Velika Britanija preprečuješ Organizaciji Združenih narodov. da bi sprejela sklep o prepovedi atomskega orožja. V tem letu so angleški znanstveniki dvakrat protestirali proti temu, dvakrat so o tem vprašanju objavili primerne izjave. v katerih so izrazili svoje nezadovoljstvo, ker Anglija v tej stvar: sekundira Združenim državam Amerike. To je v ostalem razumljivo, ker narodi Amerike in Anglije niso nič manj kakor drugi narodi zainteresirani na izvedbi prepovedi atomskega orožja in splošnega znižanja oboroževanja. ki se je nenavadno povečalo. Zavračanje prepovedi atomskega orožja pokriva imperialiste s sramoto, ker ustvarja pri vseh poštenih ljudeh pri vseh narodih neraspoloženje proti njim.
AJi vzemimo na primer vprašanje netilcev nove vojne.
Kljub vsem protestom ameriških in drugih ekspanzionistov je Generalna skupščina, čeprav po težkem naporu. sprejela sklep o obsodbi propagande nove vojne. Razprava je istočasno pokazala, da je potrebno še bolj povečati boj proti netilcem vojne in njihovim pokroviteljem, ki izpolnjujejo voljo napadalnih in za profiti hlepečih vrhov kapitalistov milijarderjev in ne upoštevajo interesov svojega naroda. Znano je, da se je industrija Združenih držav Amerike v dobi med obema svetovnima vojnama povečala, čeprav je šel razvoj nenavadno neenakomerno in je celo dvakrat padel znatno pod raven iz leta 1913. V letih druge svetovne vojne se je ameriška industrija naglo razširila in pričela prinašati ogromne profite kapitalistom, kakor tudi državne dohodke, ki jih ameriški državni monopolistični kapitalizem pričenja spravljati sedaj v po^on in jih izkorišča za Izvajanje pritiska povsod — v Evropi, Kitajski, Grčiji. Turčiji. Južni Ameriki in na Srednjem vzhodu. Popolnoma raz-umljvo ie. da je dovolj ljudi, ki žele izkoristiti vojno konjunkturo. Toda, kakšno zvezo imajo s tem interesi narodov? Razumljivo je, aa se interesi narodov temeljito razlikujejo od interesov netilcev nove svetovne vojne.
Vsa ta dejstva dokazujejo težnjo ameriškega imperializma, da bi izkoristil povojne težkoče nekaterih držav, da bi jim pod firmo nezapro-šenega ameriškega vodstva vsilil 6 voj o voljo in pripravil pot svetovnemu gospostvu Združenih držav Amerike. To prav v nobenem primera ne opravičuje nado v možnost preprečenja vseh večjih notranjih težkoč, pojava globoke gospodarske krize in vedno močnejšega razkola Združenih držav Amerike na dve giavni skupini: imperialistično, ki dviga sedaj hrup, in demokratično, ki ji pripada bodočnost. Apetiti imperialistov nimajo mej: da bi dose-, gii svoje sebične interese, so pripravljeni z žeiezno peto poteptati demokratične pravice v lastni deželi, kakor tudi pravice in suvereniteto drugih držav. Izkušnje, ki jih kaže polom fašistične Nemčije, katera je teptala demokratične sile in pobesnela v težnji za svetovnim gospostvom. kakor je razvidno, niso prav nič koristile onim, ki hočejo s tako zaslepljenostjo sedaj doseči gospostvo nad vsem svetom. Krogi, ki vladajo danes v Združenih državah Amerike in prav tako v Veiiki Britaniji. so na čelu mednarodne grupacije. ki si je postavila za cilj okrepitev kapitalizma in gospostvo teh držav med drugimi narodi. Te dežele so na čelu imperialističnih in protidemokratičnih si! v mednarodnih stvareh, aktivno pa jih podpirajo nekateri socialistični voditelji v vrsti evropskih dežel. Politika 'Sovjetske zveze je zasnovana na drugačnih načelih, na načelih spoštovanja suverenosti velikih in malih držav, na načelih nevmešavanja v notranje posle drugih držav. Vzemimo na primer nemško vprašanje.
Ako bi se Amerika in Anglija tudi v dobi po vojni ravnali po načelih, kskcr so, recimo, demokratična načela jaltske in potsdamske konference o nemškem vprašanju, ki so omogočila in ustvarila plodonosno sodelovanje velikih zaveznikov proti hitlerjevski Nemčiji, in z namenom, da se likvidirajo ostanki fašizma, potem bi sodelovanje med Sovjetsko zvezo, Združenimi državami Amerike in Veliko Britanijo dalo tudi dobre rezultate. Toda Zdrržene države Amerike ln Velika Britanija so opustile ta demokratična načela in prekršile sklepe, ki so bili sprejeti skupno. To je mogoče reči tudi za tako osnovna vprašanja, kakor je demokratizacija tn demilitarizacija Nemčije in povračilo reparacij deželam, ki so trpele zaradi nemške okupacije. Kot posledica izvajanja povojne angloameriške politike sta angleška in ameriška okupacijska cona Nemčije združeni pod skupno upravo v dvoconski teritorij, ki je dobil v tisku ime s-bizo-nije«, da bi se tamkaj na enostranski način izvajala angioameriška politika, neodvisno od Kontrolnega sveta, v katerepi so predstavniki vseh štirih okupacijskih velesil. Sovjetska zveza smatra za neobhodno potrebno, da se glede vprašanja Nemčije oživo-tvorljo sklepi jaltske in potsdamske konference, ki določajo vzpostavitev Nemčije kot enotne demokratične države. Poleg tega je v Sovjetski zvezi upravičeno mnenje, da s-bizonija« ni Nemčija in da ima nemški narod pravico do svoje države, ki mora biti demokratična in ne sme predstavljati grožnje novega napada za druge miroljubne dežele. V tem trenutku obstoji angleško-ameriški načrt — s pomočjo nekake miloščine pomiriti prebivalstvo angio - ameriške cone Nemčije, nasloniti se tamkaj na bivša nemške kapitaliste, k: so bili še nedavno Hitlerjeva c-pora, da 'oi se z njihovo pomočjo »bizonija«- z njenTn rurskim industrijskim ozemljem izkoristila k0|t g10211!3- Pr«0 deželam,
ki ne izpolnjujejo suženjske pokorščine glede anglo-ameriških načrtov o gospostvu v Evropi. Toda ti pustolovski načrti glede Nemčije ne morejo dovesti do ničesar dobrega in jih do demokratična Evropa — kar je razumljivo — zavrnila. Na zgledu nemškega vprašanja vidimo, v koliko se razlikujejo sedanja angleško-ame-riška načela od načel Sovjetske zveze, ker so sedanja anglo-ameriška načela prežeta z odkritim imperializmom, dočim stoji Sovjetska zveza čvrsto na demokratičnih postojankah.
Sovjetska zveza je, kakor tudi druge demokratične dežele, za mir in mednarodno sodelovanje na demokratičnih načelih. V sedanjih pogojih zahteva to, da se združijo vse sile protiimperialističnega in demokratičnega tabora v Evropi in zunaj njenih mej, da bi se ustvarila tako nedostopna barjera proti imperializmu, ki se je aktiviziral, in proti novi politiki napadalnosti.
Naraščanje demokratičnih sil in krepita borba proti imperializmu in njegovim načrtom vojnih pustolovščin bo združilo narode v močno armado, kakršne ne more imeti imperializem, ki odreka demokratične pravice narodom, tepta suverenost narodov in gradi svoje načrte na grožnjah in pustolovščinah. Nemir in vznemirjenje raste v vrstah imperialistov, ker vidijo, da se jim majejo tla pod nogami, dočim sile demokracije in socializma z vsakim dnem naraščajo in se krepe. Kaj more imperialistična politika nuditi narodom? Samo večje zasužnjevanje, obnovo ostankov oso-
vraženega fašizma in nove imperialistične pustolovščine. Narodom je treba to predočiti in zbrati vse demokratične protiimperialisUčne sile, da se preprečijo vsi načrti gospodarskega zasužejemnja narodov in vse nove pustolovščine, ki jih pripravlja imperializem.
Zgodovinska izkušnja Sovjetske zveze je potrdila upravičenost besed velikega Lenina o nepremagljivosti naroda, ki je vzel oblast v svoje roke:
»Nikdar ne bo premagan narod, v katerem so delavci in kmeti v večini spoznali, občutili in videli, da oni hranijo svojo sovjetsko oblast, oblast delavcev, da branijo stvar, katere zmaga bo njim in njihovim otrokom zagotovila možnost, uživati vse blagodati kulture, vse pridobitve ljudskega dela.«
Danes se postavlja naloga, da se združijo vse protiimperialistične in demokratične sile narodov v enoten močan tabor, zgrajen z enotnostjo življenjskih interesov proti imperialističnemu in protidemokratičnemu taboru in njegovi politiki zasužnjeva-nja narodov in norih pustolovščin.
Trezen odnos do stvari bo istočasno pokazal, da so nove imperialistične pustolovščine v sedanji dobi nevarna igra za usodo kapitalizma. Tega morda ne razumejo tudi nekateri ministri in senatorji. Toda, ako proti-imperialistični im demokratični tabor združi svoje sile in izkoristi vse svoje možnosti, potem bo prisilil imperialiste, da boric pametnejši in mirnejši. Mislimo, da kapitalizem nima interesa pospešiti Lastnega poloma.
ra.
Sovjetska sveza m kmusistlzem
Ko stopamo v 31 letnico Velike oktobrske socialistične revolucije, se obračamo z zadovoljstvom na prehojeno pot in gledamo z zaupanjem v bodočnost. Uspehi sovjetske države so veliki. Socializem se je globoko zasidral v vsem našem žMiai-ju. ?od pogoji sovjetske oblasti je zs zraslo novo pokolesije. ki pričenja rasširiati svoja orlovska kriia,
Treba je priznati, da sta ^^vasa-ej-sa pridobitev naše revolucije novi duhovni lik in idejni porast ljudi kot sovjetskih patriotov. To velja za vse sovjetske narode, tako za mesto kakor za vas, tako za fizične kakor tudi za intelektualne delavce. V tem je zares največji uspeh Oktobrske revolucije, ki ima svetovno zgodovinski značaj.
Danes sovjetski ljudje niso takšni, ica&or so bili pred 30 leti.
Duhovni lik sedanjih sovjetskih ljudi se vidi predvsem v zavestnem odnosu do svojega dela, kakor tudi do stvari družbenega pomena in svete dolžnosti do sovjetske države. V našem času so v vsakem podjetju sta-hanovcd in stahanovke. Socialistično tekmovanje je objelo vse kolhoze. V tekmovanje so 6e vključili delavci in delavke, koiliozniki in kolhoznice, uslužbenci in . inženirsko - tehnično osebje, umetniki in znanstveniki. Širina razmaha in vsebina tekmovanja označujeta sedaj tu ali tam doseženo raven komunističnega odnosa sovjetskih ljudi do dela. Splošni značaj tekmovanja ie najvažnejši vzvod za dviganje proizvodnosti dela.
Sedaj se ie na veliko razširilo novo gibanje, ki obstoji v tem. da prevzemajo posamezni delavci osebne obveznosti. da bodo pred rokom izvršili letne plane ter petletko v celoti, kar ni bil primer pred vojno. V Moskvi. Leningradu. Don basu in v vsej naši deželi se uspešno razvija to gibanje, ki priča o socialistični zavest delavcev in delavk. Toda to je samo eden izmed cele vrste važnih vzvodov za dviganje proizvodnosti dela v naši deželi.
Letos se pred rokom izvršuje plan o predaji žita. Država do dobila približno prav toliko žita, kolikor v najboljših letih pred vojno, čeprav so setvena površina Ln tehnična sredstva še znatno manjša kakor pred vojno. Ti uspehi so bili doseženi po zaslugi socialističnega tekmovanja, ki se je razvijalo med republikami. jx>kraj'i-nami in oblastmi, zlasti pa po zaslugi aktivnega sodelovanja cele množice kolhozov mnogih milijonov kolhozni-kov in kolhcznic v tekmovanju.
Preživljala smo težke čase v prvi dobi vojne, dokler nismo Drilagodili vsega dela novemu položaju. Požrtvovalnost delovnih ljudi v zaledtju in heroizem naše armade na fronti, kakršnih še ni poznala svetovna zgodovina, sta bila izraz visokega sovjetskega patriotizma in to nam je zagotovilo zmago nad sovražnikom. V sedanjem dviganju sovjetskega patriotizma dobivata sedanja idejna raven in duševno delo sovjetskih ljudi sijajen izraz. Nemogoče je oporekati, da so cstanki kapitalizma v zavesti ljudi zelo trdovratni, zaradi česar Partija vedno opominja sovjetske ljudi na potrebo vsestranske kritike in samokritike. ki ima za cilj likvidacijo teh škodljivih ostankov preteklosti. — Na drugi strani se ne more oporekati, da imamo sedaj ogromne možnosti za uspešno borbo za likvidacijo teh ostankov.
Kulturna raven našega prebivalstva se ie dvignila v vsakem pogledu. Število učiteljev, izdajanje knjig, množično prosvetno delo so že davno dosegli obseg, kakršnega niso dosegli v nobeni drugi deželi. Naša inteligenca, kulturni delavci, znanstveniki in umetniki so prežeti kakor nikdar 6 sovjetskim patriotizmom. Ne more se smatrati za slučajno, ako pripadajo danes najboljša književna dela peresu piscev, ki čutijo svojo neločljivo idejno povezanost s komunizmom. V naši deželi vzpodbuja komunizem k navdušenemu delu. k herojski borbi za domovino, k visoko idejnemu ustvarjanju.
Najemniški buržujski pisači v tujini so prerokovali v času vojne, da se bodo sovjetski ljudje, ki so se v bojnih pohodih spoznali s kulturo in ureditvijo na Zapadu in ki so videli
mnoga mesta ter prestolnice Evrope, vrnili domov z željo, da bi v domovini vzpostaviti isti red. In kaj se ;e zgodilo? Demobilizirani vojak* in oficirji so se oprijeli, ko so se vrnili v domovino, s še večjo vnemo dela za okrepitev kolhozov, za razvoj socialističnega tekmovanja v tovarnah in podjetjih, postavili ec se v prve vrste sovjetskih patriotov.
Pri nas se še niso -medili priklanjanja in servilnosti jutri Zapadom, pred kapitalistično kulturo. Niso bili zaman vladajoči razredi stare Rusije pogosto v veliki duhovni odvisnosti od evropskih držav, bolj razvitih v kapitalističnem pogledu. To je omogočilo, da se med gotovimi krogi stare inteligence goji suženjska zavest manjvrednosti in duhovne odvisnosti od buržujskih dežel Evrope. Kdor se ne osvobodi od teh sramotnih ostankov, ne more biti pravi sovjetski državljan. To je ono, zaradi česar so sovjetski ljudje prežeti s tako odločno težnjo, da bi čim prej obračunali s temi ostanki preteklosti. da bi razviti neusmiljeno kritiko vseh pojavov priklanjanja in servilnosti pred Zapadom in njegovo kapitalistično kulturo.
Znane so vam zgodovinske besede tovariša Stalina o sovjetskem državljanu:
»Zadnji sovjetski državljan, osvobojen verig kapitala, je za glavo višji kakor vsak inozemski visoki uradniček, ki vleče na vratu jarem kapitalističnega suženjstva.<
V kolikor sovjetski ljudje bolje razumevajo ta Stalinov poziv na zavest in čast sovjetskega državljana, toliko hitreje bo-mo šli naprej k svojemu velikemu cilju.
Kakor sonce jasnega dneva so ideje iiiarksizma-ienmizma osvetljevale našo pot vseh teh 30 let. Naše gibanje naprej je bilo zasnovano na strategiji in taktiki Lenina in Stalina. Naša pot ni bila lahka. Sovražnik je delal zunaj in znotraj. Celo v Boljševički partiji je imel sovražnik 6vojo agenturo v osebah trockistov, desnih in drugih izdajalcev. Boljševiška partija, ki sta jo osnovala Lenin in Stalin, je izšla iz vseh teh preizkušenj ojačena, očistila ie svoje vrste in se združila v veliko silo. ki je najvišji izraz moralne in politične enotnosti našega ljudstva. ki koraka zanesljivo naprej h komunistični družbi in ki kaže sedaj pod vodstvom velikega Stalina pot k splošnemu miru in osvoboditvi od krvavih vojn, pot k odstranitvi kapitalističnega suženjstva, k velikemu napredku ljudstva in vsega človeštva. — Izkušnja je pokazala, da je sedanje komunistično gibanje v mnogih deželah toliko naraslo in se ukrenilo, da je že nemogoče voditi to gibanje iz enega samega središča. V tem vidimo enega izmed vidnih uspehov komu niizma v našem času. Obenem je izkušnja pokazala, da morajo imeti komunistične partije, predvsem pa najmočnejše komunistične partije v Evropi. koordinacijski organ, da bi se uresničila stalna izmenjava mnenj in da bi se koordiniralo delo komunističnih partij, kadar bi bilo potrebno, z medsebojnim sporazumevanjem. To bo pripomoglo k nadaljnjemu porastu komunističnega gibanja in k okrepitvi njegovega vpliva v širokih množicah. Boijševjška partija pozdravlja te dozorele ukrepe komunističnih partij in jim želi uspeh.
Pred 30 leti je bila Boljševiška partija samo majhen del svojega ljudstva, toda takrat ie partija Lenina in Stalina z znanstveno točnostjo ocenila dozorele potrebe dežele, našla je močno zaslombo v ljudskih množicah in ljudstvo je pod vodstvom naše. Parti je priborilo zmago revolucije. Danes vidijo vsi plodove te zmage socializma in njihov veliki mednarodni pomen. V našem času so združene sile demokracije in socializma, presojane v razmerah Evrope in izven njenih mej, neprimerno bolj močne kakor nasprotni protiid emok ra ti čni tabor imperializma. Kapitalizem je postal zavora napredku človeštva, nadaljevanje pustolovske politike imperializma, ki je dovedla že do dveh vojn, pa je glavna nevarnost za miroljubne narode. Velika oktobrska socialistična revolucija je očitno pokazala narodom, da se vek kapitalizma bliža koncu in da eo odprte zanesljive pola k splošnemu miru
in velikemu napredku narodov. Krčeviti napori imperialistov, ki se jim pod nogami majejo tla, ne bodo rešili kapitalizma pred propastjo, ki se približuje. Živimo v času, ko. vodijo vse poti h komunizmu. Veliki Lenin je ustvaril temelje sovjetski državi in povedel našo deželo na pot socializma, ki ie napravil konec večstoletnemu izkoriščanju človeka po človeku. Leninova pot vodi k svobodi in sreči narodov. k svoji svobodi in sreči človeštva.
Veliki Stalin je vodil in vodi naše ljudstvo po ©lavni potrt komunizma.
Stalinovo ime. obdano z brezmejnim spoštovanjem im ljubeznijo ljudstva, izraža veličino zmagoslavne Zveze in poziva v boj za srečno bodočnost človeštva.
Tovariši! Boljševika eo vedno bili in bodo prednja, straža svojega ljudstva. Sovjetski ljudje so v prvih vrstah naprednega človeštva, prežeti z vero. v velike cilje Oktobrske revolucije!
Živela 30 lojnica Velike oktobrske socialistične revolucije!
Pod zastavo Lenina, pod vodstvom Stalina naprej — k zmagi komunizma!
Manica gmmäämmu Stalinu s slavnostne sefe Mosksvkega sovfeta
S slavnostne seje Moskovskega sovjeta, posvečene 30-Ietmioi Velike oktobrske revolucije so poslali predsedniku ministrskega sveta ZSSR, tovarišu
J.	V. Stalinu naslednjo poslanico:
Dragi Josip Visarionovič!
S slavnostne seje Moskovskega sovjeta deputatov delovnega ljudstva skupno z organizacijami Partije in sovjetov prestolice, posvečene tridesetletnici Velike oktobrske socialistične revolucije, pošiljamo Vam genialnemu voditelju in učitelju sovjetskega ljudstva v imenu vsega delovnega ljudstva Moževe in moskovske posadke plamteč, prisrčen pozdrav!
Z velikim zadovoljstvom in patriotskim p-mosom zbirajo narodi Sovjetske zveze rezultate tridesetletne borbe in dela, rezultate zmag, pridobljenih pod preiskušenim vodstvom Partije Lenina — Stalina.
Velika voditelja Lenin in Stalin sta pokrenila in vzpodbudila milijone delovnega ijudstva naše dežele za zgraditev novega življenja.
Velika oktobrska socialistična revolucija je pomenila korenito izpremem-bo v zgodovini našega ljudstva, v usodi vsega človeštva. Ponašamo se, ker je naša dežela prva razbila okove svetovnega imperializma in pokazala narodom pot iz kapitalističnega suženjstva k svobodnemu socialističnemu življenju.
Sovjetsko država se je v boju z notranjimi in zunanjimi sovražniki socializma, obvladujoča vse težave, neprestano in krepko dvigala.
Vse pridobitve, vse zmage naše do-movine, priborjene v tridesetih letih,
—	so plodovi zmage socializmu, očiten dokaz njegovih zgodovinskih prednosti.
Samo sovjetski red je mogel v tako kratkem roku p. eosncvati našo deželo iz zaostale v napredno in ustvariti iz nje močno industrijsko kolhozno državo, neodvisno od kapitalističnih dežel.
Samo sovjetski red je mogel zagotoviti popolno likvidacijo brezposelnosti in bede v mestih in vaseh ter ustvariti vse pogoje za dostojno in kulturno življenje delovnega ljudstva naše dežele.
Samo sovjetski red je mogel izvesti v zgodovini največjo kulturno revolucijo in zagotoviti pri nas še nedoživljen razcTt znanosti in kulture
—	nacionalne po obliki, socialistične po vsebini.
Mi gremo od zmage do zmage na vseh področjih gospodarske in kulturne izgraditve, ker je pri nas prodrl socializem v vsakdanje življenje ijudstva, postal je naša nacionalna pridobitev in ponos.
Moč in vitalnost našega družbenega in državnega reda naše napredne socialistične ideologije sta vzdržala tako surove preizkušnje v vsakem pogledu, kakor je bila velika domovinska vojna.
Junaška sovjetska armada je ob podpori vsega sovjetskega ljudstva častno obranila pridobitve Velike oktobrske -evolucije, rešila ni samo svobode in neodvisnosti naše domovine, temveč tudi vse svetovne civilizacije pred najbolj nevarnim in najhnjšim sovražnikom, za katerega je kdaj vedela zgodovina.
V	svoji veliki borbi nas je vzpodbujalo močno in plemenito čustvo plamenečega sovjetskega patriotizma. Vi ste nas. dragi tovariš Stalin, vodili skozi strahote in bnrje vojne do zmage.
Vaše ime je bilo simbol nezlomljive moralni politične enotnosti sovjetske družbe, simbol onega velikega prijateljstva, ki je povezalo vse narode naše dežele v enotno, bratsko in nepremagljivo družino. Sovjetski ljudje, ki sta jih vzgojila Boljševiška partija bi Vi, tovariš Staiin, so brezmejno vdani svoji socialistični domovini, veliki zastavi Lenina, prežeti so z eno samo težnjo, enim samim ciljem — iti naprej in naprej, k novim in novim zmagam, k zmagi komunizma.
Jasen lokaz velike življenske sile sovjetskega patriotizma našega ljudstva je njegove požrtvovalno delo, njegova borba za izvršitev in prekoračenje povojne stalinske petletke.
V	drugem letu petletke — 1947. leta
—	so sovjetski ljudje dosegli nove sijajne uspehe v vseh panogah narodnega gospodarstva in kulture. Industrija Sovjetske zveze zanesljivo pospešuje tempo proizvodnje. Tisoči podjetij so izvršili letni plan. Kmetijski delavci so letos dali velik prispevek. Večina oblasti in republik je pred rokom dobavila državi žito.
Srečni smo. ker vam moremo sporočiti. dragi Josip Visarionovič, da je v socialističnem tekmovanju v počastitev 30 letnice Velike oktobrske revolucije izpolnila industrija Moskve in Moskovske oblasti program za 11 me-
secev, a 12CC podjetij je pred rokom — do 7. novembra — izpolnilo svoj letni plan. Kolhozi in sovhozi Moskovske oblasti so do 15. septembra izpolnili plan o dobavi žita državi in izročili preko plana 1,157.00(1 pudov žita. Inteligenca Moskve in Moskovske oblasti dela požrtvovalno za obogatitev sovjetske znanosti, kulture in umetnosti ter prispeva k njihovemu napredku.
Boreč se za uresničenje petletnega plana velikih del za obnovo in razvoj narodnega gospodarstva ZSSR sovjetski narod ne pozablja, tovariš Stalin, Vašega modrega navodila: »V razvijanju mirne socialistične izgradnje ne smemo niti za trenutek pozabiti zvijačnosti mednarodne reakcije, ki kuje načrte za novo vojno.«
Sile imperializma so po drugi svetovni vojni mnogo opadle. Razbiti sta dve najvažnejši žarišči fašistične reakcijo — Nemčija in Japonska. Iz okovov imperializma je osvobojena vrsta dežel, v katerih so ustvarjen; narodni demokratični režimi. Medtem pa kujejo imperialisti načrte, da bi pričeti novo vojno in vzpostavili svetovno gospostvo.
30 letnico Velikega oktobra proslav-
ljamo pod pogoji porasta in okrepitve
protiimperiaiističnih demokratičnih sil, ki se bore proti netilcem nove vojne. Ponašamo se s tem, da je naša močna domovina — Zveza sovjetskih socialističnih republik — zastavonoša in zanesljiv steber miru in demokracije, krepka in nezlomljiva zaščitnica svobode ter neodvisnosti vseh narodov.
Sovjetski ljudje se zavedajo, da^ i© zagotovitev čvrstega in trajnega miru, krotitev netilcev vojne odvisna predvsem od nadaljnje okrepitve moči naše domovine
Navdušeno nad Vašim pozdravom ob dnevu SOO letnice Moskve, nad tem, da je bilo naše ljubljeno mesto, slavna prestolnica Sovjetske zveze, odlikovano z Leninovim redom in da je bila uvedena kolajna »V spomin, 800-ietniee Moskve« se bo delovno ljudstvo Moskve in Moskovske oblasti še bolj vztrajno borilo za izvršitev in prekoračenje nove stalinske petletke ža pospešen jo proizvodnje, povečanje proizvodnosti dela. obvladanje tehnike. za nadaljnji porast kmetijstva.
Dragi Josip Visarionovič!
Iz vsega srea Vam želimo zdravje za dobro naše ljubljene socialistična domovine, za srečo narodov Sovjetske zveze in vsega naprednega človeštva!
Zbrani okoli velike in slavne zastave Lenina—Stalina pod Vašim mudrim preizkušenim vodstvom gredo sovjetski ljudje naprej k zmagi komunizma.
Živela 30 letnica Velike oktobrske revolucijo!
Naj cvete in se krepi naša močna domovina — Zveza sovjetskih socialni tičnih republik, steber mire ia varnosti narodov!
Živela naša ljubljaa* «ovjetska
vlada!
Živela herojska Partija Boljševika» — velika Partija Lenina—Stalina!
Živel genialni vodja narodoy, pe-bndnik in organizator vseh asših zmag, ljubljeni in priljubljeni tovariš Stalin!
ia viai «tošiiHJ Hladilne m e ©sides isnez niški tir
Na vsej dolžini mladinske proge od Samca do Sarajeva je sedaj položen železniški tir, zgrajeni so vsi mostovi, vseki in predori. Na postajah je že razmeščeno prometno osebje. Prvi vlak. bi lahko pripeljal v Sarajevo že 7. novembra, na dan 30. obletnice Oktobrske socialistične revolucije. Ta veliki praznik pa so graditelji proge praznovali s podvojenim delom v izpolnjevanju svoje obljube, da bodo progo čim bolj zgradili
S tem, da je tir položen v vsej dolžini trase, gradnja proge še ni končana. Da se omogoči redni promet na progi, je treba še urediti postajne tire, signalne in druge postajne naprave, izvršiti šievilna zavarovalna dela, izkopati odvodne jarke, predvsem pa je treba vso progo dobro posuti in utrditi. Dela za utrditev proge so v velikem obsegu že izvršena. Do 1. novembra je bzlo na traso proge nasu tih že 460.000 kub. metrov_ gramoza, za utrditev celotne trase pa je potrebno 650.000 kub. metrov. Se preostala dela za utrditev proge in za ureditev postaj bodo brez dvoma končana do 15. not e mb ra. Do tega dne so se mladinske delovne brigade zavezale, da bodo progo ne samo dogradile, temveč jo izročile prometu tudi v takem stanju, da bo po novi železnici lahko že naslednji dan vozilo po 12 parov vlakov na dan.
Ko je v začetku leta Ljudska mladima Jugoslavije prevzela nalogo zgraditi železnico od Samca do Sarajeva, je bilo predvideno, da bo proga dograjena sredi prihodnjega leta. Glede na uspehe prve izmene je centralni svet Ljudske mladine Jugoslavije skrajšal rek za dograditev proge za sedem mesecev s sprejetjem obveznosti, da bo železnica dograjena do praznika republike, to je do 29. novembra. Na nedavni konferenci pa so se mladinske delovne brigade tretje izmene zavezale skrajšati ta rok še za 14 dni, in to me samo zaradi tega, da pokažejo svojo požrtvovalnost, temveč še v večji meri zaradi tega,
ker prometne potrebe ca glavni {»rogi Bosne nujno zahtevajo predčasno dograditev.
2e pred pričetkom gradnje novo proge stara ozko urna proga ni zadovoljevala potreb gospodarstva Bosne. Med gradnjo nove proge pa je_ mogla stara proga še v manjši men služiti pietozu blaga za bosansko gospodarstvo, saj je bilo treba po stari progi pripeljati na gradilišča deseiti-soče vagonov cementa, gradbenega lesa, železa, opeke, gramoza in drugega materiala. V zvezi z gradnjo nove proge je bilo treba vrhu tega staro progo prestaviti v skupni dolžini 57 km. S prestavljanjem stare proge so bile zvezane prekinitve na novo zgrajenih odsekih ozkotirne proge pa so morali vlaki voziti bolj počasi. Vse to je povzročilo zmanjšanje prevozne zmogljivosti sta^e železnice. Število rednih vlakov so morali skrčiti od 18 na 12 parov na dan. Namesto treh parov potniških vlakov, vozi sedaj po ozkotirni železnici le še en potniški vlak v vsaki smeri. Prevoz ogromnih količin gramoza je v zadnjih tednih zahieval še nadaljnje skrčenje prevoza blaga za potrebe gospodarskih podjetij in za preskrbo prebivalstva Bosne. Mnoga podjetja so prišla v stiske z materialom in gorivom, ali pa niso mogla odposlati izdelanega blaga. Vse to je nujno narekovalo, da je treba novo progo čim prej dograditi, da bo lahko takoj prevzela velike prevozne naloge. Prav zato je tudi določeno, da bo že dan po otvoritvi vozilo po novi normalnotirni progi 12 parov vlakov. Poleg tega pa bodo vlaki vozili tudi po stari ozkotirni progi. Le tako bo mogoče v kratkem času nadomestiti velik zaostanek v prevozu.
Nujne potrebe transporta so graditelji mladinske proge pravilno razumeli. Dnevno vlagajo naj večje napore, da bodo novo progo do 15. novembra usposobili za normalni prevoz.
Tekmovanja za ssaffesljša parašlla, f@psrtai8? Slastice ali dopise
Uredništvo »Slovenskega poročevalca« razpisuje tri nagrade po 1500, 1000 in 5G0 dinarjev za najboljša poročila, reportaže, članke ali dopise o delu okrajnih in krajevnih ljudskih odborov v zvezi s pripravami za volitve v okrajne oz. krajevne ljudske odbore.
Rok je do 15. novembra t. 1.
Uredništvo s pridržuje pravico, da proti običajnemu honorarju objavi nenagrajene članke, reportaže in dopise.
Dopise pošljite uredništvu »Slovenskega poročevalca«, Ljubljana, Knafljeva ul. 5, s pripombo »Tekmovanje«.
Udarna mladinska brigada »Pavia Korčagina« js napravila za ljubljansko prebivalstvo 2000 kub. metrov drv
Včeraj opoldne se je vrnila v Ljubljano udarna mladinska delovna brigada »Pavla Korčagina«, ki je prostovoljno se kala drva v Šmartnem pri Litiji. Ob prihodu v Ljubljano je brigado pozdravil tov. Valent, predstavnik mestnega podjetja »Kurivo«, ki se je brigadi zahvalil za njeno uspešno delo pri sečnji drv za mesto Ljubljana.
Brigada šteje 112 mladincev in mladink, ki jih je ^ilo 12 proglašenih za
Razstava sovjetskih slikarjev
Društvo za kulturno sodelovanje Slovenije z ZSSR je priredilo ob 30 letnici Velike oktobrske revolucije razstavo sovjetskih slikarjev Aleksandra Gerasimova, Sergeja Gerasimova, Aleksandra Dejneka in Arkadija Plastova. Razstava je odprta vsak dan do 23. novembra od 9. do 20. v Modemi galeriji (ob vhodu v Tivoli). Vstopnina za posameznike 10 din, za kolektivne obiske pa 2 din. Kolektivne obiske je treba javiti po telefonu 24.12, Miklošičeva cesta 7 od 8. do 12. in od 16. do 18. Skupine nad 30 oseb imajo polovično voznino.
udarnike. V 44.900 prostovoljnih delovnih urah je napravila 2900 m* drv.
Sindikalna podružnica mestnega trgovskega pedjetja »Kurivo«, je poslala štabu udarne mladinske delovne brigade »Pavla Korčagina« še posebno zahvalo v imenu prebivalstva Ljubljane za požrtvovalnost pri sečnji drv za najpotrebnejše ter ugotav Ija, da je ta brigada, čeprav so bili v njen naši najmlajši, v celoti izpolnila svojo obveznosti
Vlada LR Slovenije za orsnorplf'R v Prekmurju
Poročali smo že, da je uprava So» cialnega fonda pr; Izvršnem odboru OF dala za pogorelee v Dobrovnika 100.000 din, predsedstvo vlade LB Slovenije pa je nakazalo zanje zner sek 250.000 din.
VREMENSKA NAPOVED za nedeljo 9. novembra Spremenljivo, megleno in topleje.
Nova Gor ca bo prvo novo, v Titovi Jugoslaviji zgrajeno mesto
Sestavljen je seznam stavb, ki jih bodo poleg ceste Solkan-št. Peter gradili prihodnje leto
Z novo mej« med Jugoslavijo in Italijo so nastali za nas važni in nujni problemi. Z novo mejo je Goriška izgubila svoje upravno in gospodarsko središče. Istočasno so presekane vse prometne žile. Gorica je bila namreč veliko prometno križišče. V njo so se stekale ceste s Krasa, iz Vipave (dve) in iz Soške doline. Razen tega pa so nam od Gorice ostale manjše mestne četrti in predmestji Solkan in Št. Peter, ki danes kljub majhni oddaljenosti nimajo dobre medsebojne zveze. Z izgubo Gorice je za goriško ljudstvo nastalo vprašanje, kam bo pošiljalo svojo mladino v srednje šole, kam bo napotilo svoje bolnike, ki potrebujejo nege v bolnišnici, in kam bo hodilo kupovat ter prodajat svoje pridelke. Vse te funkcije je doslej opravljala Gorica.
Naša oblast je ugotovila te probleme takoj, ko je bila ta krivična razmejitev sprejeta na mirovni konferenci. Ker je pravilno ocenila njihovo izredno važnost, je lahko tudi takoj podvzela primerne ukrepe, ki bodo odpravili vse te težave. Tako je mogel predsednik vlade Ljudske republike Slovenije Miha Marinko že ob priključitvi na nepozabnem festivalu na Lijaku razglasiti, da bomo gradili Novo Gorico, za katero je v petletnem planu predvidena skoraj 1 milijarda din, da bomo gradili nove ceste, zlasti magistralo Št. Peter—Nova Gorica—Solkan, da bomo gradili novo industrijo, nove prosvetne, vzgojne, zdravstvene, turistične ustanove, katerih največ bo deležna Nova Gorica, in nove železnice.
Goriško in vse naše primorsko ljudstvo je sprejelo to napoved z največjim navdušenjem. Misel o Novi Gorici je zelo priljubljena Slovencu zlasti pa primors-„ ljudstvo, ne bomo nikoli pozabili tiste Gorice, ki so nam jo nasilno odtrgali zapadni imperialisti. Novo Gorico bomo gradili zaradi nastale nuje, kot izhod iz vseh težav, ki so nastale z novo razmejitvijo. Gradih pa jo bomo z največjo ljubeznijo in vnemo, ker nam bo simbol novega napredka, novih časov, nove človeške kulture. Nova Gorica ne bo samo mesto, v katerem bo primorsko ljudstvo našlo vse tisto, kar bi moralo v odtrgani Gorici, temveč bo kot naj-zapadnejše mesto Jugoslavije in držav nove, ljudske demokracije glasnik velikega ustvarjanja in napredka, ki ga zmore delovno judstvo, kadar se zaveda svoje svobode in dejstva, da ustvarja zase.
Načrti za Novo Gorico so se začeli izdelovati takoj, da bi se moglo čira prej začeti z gradnjami. Pri njih sodeluje veliko število arhitektov, urbanistov, inženirjev, gospodarskih in drugih strokovnjakov. Izdelava načrtov napreduje, čeprav bolj počasi, ker je treba vsako odločitev dobro premisliti, da bo Nova Gorica in vse ustanove ter naprave, ki bodo v njej, res v polni meri služile svojemu namenu. Ne sme se zgoditi, da bi gradili nekaj, kar bi se kasneje izkazalo kot nepotrebno ah življenja nezmožno.
Že letošnjo zimo se bo začela graditi velika, modema cesta iz Solkana v Št. Peter, za katero so v teku že vse priprave. Zaradi hribovitosti terena, po katerem bo izpeljana, je njena gradnja združena s težavami. Prekoračiti bo morala gričevje Kostanjevice oziroma Panovca in Markovega hriba. Da bo vzpon čim nižji in da bo tako cesta uporabna tudi za kolesarje, bodo skoraj gotovo zgradili skozi omenjene griče dva predora. Tako bo imela cesta le 2 % vzpona, dočim bi imela pri gradnji serpentin 5 % vzpona.
Nova jesta, ki bo povezala vsa naselja ob meji, bo ebenem glavna cesta Nove Gorice in bo skozi njo široka 24 m. Nova Gorica se bo gradila na kromberški planoti, na prostora, ki ga omejujejo sedanja železniška proga oziroma drž- / na meja, Gabrielov hrib in gričevje Kostanjevica oziroma Panovca. To je ploskev, ki meri približno 4 km2. Poleg te glavne transportne ceste pa bo imela Nova Gorica še veliko, široko avenijo, ob kateri bedo glavni lokali in trgi. Imela bo svojo novo železniško postajo, ker bo železniška proga prestavljena in izpeljana tesno pod Gabrielom ter skozi Lijak, kjer se bo pri Bukovici zopet priključila na staro progo Gorica

Nova meja med Solkanom In Gorico. Nova Gorica bo zrasla na prostoru, od katerega je viden na sliki samo najzapadnejši konec (med napisoma
Solkan in kolodvor)
—Ajdovščina oziroma Gorica — Re-pentabor.
Nova Gorica se bo začela graditi prihodnjo pomlad, to je v začetku leta
1948.	Sedaj je že sestavljen seznani zgraon, ki so najnujnejše in ki jih bodo zgradbi prihodnje leto. Ta seznam obsega poleg zgradb, ki jih potrebujejo vzgojne, zdravstvene in trgovske ustvanove, tudi zgradbe, ki bodo pomenile gospodarsko osnovo novega mesta. So to tovarne, za katere je v okolju dovolj surovin ali pa kadra.
Tako se bodo že prihodnje leto gradile bolnišnica, gimnazija in učiteljišče. Izmed bodočih tovarn Nove Gorice imajo prvenstvo in se bodo tudi ze začele graditi prihodnje leto: tovarna pohištva z raznimi stranskimi obrati kakor žago, zabojarno itd. Solkanski mizarji, ki že od nekdaj slove po svojih izdelkih, bodo našli v njej vse možnosti za delo in ustvarjanje. Nadalje se L o zgradila tekstilna tovarna, ki ima tudi že tradicijo. Njena zmogljivost bo približno enaka zmogljivosti tovarne »Inteks« v Kranju. Zelo važna bo gradnja velike sadne hladilnice. Goriška pridela veliko izvrstnega sadja in vina. V dobi Italije je goriško sadjarstvo in vinogradništvo nazadovalo bi propadalo, ker Italija ni imela cb obilici lastnega sadja in vina interesa za pridelke Goriške. Jugoslavija pa bo konsumirala prav vse presežke in zato je gradnja take hladilnice nujna, da ne bodo pridelki nekoristno propadali. V hladilnici se bo sadje zbiralo in nato prepeljalo naprej v potrošna središča in v tovarne za industrijsko predelavo sadja.
Okoli Vrtojbe, jnžnovzhodno Gorice, je izredno ugodno področje za gojitev zelenjave. Trdijo, da je tod vedno za 5° topleje kakor v drugi okohei. Sneg nikoh trajno ne obleži. Vrtojba bo s svojo okolico zelo važna dobaviteljica zelenjave ne samo za Goriško, temveč tudi za industrijska in mestna središča drugih predelov Slovenije. Zaradi pospeševanja in (ivica goriške-ga sadjarstva in zelenjadarstva se bo zgradila kmetijska šola, ki se bo posebno posvetila tem dvem panogam kmetijstva
Poleg stavb naštetih ustanov in tovarn vsebuje prvi seznam tudi gradnjo hotela. Ta je posebno potreben, I ker bo Nova Gorica sedež okraja, v I njej bo carinarnica, a tudi gradnja bo
pritegovala toliko nestalnih gostov, da je treba zanje poskrbeti primerno streho. Razen tega pa bo imela Nova Gorica lepe možnosti za razvoj turizma. Gradilo se bo prihodnje leto tudi poslopje okrajnega ljudskega odbora. Poleg tega pa še za 60 milijonov stanovanjskih stavb. Računajo, da bo Neva Gorica, ko bo dograjena, štela približno 20.000 prebivalcev.
Tak je program gradenj za prihodnje leto. za katere je predviden kredit 150 milijonov din. V naslednjih letih se bo v Novi Gorici gradila še manjša tovarna strojev in livarna, ki bo predvsem izdelovala železna kolena za vodovodne cevi cementarne v Anhovem. Ta železna kolena je cementarna doslej dobivala iz Vidma. Zgradila se bo tiskarna, nadalje tovarna za predelavo sadja in tovarna za testenine. Vse te gradnje bodo skupno stale 400 milijonov din.
Nova Gorica in z njo vsa Goriška bo dobila tudi boljšo in krajšo cestno zvezo z Ljubljano in drugo Slovenijo. Petletni plan predvideva gradnjo ceste, ki se bo odcepila od ceste Ljubljana—Trst pri Kalcah in se bo priključila na sedanjo cesto Postojna— Razdrto—Vipava—Ajdovščina pri Podkraju. Tg cestna zveza bo za 25 km krajša cd dosedanje.
Gradnja Nove Gorice je velika akcija, kakršno lahko uspešno izvede v tako kratkem času in tako premišljeno samo Titova Jugoslavija. Zahtevala bo mnogo gradbenega materiala kakor tudi delovnih sil. Za gradbeni material ne bo večjih težav. Ves potrebni cement bo dobavila cementarna v Anhovem, opeko bodo pripravile opekarne pri Vrtojbi, Volčji dragi in Renčah, kjer jih dela 8, gramoz bodo dah kamnolomi in pa Soča. Tudi lesa bodo debili dovolj iz trnovskih gozdov.
Težji problem bo morda mobilizacija zadostnega števila delavcev, zlasti profesionistov. Napeti bo treba vse sile, da bomo organizirali dovolj delovnih moči. Veliko olajšanje za te težave bo, če bo priskočila na pomoč organizacija Ljudske mladine Jugoslavije. Podan je že predlog centralnemu svetu LMJ, naj bi se v Novi Gorici prihodnje leto organizirala akcija prostovoljnega dela zveznega merila. Zelo verjetno je, da bedo mladinske brigade sodelovale pri gradnji nove ceste.
Priprave za novembrsko tekmovanje finančnih odsekov
Ob koncu, oktobra je bila v finančnem ministrstvu konferenca poverjenikov, pomočnikov poverjenikov in šefov skupin za davke, ki je bila krepak obračun dosedanjega dela finančnih odsekov. Konferenca je pokazala težke napake, ki se pojavljajo v izvrševanju naše finančne službe na terenu.
Od ugotovitve, da sedanje organizacijske oblike naših finančnih odsekov vkljub navodilom ministrstva še danes niso v skladu z našo gospodarsko stvarnostjo, so se nizale hibe in nepravilnosti vseh posameznih sektorjev dela, finančnih odsekov in izvršilnih odborov. Med največje nepravilnosti pa moramo šteti posamezne napake pri odmeri davkov za obe leti 1946 in 1947.
Konferenca je izzvenela v oster obračun vsega dosedanjega dela. Sprejet je bil sklep o tekmovanju vseh finančnih odsekov v mesecu novembru, z namenom urediti in izboljšati delo finančnih odsekov in popraviti splošno finančno stanje. Jasno je, da sami finančni odseki brez pomoči vsega aktiva OF in vseh naših masovnih organizacij vsega tega ne bi zm&gli. Prav tako je jasno, da morajo tekmovanje voditi sami okrajni ljudski odbori, ki morajo pokreniti vse, da bodo uspehi najboljši. Okrajni ljudski odbori morajo dnevno zasledovati potek in uspeh tekmovanja in s takojšnjimi intervencijami doseči, da bo tekmovanje potekalo uspešno in pravilno.
Celotno mesečno tekmovanje je bilo razdeljeno v dva dela:	v dobo pri-
pravljalnih del, ki traja od 1. do 10. novembra, in v dobo tekmovanja samega, ki bo trajala od 10. do konca novembra.
Pripravljalna dela obsegajo vse priprave za izvedbo konkretnih nalog v odsekih in na terenu. V tem času* morajo poverjeniki in njihovi pomočniki razložiti svojim izvršilnim odborom vso finančno situacijo posameznih okrajev, pokazati vse finančne probleme okrajev, osvetljene s splošnmi problemi, ki so bili nakazani na omenjeni konferenci poverjenikov. Zlasti je važen problem neplačanih davkov in davčne-politike sploh, o kateri je napisal članek sam minister za finance v sobotni številki »Slovenskega poročevalca«.
Na podlagi prikaza poverjenikov in njihovih pomočnikov, podprtega s statističnimi podatki in konkretnimi dejstvi, napravi izvršilni odbor načrt za množično akcijo na terenu, v katero se morajo vključiti poleg vsega aktiva OF tudi vse množične organizacije.
Zato je dolžnost finančnih odsekov, da o vsem tem informirajo in poučijo na posebnih sestankih vse množične organizacije, zlasti pa ves aktiv OF. V pripravljalnih delih kakor tudi v tekmovanju samem morajo prednjačiti sindikalne podružnice finančnih uslužbencev. Na vseh sestankih morajo biti sprejeti konkretni sklepi, z delom morajo biti zadolženi vsi člani.
Vse tekmovanje povezujemo z volilno kampanjo, ki je že v polnem razmahu širom dežele. Na množičnih sestankih morajo uslužbenci finančnih odsekov in člani sindikalnih podružnic tolmačiti in pojasnjevati voLilcem našo finančno politiko, stanje vplačil davkov, gospodarsko problematiko okraja in razkrinkavati one, ki ne izpolnjujejo svojih dolžnosti do skupnosti. Za uspeh pri tem delu morajo biti izvedene temeljite priprave. Finančni odseki morajo napraviti sezname vseh davčnih zaostankov za leti
1945.	in 1946. in te dostaviti krajevnim ljudskim odborom in odborom OF. _
V času priprav morajo finančni odseki izvests vsa interna dela, ki so jim bila doslej naložena, pa jih dosedaj niso opravili. Zlasti reorganizacija finančnih odsekov je bila doslej izvršena samo na papirju, delo samo pa je teklo še na mnogih področjih po starih, neprimernih in birokratskih tirih.
Razumevajoč svojo nalogo se je tajništvo Zveze finančnih uslužbencev takoj vključilo v tekmovanje, da bi s tem dalo vso pomoč ustanovi, po svojih podružnicah, pa pomoč posameznim okrajnim ljudskim odborom. V ta namen je bil sklican najprej sestanek odborniko. sindikalnih podružnic finančnih odsekov pri mestnem ljudskem odboru v Ljubljani in okrajnem ljudskem odboru Ljubljana-oko-lica, takoj na to pa sestanek finančnih uslužbencev rajonskih ljudskih odborov, članov sindikatov. Na teh sestankih so razpravljali o podrobnih nalogah sindikalnih podružnic, ki morajo
prednjačiti s svojim delom v dobi tekmovanja. Tajništvo bo po izvršenih delih in uspehih, ki bodo doseženi v tem tekmovanju, podelilo najboljši podružnici prehodno zastavico, najboljše sindikalne delavce pa tudi nagradilo.
Funkcionarji tajništva so odšli takoj na teren z nalogo, da v okviru sindikalnih podružnic organizirajo in pojasnijo pomen tekmovanja ter konkretizirajo naloge sindikalnih organizacij
KONFERENCA V CELJU
Prva konferenca je bila v torek za podružnice finančnih odsekov Celje-mesto, Celje-okolica, Trbovlje, Slov. Konjice, Šmarje in Mozirje. Konferenca je ugotovila, da še nikjer ni bilo delovnih konferenc, na katerih naj bi udeleženci ljubljanske konference poverjenikov prinesli ugotovitve in sklepe o tekmovanju. To je huda napaka finančnih odsekov in sindikalnih podružnic, to vsekakor kaže slab odnos do sprejetih obveznosti, popolno brezbrižnost in neiniciativnost naših finančnih uslužbencev in sindikalnih podružnic. Namesto, da hi se bile vršile delovne konference že takoj prve dni po konferenci v Ljubijani, namesto, da bi se takoj začele priprave za tekmovanje, so se finančni uslužbenci in sindikalne podružnice udali čakanju okrožnic in navodil in tako dopustili, da so dnevi bežali mimo njih. S tem birokratskim postopkom so si skrajšali čas za potrebna pripravljalna dela.
Finančnim odsekom v Trbovljah, v Celju mestu in okolici je uspelo navezati prve rahle stike z izvršilnimi odbori zaradi sestave situacijskega poročila. Dejstvo pa je, da do tega dne še noben odsek ni predložil svojemu izvršilnemu odboru poročila o finančni situaciji. Prav tako še niso bili organizirani sestanki z aktivom OF in mnoi-žičnimi organizacijami zaradi tolmačenja finančne politike. Tudi uslužbenci finančnih odsekov, ki bodo sodelovali na teTenu, še niso bili določeni. Na konferenci so se pojavili glasovi, da izvedba vseh nalog ne bo možna zaradi pomanjkanja kadra. Take tožbe, ki se pojavljajo neprestano, dokazujejo nepravilen odnos do dela, pomamjkanje vsakega smisla za pravilno organizacijo kakor tudi slab odnos do ostalih odsekov in 6amega izvršilnega odbora, ki mu še niso bile prikazane naloge novembrskega tekmovanja. Tega tekmovanja se bo moral izvršilni odbor lotiti s pomočjo uslužbencev ostalih odsekov.
Seznami davčnih zaostankov so le deloma sestavljeni. Najbolj pomanjkljiv je v finančnem odseku Trbovlje, kjer še ni končana odmera za peto skupino za leto 1946. Tudi finančne komisije še niso postavljene v vseh krajevnih ljudskih odborih. Odseki in sindikalne podružnice morajo poskrbeti, da se finančne komisije postavijo tam, kjer jih še mi, tam pa, kjer so nedelovne, pa jih je treba zbuditi iz mrtvila. Člani sindikalnih podružnic so na konferenci predvsem ugotavljali vse možne ovire pri izvedbi tekmovanja. Konferenca je pokazala nezadostno razumevanje za novembrsko tekmovanje, pomanjkanje vsake pobude, zlasti pa poleta in borbenosti, s katero se moramo lotiti vsake postavljene naloge. V iznašamju vseh težav, mogočih in nemogočih, 60 prednjačili nekateri uslužbenci finančnih odsekov Celje okolica, Trbovlje in Šmarje. Tovariš iz finančnega odseka okrajnega ljudskega odbora Šmarje je n. pr. trdil, da sploh ne ve, kako bi zbiral podatke za odmero, ker je bil referat za zunanjo finančno službo ukinjen. Tovariš je navajen še vedno poslovanja v stari Jugoslaviji, ko je zbiral te podatke oborožen financar in zato tudi ne ve, da se v novi Jugoslaviji pri zbiranju teh podatkov lahko posluži vseh množičnih organizacij in finančnih komisij pri krajevnih ljudskih odborih, ki imajo te podatke že zbrane. Tudi zastopnik finančnega odseka Mozirje je objokoval ukinitev izpostav zunanje finančne službe, 6ain se pa ni potrudil, da bi poučil krajevne ljudske odbore o nalogah, ki so jih prevzeli z ukinitvijo te službe, in da bi davčne inšpektorje iz svojega odseka poslal na teren pomagat krajevnim ljudskim odborom in jih kontrolirat, kako opravljajo 6voje posle.
V zvezi s temi ugotovitvami so bili na konferenc sprejeti sklepi, kako naj se izvršijo priprave in izvede tekmovanje samo. Takoj je treba sklicati delovne konference, organizirati delo, sestaviti poročilo za izvršilni odbor in izbrati Slane odseka za delo na terenu. Prav tako je treba za interno delo iz-
vesti pravilno organizacijo m zadolžiti vsakega posameznika z delom, ii ga bo moral opraviti v postavljenem roku.
KONFERENCA V MARIBORU
Veliko boljše stanje je bilo ugotovljeno na konferenci v Marmora, kjer so člani sindikalnih podružnic finančnih odsekov Maribor mesto in okolica, Ptuj ter Slov. Bistrica pokazali pravilnejši odnos do tekmovanja. Vsi ti odseki so se že povezali z izvršilnimi odbori in vsemi množičnimi organizacijami- Na terenu so že sestanki, na katerih sodelujejo člani finančnih odsekov. Niso pa še popolnoma izvedene vse naloge iz prve točke tekmovanja. Tudi sezinami davčnih zaostanksrjev še niso bili sestavljeni in poslani krajevnim ljudskim odborom. Na konferenci so bili sprejeti sklepi, s katerimi se člani sindikalnih podružnic zavezujejo zastaviti vse sile, da bo tekmovanje uspešno in ob roku zaključeno. Tesno bodo sodelovali z aktivom «n množičnimi organizacijami na terenu, sklicevali bodo delovne konference, tekmovanje, samo dnevno kontrolirali im popravili vse napake v svojem dosedanjem delu.
STANJE PRIPRAV V LJUBLJANI
Inspekcijski organi ministrstva za finance LRS so pretekle dni pregledali stanje priprav za tekmovanje na finančnem oddelku mestnega ljudskega odbora v Ljubljani, nekaterih finančnih odsekov rajonskih ljudskih odborov in finančnega odseka okrajnega ljudskega odbora Ljubljana-ckolica. Tudi tu so bile ugotovljene napake, ki jih je treba takoj odpraviti, če hočemo, da bo tekmovanje pravilno potekalo in se končalo z uspehom. Tako je bilo ugotovljeno, da tajnik izvršilnega odbora glavnega mesta Ljubljane do tedaj še ni bil obveščen o tekmovanju. Napako sta zakrivila poverjenik in pomočnik poverjenika, ki se nista potrudila, da bi tajnika obvestila o .sklepih konference na ministrstvu. Finančne komisije so bile sicer obveščene o svojih nalogah, niso pa začele z delom niti na množičnih sestankih niti pri posameznih davčnih zavezancih. Seznami davčnih zaostamkarjev, zlasti iz pete skupine, še niso bili poslani na teren, ker odmera za 1. 1946. za to skupino še ni gotova. Tudi povezava s političnim aktivom in množičnimi organizacijami še ni bila izvršena. Veliko napako je napravila sindikalna podružnica, ki še ni določila elanov, ki bodo sodelovali kot predavatelji na terenu. Tudi finančne komisi jg še niso bile pregledane, priprave za terenske sestanke pa so še nepopolne.
Finaeni odsek raj. ljudskega odbora Moste še ni imel z rajonskim odborom sestanka, na katerem bi mu predoči! finančno situacijo. Zanimiva pa je zlasti ugotovitev, da finančni odsek nima nobenega uslužbenca, ki bi ga poslal kot predavatelja na teren.
Zelo slabo potekajo priprave tudi na finančnem odseku Ljubljana-okolica. Situacijsko poročilo še ni bilo pred'o-ženo niti izvršilnemu odboru niti odboru OF. Odsek 6am je sicer že opozoril izvršilni odbor na tekmovanje, vendar pa doslej izvršilni odbor še ni imel časa, da Id sklical sestanek. Določil je, da bo tak sestanek šele 10. novembra, torej zadnji dan, ko bi morale biti vse priprave že izvedene in ko se začne izpolnjevanje konkretnih nalog tekmovanja. Tudi sindikalna podružnica odseka doslej še ni imela svoje delovne konference, čeprav je bila na to že večkrat opozorjena.
Odsek je sicer napravil izpiske davčnih zaostankarjev, je pa zagrešil pri tem napako, da jih ni s kartoteko kontroliral. Tudi davčne komisije, ki so se doslej slabo obnesle, niso bile pregledane. Finančne komisije še niso postavljene v krajevnih ljudskih odborih Podgorica-Dragomelj, Dol in Be-ričevo, z ostalimi pa finančni odsek še ni imel nobenega sestanka, na katerem bi jim prikazal naloge v tekmovanju. Res ima odsek zelo slabe prostore, ki se prezidavajo in je stisnjen v dve sobi. V teku enega leta izvršilnemu odboru ni uspelo, da bi preskrbel odseku boljše prostore, nasprotno dosledno zavrača odsek, naj sam intervenira pri RKK zaradi dodelitve novih prostorov. Ta okolnost bi morda verjetno vplivala na potek tekmovanja samega, zato pa bodo morali uslužbenci vložiti vse svoje sile, da bodo prebrodili to težavo. S trdno zavestjo, da delajo za skupno stvaT, bodo storili vse, da bo tekmovanje uspelo.	B. L.
Maše prve stafe la umetno csemenievan]e krav
Vsak popoldan pred tretjo uro odpeljeta izpred Veterinarskega znanstvenega zavoda v Ljubljani dva avtomobila — prvi proti Guštanju, drugi proti Litiji. V vsakem avtomobilu sedi poleg šoferja veterinar. S seboj imata veliko usnjeno torbo. V torbi je nekaj škatlic Oestren-hormona, nekaj epruvet, injekcijske igle. v veliki steklenici jodov preparat.
Igalja prava slika zdravstvenega stara ja naših krav.
Krava, ki jo je prignal kmet iz Šmarja, je pred dobro uro zvrgla, v tretjem mesecu brejosti.
»Kaj pravite, kaj more to biti?« tarna kmet in našteva dobre lastnosti. ki jih ima živinče.
Odgovor je tak, kakršen je bil že neštetokrat prej:
Že pred meseci je Veterinarski znanstveni zavod organiziral prve postaje za umetno osemenjevanje krav. Te postaje so v smeri proti Litiji in v smeri proti Guštanju oz. drža.vnemu posestvu na Boštanju.
Vsak dan ob tretji uri se ustavi avtomobil pred hlevom v Šmerju. V šmarskem okolišu je okoli 40°/o vseh krav jalovih. Na osemenjevalne postaje v Šmarju prihaja vsak dan več krav.
Pripravljen je čeber s toplo vodo. Veterinar in njegov asistent - šofer jemljeta iz usnjene torbe potreben instrumentarij. Vsak dan se vrste eni in isti prizori in šele tu v mrzlem praznem hlevu, v katerega druga za drugo prihajajo krave in teličke, se pred živinozdravnikovimi očmi raz-
Trihomenijaza — okužba po biku.
Asistent je že pripravil cevke, iz teple vode je vzel stekleuico z jodovim preparatom.
»Kravo bomo zdravili,« pravi veterinar kmetu. Šele ko se bo tretjič gonila, to je čez kakih šest tednov, jo priženite, da jo bomo umetno osemenili.«
Svetuje mu, naj jo izpira s slano vodo. Kmet se izgovarja, da tega ne bo delal, ne ve kako.
»Kaj ne boš, .Jaka!« mu prigovarja sosed. »Veš, je hudo dobro in čisto enostavno je. Vzameš* cev in ‘ra h ter. pa je!«
»Da je?« popušča Jaka in sošed ga še bolj natanko pouči, kako naj to dela.
Iz bližnje vasi so prignali telico,
ki je bila pred tedni prvič pri biku, pa ni ostala breja.
Veterinar takoj ugotovi, da so vzrok temu slabo razviti jajčniki — zelo pogost vzrok jalovost. Posledica slabe krme. Telica je dobila injekcijo Oestron-hermona.
»Če se bo v štirih ali petih dneh gonila, jo priženi, da je osemenimo,« naroča veterinar fantu, ki je prignal živinče. »Če se ne bo gonila, pa jo priženi čez deset dni, da dobi še eno injekcijo.«
Večina krav, ki jih priženejo, so jalove. Tako je osemenjevanje tesno povezano s stalnim pregledom in zdravljenjem jalovih krav.
Čim dalje od Ljubljane, tem več zanimanja kažejo živinorejci za umetno osemenjevanje. Na državnem posestvu v Boštanju je polno dvorišče krav. Osemenjevanje se vrši v novozgrajenem, pripravnem prostoru.
Telica, ki je na vrsti, je pred tedni dobila. Oestron hormon. Pripeljal jo je kmet iz Velike Loke. tri četrt ure hoda ima do doma.
»Telica je sigurno breja!« pravi veterinar po pregledu. Kmetov obraz se razleze v zadovoljen nasmeh: »Ali res? Da je?«
Potem stoji na deski krava, ki je zvrgla. Kmet. ki jo je prignal, na-mrščeno zre v veterinarja, ki preiskuje žival.
»Krava ima vnetje maternice, morali jo bomo zdraviti,« mu pravi ve-
terinar. ko si umiva roke. »Šele čez dva meseca jo boste lahko prignali, da jo osemenimo.«
Po dvajset, celo po trideset kilometrov daleč prihajajo živinorejci s kravami, ki nočejo ostati breje. Skoraj polovica krav, ki so jih prignali, dobi injekcije Cestron hermona. Le nekaj je med njimi takih, ki jih lahko brez nadaljnjega osemenijo.
V epruvetah je seme vseh pasem, ki jih rede živinorejci na Dolenjskem. Veterinar vedno pazi, da dobi vsaka krava seme pasme, kateri sama pripada.
Od lanskega leta so naši veterinarji umetno osemenili preko 500 krav. Toda samo v letošnjem oktobru so jih osemenili 170. Tu pa tam so že prišli na svet telički po umetni osemenitvi. Živinorejci so se lahko na živih primerih prepričali, da umetno osemenjevanje ne škoduje ne kravi na teletu. Prav zato Je na ose-menjalnih postajah vsak dan več krav. Omenjevalne postaje bodo zrasle po vsej Sloveniji, po vseh naših živino rejskih krajih. Delo na njih bodo vršili veterinarski tehniki. Veterinarske tehnika pa nam bo dala naša srednja veterinarska šola. Šele takrat, ko bo vsakemu našemu živinorejcu dana možnost, da prižene svoje živinče na osemenjevalno postajo, bomo zacelili velike rane v našem gospodarstvu — jalovost krav.
Več načrtnosti pri nabavljanju Industrijskih predmetov v prosti prodaji
Na našem trgu je vedno več industrijskih predmetov v prosti prodaji. Na ta način se daje možnost našemu ljudstvu, zlasti še na podeželju, da se bolje oskrbi s predmeti dnevne potrošnje in s predmeti, ki jih rabi za dvig svojega gospodarstva. Redna in hitra preskrba s temi predmeti pa je seveda odvisna predvsem od dobrega poslovanja trgovinske mreže konkretno na našem podeželju predvsem od naproz. ki jim pa morajo 6eveda pomagati sami potrošniki s tesnim sodelovanjem. ZaTadi učinkovite in hitre dobave blaga ie potrebno, da polagajo člani za 'predmete, ki jih naročajo v večjih količinah ali predstavljajo vrednost kot na primer cement, opeko, steklo itd. denar vnaprej. — Zadruge ta denar brez zadrževanja nakažejo svoji poslovni zvezi, ta pa zopet svojemu dobavitelju za skupno naročilo.
V zadnjem času pa so se ravno pri naročanju industrijskih predmetov od strani naproz pokazale precejšnje pomanjkljivosti. Tako se je dogajalo, da so nekatere naproze naročale blago direktno pri glavnih direkcijah dotične industrije, nekatere celo direktno pri proizvodnih podjetjih, nekatere pa preko svojih poslovnih zvez: bili so na tudi primeri, da so naproZe naročale blago i pri direkcijah i preko
poslovnih zvez kot včasih v anarhični trgovini, 'ko je trgovec izrabil vse možnosti, samo da je blago dobil. Danes, v času planskega gospodarstva je seveda tak način dela nedopusten in škodljiv, saj je prav tako naročanje blaga oviralo, da bi se lahko količine hitro in po planu razdeljevale posameznim republikam in okrajem.
Da se bo v bodoče odpravil vsak tak nered, in pomankljivosti, je bilo na nedavni konferenci okrajnih poslovnih zvez sklenjeno, da naročajo industrijske predmete, bi so v prosti prodaji paproze preko svojih «krajnih poslovnih zvez, skupno za vse okrajne poslovne zveze pa naroča blago pri -glavnih proizvodnih direkcijah Republiška poslovna zveza. Okrajne poslovne zveze pooblaščajo Republiško poslovno zvezo za nabavo blaga potom pismenih naročil, in sicer za vsak predmet posebej. Na ta način bo omogočeno hitrejše in tudi cenejše poslovanje pri nabavi industrijskih predmetov, omogočena bo pa tudi boljša evidenca potreb, kar vse bo pripomoglo. da bodo potrošniki v redu in zadovoljivo oskrbovani.
Tovariš, tovarišica, ali si že redni podpornik Socialnega fonda m
ob 16.15 ie sirena vevške papirnice
nainaniis, da *e podjetje izpolnilo letni plan
Nesii-pno so |>ričakovaii včeraj delavci Ln nam šcenci papirnice Vevče napovedanega žvižga sirene, drugačnega kako je sicer, klica delovne zmage in poziva k boljšemu delu. in ob 16.15 je sirena zatulila. Zmagali »o. Papirnica Vevče je včeraj, 8. novembra dosegla svoj letni plan.
Borba z i plan je bila v /evški tovarni nepretrgana, dobro organizirana in zato uspešna. Napake in nepravil-n osti, ki so se pojavile v tovarni lani in ob pričetke 'letošnjega leta, so v tekmovanjih in z dobrim sindikalnim delom odpravili. Tekmovali so skozi vse leto. NajLolj uspešna so bila: tekmovanje za počastitev Oktobrske revolucije, desetdnevno tekmovanje
Sred kongresom Ljudske fronte in osedanje novembrsko tekmovanje. Vse številne obveznosti novembrskega tekmovanja so že izpolnili, vendar tekmujejo dalje, kar pomeni, da bodo obveznosti do konca novembra znatno presegli
Letni plan so dosegli predčasno s Stalnim preseganjem mesečnih planov. Januarja so dosegli 112% mesečnega plana, februarja 114 %, marca 10?% in aprila 112 %. Meseca maja so pršil iz statističnih na tehnične norme, kar je prineslo v tovarno znatne spremembe. Sprva so gledali delavci nove norme in izplačevanje delovnih nagrad po normah z nezaupanjem, sčasoma pa so uvideli, da je ta način dela najbolj -spešen in tako nagrajevanje pravilnejše. Norme so pričeli presegati drugače in so jih docela sprejeli Prekoračenje mesečnega plana se je povečalo. Maja so dosegli 124 % plana, junija 121 %, julija 12S %, avgusta 123 %, septembra 114 % in oktobza, kc sc bile norme popravljene, so dosegli 113 %. Povprečno so dosegli 120,5 % mesečnega plana. Izven plana je tovarna izdelala 1569 ton papirja.
Neupravičenih izostankov in zamud je bilo v tovarni od 1. maja dalje
9.01	%, kar je take malo. da vevška papirnica prednjači tudi v tem mnogim drugim tovarnam. Povprečno iz-cstalih zaradi bolezni je bilo 6.26 % Delavci in nameščenci vevške papirnice so dosegli svoj letni plan v trdi borbi, ne samo za delovne uspete, tem e tudi v borbi s pomanjkanjem pogonske sile, pomanjkanjem
strojne opreme m nekaterih sui-ov m. Mnogo so k uspehom pripomogli udarniki in. novatorji, ki jih je bilo ob zaključkih letošnjih tekmovanj proglašenih 60. Dva najboljša iz njihovih vret sta Emil Sagmeister in Martin Fležar. Sagmeister je s preprostimi pripomočki usposobil cev, ki jo oo-trebujeju za vlivanje valjev za tiskarske stroje. Vse strokovne delavnice v Ljubljani so cev odklonile kot neuporabno. Sagmeister, ki je med najboljšimi delavci, saj stalno presega za okrog 30 % delovno normo, pa se je s svojo iznajdljivostjo, spretnostjo in požrtvovalnostjo opravil delo, ki je zopet omogočilo nemoteno obratovanje. Svoje znanje prenaša Sagmeister tndi na druge delavce in je že mnogo pripomogel k vzgoji strokovnega kadra. Martin Fležar je mazač papirnega stroja in Je iznašel način, s katerim je zmanjšal potrošnjo olja o<l 5 do S na 1 kg.
Papirnica ima delavno sindikalno podružnico, ki je pri dein tesno povezana s Krajevnim sindikalnim svetom in s tajništvom Zveze delavcev in nameščencev kemične industrije. Vsi
uspehi so doseženi tudi z najožjim sodelovanjem sindikalne podružnice z upravo podjetja, ki sta skupaj koristno rešili vsa pomembna vprašanja dela in odnosov v tovarni. Več pažnje pa bi morala sindikalna podružnica posvečati v bodoče vzgoji mladine in medskupinskemu tekmovanju.
Delovni kolektiv je znižal tudi proizvodne stroške, in sicer v zadnjih 5 mesecih za povprečno 4,62 %. Kakovost proizvodnje so dvignili za 10%. Povečali so tndi prihranke surovin. Poleg rednega so opravili v zadnjih 5 mesecih več tisoč nr prostovoljnega dela.
K uspehom vevške papirnice je pripomoglo tudi kulturno prosvetno delo, ki pa bi bilo lahko še boljše. Študirajo v krožkih Na vsakega delavca in nameščenca orihaja v tovarno po en časopis in v kratkem nameravajo pričeti izdajati celo svoj tovarniški list.
Svojo velik delovno zmago, predčasni doseženi plan, bodo delavci in nameščenci papirnice Vevče proslavili danes ob 1?. v dvorani sindikalnega doma v Vevčah.
Predilnica v Litiji Je prva desegla plan m lete i§47.
Dne 27. oktobra 1947, je delovni kolektiv predilnice v Litiji dosegel pomemben uspeh; 65 dni pred rokom te izpolnil plan za leto 1947. kot prvi delovni kolektiv tekstilne stroke v Sloveniji in med prvimi v državi. Za ta uspeh -je bilo treba vložiti v delo mnogo truda.
Predilnica v Litiji je eno najetarej-šib tekstilnih podjetij v Sloveniji. — Vsa prejšnja ieta se ni skoraj nič investiralo v podjetje za izboljšanje iehnično-higijenskih razmer, da so .ahko kapitalisti izvlekli čim večje iobieke. Strojni park je zelo zastarel. Vajstairejsi stroji so iz leta 1896. Nemalo tudi zaradi tega zasluži delovni kolektiv, ki ie toliko pred rokom izpolnil plan, vso pohvalo.
Ko so bili v septembru proglašeni udarniki, se je delavstvo obvezalo, da bo poleg svojih planskih nalog zastavilo tudi vse sile za čim hitrejšo dograditev pred predilnice, kar so do-
slej v nad 2000 delovnih urah tudi izpolnili.
Delavstvo se udeležuje vseh prireditev in tudi aktivno sodeluje v javnem življenju. Ker je sindikalni odbor s svojim mlačnim delom oviral delovna polet, so ga člani na izrednem sestanku 19. septembra zamenjali z novim, ki je pokazal mnogo več volje do dela in se že kažejo tudi uspehi.
Za preskrbo delavstva sta urejena industrijski magacin in menza, v kateri se hrani nad 150 delavcev. Za predšolsko mladino je urejen »Dom igre in dela«. Ustanovljena je godba na pihala, ki bo v kratkem nastopila, urejena je sindikalna dvorana in nabavljeno telovadno orodje, v najkrajšem času pa bodo odprli delavski klub s čitalnico in knjižnico. Tako je v vsakem oziru delovni kolektiv predilnice na najboljši.poti, da bo postal ee ne najboljši, pa vsaj med prvimi v Sloveniji.
Jože Vizi ar.
V Sloveniji Ja Izpolnjenega že 79% setvenega plana
Jesenska setev se bliža zaključku. Nekateri višje ležeči predeli so že končali jesenska setvena dela. To so okraji:	Jesenice 100 %>no, Kamnik
100%. Kranj 98 in Mozirje 97%. V okraju Mozirje so se posebno dobro izkazali KLO: Bele vode, Nazarje, Šmihel. Ljubno, Šoštanj in Ljubija. Murska Sobota je izvršila 94.60% setvenega nacrta. V tem okraju so izdatno pomagale pri zbiranju podatkov o jwsejanih površinah mladinske organizacije. V okraju Ptuj opažamo, da se kmetovalci trudijo, da nadoknadilo zamujeno. Še vedno se pa opaža v tem okraju neredno in pomanjkljivo poročanje KLO-jev.
Okraji, ki so največ trpeli zaradi suše. se sedaj z vsemi silami borijo, da izvrše še pred nastopom slabega vremena setveni plan. To so zlasti po suši najbolj prizadeti okraji: Črnomelj 22.5%. Kočevje 45% in Krško 47%. Skupno je izvršenega v naši republiki 79% jesenskega setvenega plana Državna posestva bodo še ta teden 100%-no dovršila plan. medtem ko je zadružni sektor že presegel plan, ki si ga je zadal o jesenski obdelavi zemlje. Zadnji sneg in dež sta zelo ugodno vplivala na razvoj jesenske setve. Ce bo še nekaj časa tako ugodno vreme, lahko pričakujemo da bo Slovenija izpolnila predvidena jesenska setvena dela v celoti.
Oefjsk! Ustroj hsssšbo Izpolnjuje svoj plan
Ustroj v Celju izpolnjuje svoj plain v okviru petletnega plana. Plan setvenega oranja je izpolnil 121%. plan čiščenja semen pa je presegel za 1000%. Druga kmetijska dela, ki spadajo v okvir plana, so izvršena 63% -no. Preostali del piana pa bo dosegel z jesenskim globokim oranjem in rigolanjem večjih površin novih hmelj-ekih nasadov po Savinjski dolini. Delo je oviralo neprikladno vreme. Ora-
nje je bilo zaradi suše preloženo za 15 dni.
Brigadi Žalec on Sv. Peter pri Preboldu sta izvršili dodeljeno delo 140%-no iin sta si priborili prvo mesto.
V gornji Savinjski dolini so se kmetje z razumevanjem oprijeli novega načina obdelovanja zemlje in se radi poslužujejo traktorjev. Povpraševanje po traktorjih je veliko. Po vsej do lini lju- e odlično oskrbujejo traktoriste s prehrano. Ekonomati brigad Loka, Slov. Konjice in Sv Jurij pr; Celju nudijo slabo prehrano. Te bri-ade razpolagajo s slabim kadrom, zato njih delo pri jesenskem setvenem oranju ni želo najlepših uspehov. Uspešno so delali traktoristi v Žalcu, Braslovčah in pri Sv. Pavlu, si so strokovno in organ« zatorično dobro
jjodkovani. Traktoristi na tem področju so slabo oskrbljeni z obleko in obutvijo, kaT je pripisati premajhni delavnosti sindikata.
Konec novembra bodo proglasil: svoje udarnike. To so brigadirji: Ivan Zupanc iz Žalca, Miha Lapan iz Sv. Pavla ir Ivan Glušič iz Braslovč, kakor tudi traktorista Ivan Premik h. Žalca in Ivan Rojnik iz Sv. Pavla, ki na svojih strojih ne poznata okvar.
Sedaj pripravlja Ustroj škropitev sadnega drevja z lastnimi škropilnicami. V mehanični delavnici, kjer "popravlja lastne in tuje stroje sta naj-vestnejša in najboljša delavca meha-ničarja Janko Cvetko in Franc Glinšek. V delavnim pripravljajo drku-larke za žaganje drv, s katerimi no podjetje zaposleno v mrtvi zimski sezoni.
Obnovljena je Prvačina— Repentabe?
V nedeljo 9 t m. bodo naši železničarji in skupaj z njimi vsi delovni ljudje Slovenije in ostale države praznovali vesel dogodek. Ta dan bodo odprli zadnjo obnovljeno progo v Sloveniji, progo od Prvačine preko slovenskega Krasa do Repen ta bora.
Ta 30 km dolga trasa, ki so ji dnevi okupacije in borbe za osvoboditev izpod isšističnega jarma zasekali hude rane. je bila v manj kakor dveh mesecih usposobljena za promet. Razen občutnega razdejanja na odprti progi in strašnih ruševin po jwstajnih napravah je bil močno porušen najpomembnejši objekt na njej, 90 m dolgi rihemberški viadukt, ki ga je bilo treba obnoviti z 19 m visokim srednjim stebrom in novimi boki. Vse to naših delavcev in našega marljivega primorskega ljudstva ni zadržalo, da bi ne bilo zastavilo vse svoje sile za cim prejšnjo obnovo železniške zveze s Krasom. Jutri bo prvi vlak že pe-
George Tatarescu in lib eralna stranka v službi domače In tuje reakcije
Bukarešta, 7. nov. (Tanjug). List »Scantea« je objavil ob ostavki Taita-resca in ostalih ministrov liberalne stranke naslednji članek:
»Narodna skupščina je izglasovala nezaupnioo Tatarescu, čigar zunanje ministrstvo je postalo gnezdo vohunov in izdajalcev, ki so rovarili proti neodvisnosti in svobodi romunskega naroda. Izglasovama nezaupnica ee ni tikala samo Tataresca, temveč tudi vse njegove liberalne stranke. Ministri liberalne stranke, s Tatarescom na čelu, so zato podali ostavke, ki so bile takoj sprejete.
Že prej se ie občutila potreba, da bi bila vlada očiščena gnilobe. Star pregovor pravi: »Volk menja dlako, čudi pa ne«. To velja tudi za ministre liberalne stranke e Tatarescom na čelu. Kot predstavniki velikih bančnikov in tovarnarjev so vedno poskušali izvajati znotraj vlade sabotersko politiko kapitalistov in črnoborzijancev. Ker so bili povezani s tisočerimi nitmi z interesi mednarodnega imperializma. so želeli vladno politiko usmeriti po željah imperialističnih voditeljev. Tatarescova liberalna stranka je izkoristila svojo prisotnost v vladi in bloku demokratičnih strank, da bi v danem trenutku zadala udarec z nožem silam demokracije.
Ugotovljeno je, da sta mednarodna io domača reakcija razdelili vloge svojim političnim agentom v Romuniji. Eni 6o — kakor Maniu — že od
vsega pričetka zavzeli sovražno stališče do demokratičnega režima in so organizirali vohunske in teroristične tolpe, med tem ko so se Tatarescu in njegovi liberali zakrinkali v bloku demokratičnih strank in delali na tem, da bi minirali demokratične sile. Poleg tega so po svojih ministrstvih omogočali uspešno organiziranje svojih somišljenikov.
Bivši zunanji minister Tatarescu zahteva v svojem znanem »memorandumu«, ki ga je Angloameričanom izročil zarotnik Pogoneanu. izpremembo notranje in zunanje politike Romunije. izročitev državnih financ v roke industrijskih trustov in spremembo Romunije v kolonijo in vojaško oporišče ameriškega imperializma.
Resor finančnega ministrstva j« imel liberalec Alexandru Alexandrini. ki je v svojo finančno politiko prav tako ščitil kapitaliste v naši državi. Povišal je davke in cene blagu za široko porabo, organiziral fiskalni teror nad malimi trgovci in obrtniki, sestavil nerealni proračun in z vsemi silami sabotiral izvedbo valutne reforme.
Vsega tega je sedaj konec. Da so bili Tatarescu in njegovi ministri vrženi iz vlade, ie nov močan udarec za reakcijo, ker je iztisnjena iz položajev, ki jih je do sedaj držala.
Delavski razred se vedno bolj zaveda enotnosti in skupno z delovnimi kmeti, ljudsko inteligenco in vsemi ostalimi iskrenimi demokrati odstra-
njuje vse zapreke, ki stoje na poti svobode in napredka, na t>oti nadaljnjega razvoja ljudske demokracije in ustvaritve boljšega življenja delovnega ljudstva Romunije.«
Or. Groza js izpopolni svojo vlado
Bukarešta, 7. nov. (Tanjug). Predsednik vlade dr. Peter Groza je danes izpopolnil svojo vlado z naslednjimi novimi ministri:
Za zunanjega ministra je postavljena Ana Pauker, narodna poslanka in sekretarka centralnega komiteja Komnnistične partije Romunije, za finančnega ministra Luka Vasile, narodni poslanec in sekretar centralnega komiteja KP Romunije, za ministra za javna dela Teodor Jordane-scu (soc. str.), za ministra za veroizpovedi Stanciu Stajan (kmečka fronta).
Prav tako so bili postavljeni novi podtajniki, in sicer: za podtajnika ministrstva za prosveto George Va-silichi. narodni poslanec in član centralnega komiteja KP Romunije; za podtajnika finančnega ministrstva predstavnik earanistične stranke, Aleksandr esc u; za podtajnika ministrstva za zadružništvo dr. Mahave-scu. predstavnik social, demokratske stranke in za podtajnika ministrstva za delo in socialno skrbnstvo Jon Popos cu.
Politična kriza na Slovaškem
Praga. 7. nov. (Tanujg). »Pravo Li-du< prinaša članek podpredsednika vlade Fieriingerja, ki poudarja resnost zadnjih dogodkov v Slovaški in pravi med drugim:
»Naj nihče ne misli, da zadeva ni resna in da gremo lahko preko nje. To ni samo stvar posameznih strank. Slovaška vlada zaradi notranjih sporov ni bila sposobna, voditi upravo Slovaške; prehrana je slabo organizirana, čeprav dobiva v tem pogledu veliko pomoč. Potrebno je. da zavzamejo vse slovaške stranke v tem pogledu resno stališče. Naša vlada mora uvesti red in varnost na vsem ozemlju.«
Zveza češke mladine je izdala resolucijo, v kateri zahteva, naj vlada pospeši ukrepe za rešitev politične krize in zagotovitev prehrane prebivalstva v Slovaški ter odstrani vse direktne in indirektne udeležence v zaroti, pa tudi tiste, ki so se kompromitirali. Zveza češke mladine hkrati obsoja ravnanje narodno socialistične stranke, češke ljudske stranke in demokratične stranke Slovaške, ki se niso hotele pogajati s predstavniki vsenarodnih organizacij o življenjskih vprašanjih republike.
Na včerjašnji seji predsedstva slovaškega sindikalnega sveta je bila sprejeta resolucija, ki pozdravlja sklep, da se poveri predsedniku vlade Gottwal-du pričetek jjogajanj za osnovanje nove zveze poverjenikov Slovaške.
Zahtevamo — pravi resolucija — naj nihče ne zavlačuje rešitev težke slovaške krize. Vsak dan zavlačevanja prinaša veliko gospodarsko in social-
no škodo. Upamo, da bo veliki svet poverjenikov osnovam v najkrajšem času.
Predsedstvo slovaškega sindikalnega sveta se bo zopet sestalo 11. t. m. Če bi do tega dne reakcija onemogočila pobudo predsednika vlade za hitro rešitev politične krize v Slovaški in poskušala odložiti rešitev perečih slovaških gospodarskih vprašanj, bo slovaški sindikalni svet prisiljen napraviti take ukrepe, ki hi zlomili odpor 'sovražnikov ljudstva.
Dvojna mera angloameričkih okupacijskih oblasti v Trstu
Trst, 6. nov. Anglo-ameriška vojaška uprava na tržaškem ozemlju je odredila posebne ukrepe za promet z motornimi vozili med obema conama STO-ja. Avtomobili, ki prihajajo iz iuooslovanske cone v anglo-ameriško, morajo izpolniti dolge formularje in jih nato predložiti finančni intendanci v potrdilo, če se hočejo vrniti v jugoslovansko cono. Vojaška uprava na ta način popolnoma protipravno in proti odločbam mirovne pogodbe ovira promet med obema conama ter skuša med njima umetno ustvarjati »železno zavezo«, o kateri vedno govore angloamerički vojni hujskači Po drugi strani pa vozila iz Italije lahko brez vsakih dovolilnic ali dokumentov prihajajo v Tret in ponovno odhajajo nazaj v Italijo, kakor da bi med tržaškim ozemljem in Italijo ne bilo meje. temveč bi bila meja le med anglo-ameriško in jugoslovansko cono Svobodnega tržaškega ozemlja.
Jugoslovsnski predstavni!« dr. Aleš Bebler je pri glasovanju o ameriškem predlogu glede ustanovitve »začasnega komiteja« izjavil, da vlada FLRJ ne more sodelovati v tako imenovani »mali skupščini«, ker ustanovitev ta-kega organa nasprotuje Ustanovni listini.
Angloamerilki glasovalni stpej za „mala skiapščm©*4 0ZN
Ijal iz Ljubljane mimo Gorice in Pr-vačine do Repentabora. tja pred vrata Trsta s severozapadne strani.
Da bi dali tej otvoritvi nekaj jjov-darka, kakor ga tudi po vsej pravici zasluži, so se železničarji odločili, da bodo prvi vlak zapeljali po tej progi v slavnostnem razpoloženju. Že iz Ljubljane bo vozil v nedeljo zjutraj poseben vlak s slavnostnimi gosti množico slavljencev pa pričakujejo na ši železničarji v Gorici in vzdolž vse proge preko Krasa. Otvoritveni vlak bo približno opoldne odšel na svojo svečarno pot iz Prvačine, nato pa se bo ustavljal po vseh postajah, kjer bodo kratki pozdravna nastopi, spremljala pa jih bo t» poti godba »Tineta Rožanca«. Tudi domače godbe bodo prav gotovo skrbele za prisrčno razpoloženje. Udeležba na svečanosti bo po zanimanju in prijavah sodeč izredno velika.
New York, 7. nov. Predlog ZDA o ustanovitvi novega organa Združenih narodov, tako imenovane »male skupščine«, je večina komiteja št. 1 (za politična vprašanja) sprejela s 43 glasovi proti 6 glasovom. Proti predlogu so glasovale slovanske države, arabske dežele pa so se vzdržale glasovanja.
Predstavniki ZSSR, Jugoslavije In drugih slovanskih držav so izjavili, da pomeni ustanovitev tega organa grobo kršitev Ustanovne listine.
Po določenem dnevnem redu bi moral politični komite sedaj pričeti z razpravo o Francovi Španiji. Predstavniki Argentine, ZDA, Velike Britanije In Kube so bili proti temu, da bi se razpravljalo o vprašanju Francove Španije in so zahtevali, naj se kot naslednja točka razpravlja o vprašanju sprejema novih članov. Vodja ^sovjetske delegacije Višinski ln^vodja; „ukrajinske delegacije Ma-nuilski sta1-izjavila, da je umevno, zakaj nekatere delegacije nočejo razpravljati o španskem vprašanju. Delegacijam, ki ne izpolnjujejo pripo-
ročil Generalne skupščine glede vprašanja Francove Španije* pač ne prija, da bi se o tem vprašanju razpravljalo na sedanjem zasedanju Generalne skupščine.
Predlog kubanske delegacije, da bj prešli'' na proučevanje vprašanja o sprejemanju novih članov v Organizacijo združenih narodov, je bil sprejet s 33 proti 13 glasovom.
Manuilski je opozoril na to, da je na dnevnem redu političnega komiteja po španskem vprašanju vprašanje položaja Indijcev v Južnoafriški uniji. Ako je večina sklenila, da ne želi, da bi sedaj pričeli proučevati špansko vprašanje, tedaj je potrebno preiti k naslednji točki dnevnega reda, in to je vprašanje položaja Indijcev v Južnoafriški uniji. Delegati Južnoafriške unije, Velike Britanije in ZDA so se zoperstavili obravnavanju tega vprašanja.
Današnja seja je pokazala, da nekatere delegacije, z delegacijo ZDA na čelu, streme za tem, da na sedanjem zasedanju ne bi razpravljali o vprašanjih, ki jim niso po volji.
Grške demokratične čete napada!® po ¥§ei Grčiji
Atene, 7. nov. Radijska postaja demokratične armade je oddajala danes naslednje poročilo vrhovnega štaba:
23. oktobra so enote štaba centralne Makedonije uspešno napadle sovražnikove oddelke na višinah Gavra v območju Kuse. Sovražnik je bil po daljši borbi pregnan iz več utrjenih položajev ter ie imel pri teh operacijah 23 mrtvih. Enote demokratične armade so zaplenile velike količine orožja streljiva in obleke. Naše izgube znašajo 3 mrtve in 8 ranjenih.
Enote istega štaba so 25. oktobra odbile sovražne napade v območju Kraše, ki so trajali ves dan, ponoči pa so vdrle v sovražnikovo zaledje in napadle sovražne sile v Lahanasu. Sovražnik je imel 1C mrtvih, število ranjenih pa ni ugotovljeno. Naše izgube znašajo 3 mrtve in dva ranjena.
Pionirski oddelek istega štaba je 25. oktobra razstrelili 2 sovražnikova avtomobila polna vladnih vojakov. Bilc je 7 mrtvih in 13 ranjenih. Naše enote niso imele izgub.
Enote štaba zapadne Makedonije so napadale 31. oktobra Cotili. Ko so obvladale sovražnikove straže, so vkorakale v mestece. Sovražnik je ime? 6 mrtvih tn 9 ranjenih. Naše enote niso imele izgub.
2.	novembra so izvršile enote istega štaba manjše napade na vasi Tihio, Visinia, Sidirokastro in Polikastano, severno od Kostura. Sovražnik je imel 9 mrtvih in 14 ranjenih. 2. novembra so napadle enote štaba zapadne Makedonije sovražnikove siie, ki so bile utrjene na severnih višinah v območju Kostura. Sovražnik se je umaknil na iužne višine Perikope. Sovražnikove izgube znašajo 5 mrtvih in 8 ranjenih.
Istega dne je oddelek komandosa tega štaba razstreiü most med Lerinom in Gramatiko.
Stalin — čsstni meščan Budimpešte In Oebrecfoa
Budimpešta, 7. nov. (Tanjug). Mestni odbor Budimpešte je imel danea popoldne na čast 30. obletnice Velike oktobrske socialistične revolucijo izredno sejo, na kateri so soglasno imenovali generalisima Stalina za častnega meščana Budimpešte.
Tudi v Debreeinu je bil generali-sim Stalin izvoljen za častnega meščana.
Pd sl&vsnsketa svetu
Češkoslovaški In poljski premog
V	letih pred vojno je Poljaka dajala Češkoslovaški povprečno 450.000 ton premoga od svojega letnega izvoza (približno 12 milijonov ton). Kot izvoznik premoga je bila tedaj Poljaka na tretjem mestu v Evropi. Po drugi svetovni vojni se je pa položaj v izvozu premoga evropskih držav iz-prememl. Poljska je izvozila več kot 15 milijonov ton in s tem dosegla prvo mesto v Evropi, po ZDA pa drugo mesto na svetu. Iz Poljske so na Češkoslovaško uvozili samo 118.000 ton premoga v letu 1946. Češkoslovaške državne železnica niso imele dovolj vagonov, prav tako jih je primanjkovalo Poljski. Po podpisu češkoslova-ško-poljske trgovske pogodbe se je izvoz poljskega premoga na Češkoslovaško znatno povečal. Poljske pošiljke prihajajo redno, mesečno povprečno 130.0CO ton; do konca letošnjega leta bo Poljska dala Češkoslovaški 1,500.000 ton premoga. Po novi trgovinski pogodbi se je Poljska tudi zavezala, da bo oddajala Češkoslovaški večjo količino elestrične energije.
PrsIzvjKfnja železa In Jekla
V	meseca septembru 1947 so v češkoslovaških železarnah in jeklarnah izdelali 118.632 ton železa, to je za 2,05% nad akutom in 196.808 ton je-kla j&aS6«%a), to je 6,8% nad
nom. Od januarja do septembra so na Češkoslovaškem izdelali 1,060.000 ton železa in 1,682.041 ton surovega je-
kla. Proizvodnja železa je v času od januarja do prekoračila dveietni plan za 4,47%,
30. septembra 1947
proizvodnja surovega jekla pa za 2,5%.
Proizvodnja krogličnih ležajev na Slovaškem
Na Slovaškem bodo zgradili novo tovarno za kroglične ležaje. Proizvodnja nove tovarne bo zadostovala vsem potrebam češkoslovaške industrije. Nova tovarna ima izreden pomen za češkoslovaško industrijo, ker je o-rala Češkoslovaška doslej uvažati vse krogličaste ležaje iz inozemstva, v glavnem iz Švedske.
Največja tovarna svinčnikov v Evropi
Tovarna svinčnikov Hardtmuth Koh-i-NoT, nacionalizirano podjetje v Čeških Budejovicah, je oajvečja tovarna te vrste v Evropi. Podjetje iz-delžt letno več desetin milijon svinčnikov. Dve tretjini proizvodnje izvažajo v vse evropske in prekooceanske države. Tovarna ima 1400 nameščencev. Letošnji proizvajalni plan je presegal za ?5 %.
OB
koncu dveleUte bodo T
Izdelale tovarne
50.000 novih a 80.000
motociklov,
Velik prirastek Industrijskega delavstva
Število delavcev v industriji na Češkem, Moravskem in v Šleziji se je dvignilo za 29.873 oseb. Največji prirastek imata železna in strojna industrija — 10.385 delavcev, nato stavbe-ništvo s prirastkom 5.555 ljudi, tekstilna industrija 3024, rudarska 2746 in prehranjevalna 1143 delavcev. Večje število delavcev imajo tudi kemična, kožna in konfekcijska industrija. Ob koncu septembra je bilo zaposlenih v češki industriji 1,162.565 delavcev, od tega je delalo v podržavljenih pod-j .Ih 709.576 delavcev.
Nsvi pisalni stroji češkoslovaške konstrukcije
Nacionalizirano podjetje Zbrojevka v Brnu je v teh dneh izdelalo svoj dvatisoči traktor »Zetor« in deset tisoči pisalni stroj Remington. Zbrojevka bo začela v kratkem izdelovati nov pisalni stroj lastne konstrukcije.
Uspehi Turčlčeve metode
Metoda jugoslovanskega zidarja Turčiča je zbudila tudi na Češkoslovaškem • veliko zanimanje. Delavci stavbenega jjodjetja »Konstruktive« so začeli delati po Turčičevš metod: in takoj pokazali znatne uspehe. Na stav-htšču »Konstruktiva« v Čakovicah pri Pragi je skupina 6 delavcev v 8 uralt postavila 17,12 m* zidu in zaslužila
1786 Kč, kat odgovarja 42 Kč na uro za zidarja in 34.80 Kč za pomožnega delavca. Največja mezda je bila do-sedaj za zidarja 28 Kč in za pomožnega delavca 25.50 Kč na uro. Skupina delavcev, ki je delala po Tur o: če vi metodi, si je tako za 33 % zboljšala mezdo.
80.300 delavcev v sMIkalmh počitniških domsvifc
Od maja do konca avgusta je bilo v 157 počitniških domovih, s, so las: sindikalnih organizacij skupno 55.000 elanov sindikatov, a od konca leme sezone t. j. do 30. septembra je število doseglo 60.000.
V	počitniških domovih, ki so v gornjem delu Češke in Moravske, bo to zimo prebilo svoj dopust 15.000 delavcev.
Msdnarctfnl zadnsgarski kongres bo Ista 1848 v Pragi
V	Pragi je zasedal izvršni odbor Mednarodne zadružne zveze, kateremu je predsedoval poleg N. Sidorova iz Moskve tudi lord Rushoime iz Manchestra. Zasedanja so se udeležili zastopniki Sovjetske Zveze, Velike Britanije, Francije. Belgije, Holandije in Švice. Izvršni odboi je na svojem zasedanju sklenil, da bo prihodnji mednarodni kongres zadružnikov vsega sveta v Pragi v mesecu septembru 1948.
»epa «Hraao^cguragiga
KULTUKM1 PREGLED
Meko, rmsii o naših filmskih obzornikih
(Ob 16. ra 17. številki)
V preteklem tednu sta izšli dve novi številki Filmskega obzornika. — Ustavili se bomo najprej pregledno ob posameznih točkah.
Številka 16 prinaša pet obzorniških in dve noviški točki. (0 utemeljeni delitvi Obzornika v dva dela sem pisala že na istem mestu v septembru pod naslovom »Naša tiimska kronika«), »Slovenija po zdravlja bolgarske goste« nudi po svoji tematiki izrazito snov za noviški del. Druga točka »Boj proti koloradskemu hrošču« bi morala po svoji snovi in praktičnem pomenu dati našim gledalcem vsaj osnovnega pouka o škodljivosti te-

; I i
ii ?
Ä i
I I
ga hrošča, ter o načinu in pomenu borbe proti njemu. S poljudno znanstvenim pri jc-mom scenerista bi se izognili šablonski obdelavi te snovi.
Tretja točka nam kaže pionirje v Martuljku. Odlikuje jo skop vendar izčrpen tekst. Manjka pa originalne glasbene spremljave, lij jo ostale točke zlahka po-greše. Vprav ta snov, bi mogla dati našim glasbenikom utemeljene pobude za bogatitev naše skromne filmske In glasbene kulture če bi vnesla vanjo bogato motiviko otroške in narodne pesmi.
»Žičr.ica v Kneži«, je točka, ki bi s poudarjam iznajdljivosti naših ljudi — mno go pridobila v širino. Tu srečamo prvič ime operaterja Pogačarja, ki kaže v svojem delu solidno sigurnost, zmožnost optične miselne predstave, katera se izraža tudi v naslednji točki »V alpskih stenah«. Skop tekst dopolnjuje enotno smiselno filmsko pripoved o prizadevanju vojakov naše armade pri plezanju in reševanju v 6tenab. Operater kaže izrazit smisel za preprosto slikovno kompozicijo, ima sveže domisleke, ki ga mestoma zavajajo v formalizem in v golo iskanje učinkovitih scen. Pred to potjo ga bo varovalo temeljito vraščanje v naše politično in kulturno življenje, neposreden kontakt z našim ljudstvom in vkoreninjenje v literaturo, glasbo, likovno in gledališko umetnost. Ne poznam sicer njegovega osnovnega znanja, sklepam le, da ima živ odnos izvežbanega fotografa do predmeta, osebe in pokrajine. V njem so pravi zarodki operaterja umetnika, ki zna s preprosto drznostjo uresničiti svoje do-masleke. To potrjujeta tudi sledeči točki v Novicah: Obisk pri kiparju Kalinu. Ta bi v izčrpni scenarijski obdelavi dopri nesla polnovredno obzorniško točko. Za naše gledalce ni bilo nadvse zanimivo videti mojstrovo ustvarjanje in več njego vib del. Tudi »Borba za letošnje državno prvenstvo v Kajaškem slalomu na Savi« dokazuje Pogačnikovo spretnost in domiselnost, ko nastavlja kamero, preizkuša nove zorne kote. Tudi ta točka je potrdilo njegovega optičnega mišljenja in sproščene domišljije, ki mu morata biti eh resnem poklicnem studiju trden terne! i pri rasti v dobrega operaterja umetnika. Obzornika št. 17 prinaša na prvem mestu »Zmago Titovih zavodov Litostroj« Zaključen filmski dokument, ki bi s skrajšanjem spremnega teksta pridobil na svoji popolnosti. Odlikuje ga lepa. jasna, premišljena fotografija. Dogodke sta posnela operaterja tov. Metod Badjura in France Cerar. Originalno glasbeno spremijava je komponiral dr. Švara.
»Graditev gozdnih poti«, nam prikaže tri mladinske brigade, ki v Kočevskem Roga grade gozdne poti. Scenarist se je naslonil na šablono, ki je v našem Obzorniku že udomačena, 'n mu moremo pripisati iste pomanjkljivosti kot točki »Bej proti koloradskemu hrošču«. Šablonska in scenariiska zamisel je filmskemu prikazu dala okrnjeno nedoslikano podobo, kar je oviralo tudi skladatelja Arniča, da ni mogel izpeti motiva v glasbeni spremljavi. Prav ob tem drobnem Arničevem delu pa sem ugotovila, da
skladatelj ni botel ustvariti spremne glasbe, ki naj ilustrira v svojem jeziku filmsko slikovno pripovedovanje, kot je to zelo izrazit primer .v prejšnji točki. Arničeva glasba prinaša glasbeno misel, ki je v pravem smislu kontrastna vizuel nemu dogajanju na platnu. V sintezi filmske podobe in glasbene misli pa se bliža ta točka harmonični ubranosti prave filmske umetnine. To opazimo predvsem v načelnih scenah, ko piše komponist krepak in močan govor instrumentov k slikam tihe in mirne dihajoče pokra jine. Ne bomo govorili o Arničevem de lu kot drobnem plodu znanstvenega študija, o vlogi glasbe v filmu, pač pa nam potrjuje komponista kot intuitivnega, samoniklega, čustvenega ustvarjalca - umetnika, ki je v malem odkril velika pravila svoje umetnosti, kot nekaj samo po sebi umevnega.
Nov način zidanja »Opečnega zida« je točka, ki sodi v noviški program.
»Dečji dom v Mariboru« se odlikuje po preprostem, logičnem scenariju J. Ovse-ca, po lepo obsvetljenib filmskih podobah in nekaj za naš Obzornik novih zornih kotih filmske kamere v rokah operaterja Vavpotiča. Ceno pa jemlje tej točki toga glasbena spremljava, ki bi jo moralo nadomestiti glasbeno delo kate rega naših komponistov s pravo izbiro instrumentov in motivično naslonitvijo aa zakladnico otroške igrske pesmi.
»Ovčarstvo na Kočevskem«, je zadnja obzorniška točka, katero odlikujejo predvsem mojstrski pokrajinski posnetki, polni poezije in čara, ki jo diha naša zem Ija in so ponovem dokaz Badjurovega mojstrstva.
Proti koncu pa izgubi scenarijska misel na svoji živahnosti. Če hočemo povedati s stvarno primero: Film bi pridobil, če bi mesto mrtvih volnenih izdelkov ujela kamera žive podobe naših otrok in delavcev, ki jib greje volna kočevskih ovac. Ponovno poudarjam misel filmskega dokumentarista Jorisa Ivensa, ki sem
jo napisala že v zadnjem poročilu o naših obzornikih, da so dokumentarnemu Ulmu kot sol potrebni utrinki pristnega, neposrednega humorja, ivens postavlja to zahtevo že skoraj kot »dramaturško« pravilo za dokumentarni film, kar so v svojem listom naše obzorniške točke. — Klasičen primer za to najdemo v znanem sovjetskem dokumentarnem filmu, ki kaže sprevod nemških ujetnikov po moskovskih ulicah, za njimi pa čisti tlak škropilni avtomobil. Genialen domislek, ki gledalca sprosti in nakaže silni živ-ljenski optimizem sovjetskega človeka. Scenarij, ki bi ga prevevalo več življem ske topline in vrednosti ko bi ga oplo čila sproščena fantazija, bi bil tudi komponistu Kariu Pahorju solidnejša opora.
Zadnji dve noviški točki nam pokažeta maršala Tita v Kočevskem Rogu in motociklistične dirke v Ljubljani. Zal nam kamera v prvem delu pokaže le že znano zunanjo podobo lesenih bajtic, v katerih so od leta 1943 delali. Glavni štab NOV', CK KPS, IOOF in uredništva partizanskega tiska. Dober operater mora imeti ob osnovnih pogojih tudi nekaj posluha za utemeljeno gledalčevo radovednost.
Tako nam je že površna avaliza zadnjih dveh filmskih obzornikov nudi prebogato snov za obširno kritično študijo. Na tem mestu ni zanjo prostora, potreba po nji od strani naše publicistične kritike pa je nedvomno utemeljena: Raste nam novo, nadvse pomembno področje slovenske kulture, ki dtuži mlad, ustvarjalen filmski kader. 12 številk Filmskega obzornika je danes še edina njihova redna strokovno-praktična šola. Krepka zavest, kako važno je njihovo delo, s
kakšnim zanimanjem, ljubeznijo in skrbjo spremlja naše ljudstvo, vsa kulturna javnost in naša oblast njihovo delo, jim more biti v nenehno pobudo in oporo.
Naj napišem le nekaj osnovnih misli ob zadnjih dveh številkah, ki ju ne bomo postavljali v primerjavo, ker stojita na isti kvalitetni višini.
Smotrno poglabljanje vsebinskih točk Obzornika v globino in širino bo vrnilo kriterije sestavljalcem programa, da bodo trdno začutili snov, ki je potrebna temeljitejše obdelave v Obzorniku in drugo, ki odgovarja kronološkim noviškim zapiskom.
Neumorno medsebojuo študijsko poglabljanje bo razmejilo, hkrati pa povezalo delo režiserja in montažerja. Režiser je tisti, ki mora operaterju pripovedno misel nakazati v taki vezani podobi, da je montažno delo dvignjeno na nivo umet niškega prizadevanja, od golega lepljenja filma. Našim delavcem v montaži tov. Badjurovi in Groblerju bo šele s tem dana možnost razmaha in uveljavljenja montažne obdelave, eminentno važnega umetniškega filmskega ustvarjanja. Poleg teh treh naj omenimo še scenerista, ki je njegovo delo osnovnega pomena in mu nalaga še težko, odgovorno dolžnost, da sestavi dopolnilni tekst, ki mora biti čim krajši, preprosto resničen, čimdalje cd reportažnega časnikarskega sloga, strogo premerjen in izkristaliziran v formalno lepi slovenščini.
Se nekaj zaključnih misli: V pogojih našega življenja in načrtnega ustvarjanja bi mogel program 12. številk filmskega Obzornika v enem letu, že vnaprej do neke mere predvidevati osnovne misli, ki naj prevevajo vsako številko. Svojska miselna zaključenost, osnovna enotna ubranost in v elementih sorodna formalna glasbena obdelava bi pokazala novih obzorij m bogatila ustvarjalno prizadevanje pri delu za filmske obzornike.
Zaključene enotne točke filmskega ob zornika spadajo po svoji prvotni zamisli v zvrsti umetniškega prizadevanja. Zato velja za njegove tvorce vse, kar velja za naše ustvarjalce na vseh področjih umetnosti. Oblikovati in vzgajati mora človeka, ki se udejstvuje v socialistični družbi, človeka, ki je graditelj novega življenja. Hoditi mora ne le vštric z našim življenjem, ampak tudi kazati poti naprej. Težka je naloga, ki stoji med našim filmskim delovnim kolektivom. Toda jasen cilj narekuje tudi pravih poti. Pomanjkanje resnega prizadevanja ne more skriti lahek operaterjev uspeh s slučajnim lepim, učinkovitim posnetkom ubrane filmske slike. Se tako drobna dela naše filmske umetnosti motajo biti po svojem pomenu splošno človeška, socialistična po svoji vsebini, in nacionalna po svoji obliki
Za to pa »o potrebni osnovni materialni delovni pogoji, in prizadeven umetniški kolektiv, ki z neumorno vztrajnostjo poglablja in širi svoje znanje, vrašča v politično kulturno življenje našega ljudstva, in je živo spojen z vsemi tokovi našega kulturnega prizadevanja in njihovimi tvorci ter posreduje neprestano medsebojno oplajanje.
Tako bomo doprinesli svoj bogati delež v okvir jugoslovanske filmske tvornosti, kamor štejemo danes poleg srbskega tednika in hrvaških filmskih mesečnikov tudi že prve številke makedonskih in bosanskih mesečnikov filmskih pregledov. Vse to prizna pravilno zamisel našega Obzornika, ki jo je potrdil tudi posebni dopisnik leningrajske kinokronike ruski filmski operater Blažkov, ki je našemu filmskemu delovnemu kolektivu čestital »K formi Obzornika«.
Kristina Brenkova.
Kaj beremo v naših revijah
Po daljšem presledku poletnih mesecev so v teh dneh izšie tudi nove številke skoraj vseh naših revij.
Centralna slovanska revija »Sovi svet« prinaša v svoji 7. številki uvodni članek urednika Juša Kozaka »V nočj med 15. in 16. septembrom 1947«, ki je posvečen zgodovinskemu dogodku — priključitvi Primorske. Pesmi so prispevali Ada Škeriova, Ivo Minatti, Jože Šmit in Lojze Krakar, v proznem delu pa so zastopani Vitomil Zupan. Ignac Koprivec in Juš Kozak. M. Mušič je napisal razpravo »Albanske študije«, kjer je orisal materialno kulturo in ekonomske baze, ki so odločilne za njen nadaljnji razvoj. Študija Maksa Šnuderia »Materialno kazensko pravo v narodno osvobodilni vojnj Slovenije« nam kaže rast kazenskega prava med osvobodilno borbo, številko zaključujejo zapiski iz Francije Jožeta Brejca pod naslovom »Kurent ua zapadu«.
»Mladinska revija« je z novo, dvojno števjiko stopila v svojo tretje leto. V uvodniku prinaša odlomke iz članka dr. Koste Grubačića »Vzgojni pomen dela na mladinski progi«. Priključitvi Primorske je posvečen članek »Svobodni Primorski podajamo delovno roko v pozdrav«. V pesniškem delu so zastopani Marijan Klinar. Črtomir Šinkovec, Lojzo Krakar. France Kosmač, Peier Levec, Božo Milafič. Janez Žmavc, Branko Radičevič. Jože Šmid fn Vida Brestova. Lenart Baloh je napisal reportažo z mladinske proge »Pri vodenici ob Bosni«,Marija V. črtč-CK) »Trenutki«. Marijan Marinc dve črtici »Obledela stika«. »Atek je ustre. Lil« in Sm ijen Rozman odlomek iz zbirke »Sp-iunini iz mraka«. V številki je luđi zaključek članka Maksima Gorkega »Kako sem se učil pisati«, Kalininor govor Komsomolcem, Du-
šana Željezncva odlomki iz dnevnika I dovan »Misli o problematiki pevskih »Festival v Pragi« in članek Herberta | zborov«. V leposlovju so zastopani
Ferdo Godina in Tone Gaspari. Pre-
Griina »Zapiski o sovjetski literaturi«, Peter Levec pa je ob 800 letnici Moskve prevedel dve pesmi sovjetskih pesnikov Stepana Ščipačeva (Na Rdečem trgu) in Vere Inber (Moskva — zvezda. Precej gradiva je zbranega tudi v zapiskih, kjer piše Vojko Novak o Vuku Karadžiču in njegovem delu. Anatolij Tarasenkov o mladih sovjetskih poetih, France' Kosmač o domačem filmu, Mitja Mejak o petih novih knjigah za mladino, Herbert Grün ocenjuje Minaitijevo pesniško zbirko »S poti«, Lojze Krakar zbornik »Brčko—Banoviči«. Ob koncu so še kulturne beležke, obvestila in bibliografija. Umetniške priloge so prispevali Stojan Batič. M. Krošelj, Majda Kurnik. Franc Oblak. France Slana. Karel Zdenko in Ive Šubic.
»Obzornik«, mesečnik za ljudsko prosveto, posveča 6vojo 9. in 10. številko 30 letnici Oktobrske revolucije. Uvodnik »Tridesetletnica Oktobrske revolucije — praznik vsega naprednega človeštva« je napisal dr. Jože Potrč, minister za prosveto. Dalje beremo D. Bahšijeva »Lenin v Oktobrskih dr.eh«, A Solovjeva »Dva velika dneva«. dr. Stane Mikuž pa piše o svojih vtialh iz Sovjetske zveze. Igo Gruden je prevedel pesem Hrista Boteva »Materi«. S. M. pa je napisal članek o njem. France Bevk piše o kulturnem delu na Primorskem med borbo ;n po osvoboditvi, Janko Jurančič o Vuku Stefanoviču-Karadžiču in njegovi borbi za demokratizacijo kulture. dr. Lev Svetek partizanske spomine iz Benečije pod naslovom »Dve cesti«. Boris Grabnar o nekaterih festivalih v prvem letu petletke. Matevž Haee o borcih-partizanih pod naslovom »Kako ao se borili« im Gebee Ra-
ve denn je tudi novela Guy de Mau-passanta »Hoslarica«. Ob koncu šte viike je še gradivo za predavanja o mladinski progi, poročila o filmih, novih knjigah itd.
»Popotnik«, inat za vzgojo, prosveto m kulturo, kj izhaja že 64 let, prinaša v svoji 6. in 7. številki referat Lidije Šentjurčeve na zasedanju Ljudske skupščine LRS »Naloge presvete in kulture v petletnem pianu«. Prosvetni minister dr Jože Potrč je napisal članek »V novo šolsko leto«, dalje je objavljeno poročilo s konference vodilnih pedagoških delavcev, članek Viljema Kunsta »šole in petletni načrt«, Milica Ostrovska piše o ocenjevanju, dr. Leon Žlebnik o nekaterih vtisih iz pedagoške problematike jeseniške gimnazije, Marija Srup o pomenu železarne Jesenice— Javornik za naše državno gospodarstvo, Venceslav Winkler o organizaciji sedemletk. Jože Ivartnik o gimnaziji na Ravnah pod naslovom »Dolina. ki je spregovorila«. Preveden je članek Kaftanova »Sovjetska znanost v borbi za nadaljnji razcvet ZSSR, Helena Menaše piše o poljskih šolah v času vojne in po njej, untv. prof. JoTan Hadži pa kritiko ob izidu novega učbenika zoologije za prvi razred srednjih šol«. »Prosvetni delavec«, priloga »Popotnika« vsebuje članke Ante Gabereove o nalogah prosvetnih delavcev v šolskem letu 1947-48, dr. Leona Žlebnika o življenju sindikalne podružnice jeseniških prosvetnih delavcev, Leopolda Vebra o šolstvu v idrijskem okraju, Franceta Marolta o našem zvočnem folkloru in radiu v Ljubljani,dalje pa so krajši članki o učnem načrtu jn šolskih knjigah, o šolskih urah v radiu itd.
»Gore in ljudje«, glasilo odbora za planinstvo in alpinistiko FZS nadaljuje tradicijo »Planinskega vestnika« in prinaša v 9. in 10. številki čianke dr. Oskarja Reye »Km«, Vilka Mazija »Beli potok«, dr. Henrika Tume »K imenoslovju Stolove skupine«, Janka Blažeja »Na Grintovec v snegu in nevihti« in obširna poročila ter zapiske v rubriki »Obzor in društvene vesti«. Številki so priložene tudi lepe fotografije naših planin na boljšem papirju.
Kiwi člani korespoađeiati Akademije znanosti in uraetstosfl v Ljnbfjani
Na slavnostni seji glavne skupščine Akademije je po predavanju akad. M. Kosa o zgodovinskem oktobru 1917 in po soglasno sprejetih predlogih I. in III. razreda prezident France Kidrič razglasil nove člane korespondente naše Akademije: fizika Sergeja Ivanoviča Vavilova, prezidenta Akademije nauk SSSR v Moskvi; lingvista Kazimierza Nitscha, pre zidenta Poljske Akademije znanosti v Krakovu; muzikologa Zdenka Nejedlyja, prezidenta Češke Akademije znanosti in umetnosti v Pragi; filozofa Todora Pavlova, predsednika Bolgarske Akademije znanosti v Sofiji; lingvista Aleksandra Beliča, predsednika Srbske Akademije znanosti v Beogradu; in medicinca Andrija Štampara, predsednika Jugoslovanske Akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu.
Prestava Mestnega odbore OF ob ppJiki tridesete obletnice Velikega oktobra
Mestni odbor je na dan obletnice Velikega Oktobra pripravil v veliki Unionski dvorani prisrčno in lepo proslavo praznika rojstva socializma. Ob pričetku proslave so fanfare zaigrale Internacionalo in himno Sovjetske zveze, nakar je tov. Mara Bešterjeva, članica Mestnega odbora OF, spregovorila nekaj besed ob tem velikem prazniku. Združeni mladinski zbori so na to pod vodstvom tov. Slavka Mihelčiča zapeli B1 ante r j e v o »Pesem o Stalinu« in G o b -č e v o »Mladi bataljoni«) Tov. Stane Sever, član Slovenskega narodnega gledališča je recitiral Zupančičevo pesem »Pomlad v Oktobru«, ki je prav v teh dneh navdihnila našega velikega pesnika. Za njim so združeni moški zbori pod vodstvom tov. Krista Perka zapeli »Varševjanko«, staro pesem ruskih revolucionarjev iz L 1905. K o z i n o v o »Hej tovariši« in Aleksandrovo »Kantato o Stalinu«. Združeni mešani zbori pa so pod vodstvom tov. Rado-vna Gobca zapeli Simonittije v o »Puntarsko« s solistom Friderikom Lupšo, Dikličevo »Pesem o pesti«, proslavo pa so zaključili z mogočno pesmijo Aleksandrova »Leninova zastava«. Instrumentacijo fanfar, ki so spremljale naše pevce, je oskrbel tov, Rado Simonitti. Proslava je büa prisrčna in lepa. Ljubljana se je res iskreno oddolžila obletnici Velikega Oktobra.
Odpeta je razstava sovjetskih slikarjev v Moderni galeriji
V petek, 7. novembra so odprli ob prisotnosti predstavnikov našega javnega In kulturnega življenja razstavo sovjetskih slikarjev Aleksandra Gerasimova, Sergeja Gerasimova, Aleksandra Dejneka in Arkadija Pla' atova. Ob otvoritvi je v imenu Društva za kulturno sodelovanje Slovenije z ZSSR spregovoril tov. Fran Albreht, nakar je minister za prosveto tov. dr. Jože Potrč slavnostno odpri razstavo sovjetskih slikarjev. Z» njim je spregovoril še nekaj besed o sovjetski slikarski umetnosti rektor Akademije za upodabljajočo umetnost akad. slikar ’ Božidar Jakac. Po slavnostni otvoritvi so s{ gostje ogledali razstavo, ki bo odprta za občinstvo do 22. novembra 1945,
„TEKMUJEM®“
Nova številka »Tekmujemo«, ieoi-uika OF Ljubljane, prmaša uvodni članek tov. .Matije Maiežiča o volitvah v rajonske in krajevne ljudske odbu re. 8 tei člankom je nakazana osnov na smer predvolivnega dela m smer dela za izgraditev naših ljudskih odborov, ki morajo post., kar najbolj demokratični taso po vsebini, kakor tudi po obli- i. Z volitvami moramo ljudske odbore aktivizirati in doseči, da bo sto in sto novih ljudi pričelo sodelovati in pomagata svojim odborom tudi pri urejanju našega življenja i;i še posebej pri izpolnjevanju naših gospodarskih nalog.
Vestnik »Tekmujemo« prinaša dokaj obširen pregled rezultatov izvajanja petletnega piana, pregled uspehov prostovoljnega dela, rezultat tekmovanja v proslavo 50 letnice Velike oktobrske revolucije. Taki pregledi dela in uspehov niso samo najboljša predvolivna manifestacija, najboljša priprava na volitve, ampak so tehten prispevek k pregledu dela ljubljanskih tovarn in podjetij in najboljši način informiranja Ljubljančanov, kaj prispevajo k petletnemu gospodarskemu planu, in sploh, kaj se vse v Ljubljani in njeni neposredni okolici dogaja. Iz teh pregledov vidimo delo, napredek in uspeh kemične tovarne, tovarn kleja, Papirnice Vevče, tovarne igrač »TIN«, tovarne »Zmaj«, tovarne Hribernik, tovarne »Praznik«, itd. Vidimo uspehe s posameznih terenov 7 mesiu in okolici; in podobm. Ta način bo hkrati najboljši tolmač nalog petletke, tolmač in propagator socialističnega tekmovanja, propagator izkušenj v organiziranju tekmo-
vanja m rezultatov tekmovanja. Re-zuiiat takih pregledov bo, da bodo proizvodni poziv; ua tekmovanje vse uolj pogosti, da bo dejansao tekmovanje vse .treje poganjalo naprej našo proizvodnjo v tovarnah ;n ua gradbiščih, Ua bo dejansko tekmovanje postalo oblika pomoči naprednih delavcev zaostalejšim, obuka pomoči kmeta delavcu in delavca kmetu, da bi dosegli čim večje skupne uspehe u podvige. S tekmovanjem bomo odkrivali nove talente, dvigali delovno aktivnost množic, sproščali velike siie našega delovnega ljudstva in tako ua fronti dela vodili borbo za mir in demokracijo. borbo za izgraditev naše dežele in za splošno zboljšanje življenjskih pogojev našega ljudstva.
Zanimivi so prispevki k problematiki mesta Ljubljane. Članki »Za zboljšanje preskrbe Ljubljane«, »Pomen reorganizacije finančne službe v Ljubljani«, »Po tednu čisteče«, posegajo v razna vprašanja mesta Ljubljane. Taki načini obravnavanja vseh mogočih vprašanj, ki zadevajo mesiti, njegovo preskrbo, higieno, prehrano in podobno, so vsekakor koristen prispevek k zboljšanju in pravilnemu reševanju posameznih problemov, ki jih ima Ljubljana danes dovolj.
Poleg tega prinaša vestnik »Tekmujemo« dovolj tehničnih navodil v zvezi z volitvami, razpored volivnih enot itd. V tej obliki, s takem načinom pisanja in s tako vsebino predstavlja vestnik napredek in koristen prispevek k ureditvi vseh vprašanj, ki s« javljajo prav sedaj v zvezi z volitvami v rajonske in krajevne ljudske odbore.
Slovenska medicinska znanost v sluiM napredka
Fizikalnemu institutu medicinske fakultete v Ljubljani je zadnji čas uspelo sestaviti napravo za opazovanje in fotografiranje električnih tokov v možganih.
Sicer je že dalje časa znano, da možgane prešinjajo električni tokovi, vendar pa njih obseg ne znaša rud milijardinke toka v električni žarnic«, zaradi česar je njih opazovanje izredno težko.
Prav dejstvo, da nam ti tokovi dajejo sliko dela v možganih, pa je v strokovnih krogih zbudilo nenavadno pozornost. Drugačni namreč so ti tokovi, če človek misli, drugačni, če ne misli, zopet drugačni, če spi, če računa itd. Tako lahko iz oblike teh možganskih tokov sklepamo, kaj se v možganih dogaja. Za mnoga področja bo spoznanje te možnosti pomenilo velikanski preokret, saj je opazovanje in tolmačenje možganskih tokov danes že posebna znanstvena panoga, ki se ji obeta še velik razmah. Seveda so za delo na tem področju potrebne zelo zamotane naprave in svojevrstni, za te poskuse nalašč pri rejeni laboratoriji; zato ovire, ki jih mora v ekonomskem in fizikalno-tebnsčnem pogledu institut premagovati, niso majhne.
Izrednega pomena pa je študij električnih tokov tudi za medicino, saj je s pomočjo ustreznih aparatur mogoče razpoznavati razne možganske tumorje in podobno.
Pri Slovencih se vse dotlej s takimi poskusi nismo mogli baviti, ker primernih aparatur pač ni bilo na razpolago. Na pobudo univ. prof. dr. Božidarja Lavrica, sedanjega dekana medicinske fakultete, pa se je s tem vprašanjem živo začel baviti fizikalni institut medicinske fakultete. Uspeh v resnici ni izostal. Inž. Aleš Strojnik, univ. asistent v fizikalnem institutu medicinske fakultete, je ob požrtvovalni podpori drugih institutskih delavcev skonstruiral napravo, ki pomeni izreden napredek v registracijski tehniki. Aparatura — na vsem slovanskem jugu prva svoje vrste — se v primeri z dosedanjimi inozemskimi napravami te vrste ponaša s približno 15 milijonskim ojačanjem napetosti. Z njo na institutu samem že opazujejo delovanje možganov in ugotovili so, da aparatura pri raziskovanju te vrste tokov ustreza tudi najstrožjim zahtevam.
Tako je po osvoboditvi prvič o zgodovini popolna medicinska fakulteta v Ljubljani s prizadevnostjo svojega fizikalnega instituta ustvarila -našemu znanstvenemu in zdravniškemu kadru nov, izredno pomemben instrument, saj bo z njim pri reševanju zdravstvenih vprašanj omogočena uporaba najmodernejših metod.
Tako smo — neodvisno od tujine — tudi na tem področju znanosti prispevali pomemben delež k napredku nove skupnosti.
Mladinski aktiv „Slov* poročevalca“ fe v tekmovanju dosegel velik
Mladinska skupina strojnice in stavnice je v oktobrskem tekmovanja dosegla največje uspehe. V sredini je najboljši mladinec mladinskega aktiva »Slovenski poročevalec« tov. Viktor Ramovž
Pred dobrim mesecem je naš aktiv še spal. K delu je bilo pritegnjenih samo par mladincev. Zato je bila prva in najosnovnejša naloga, da se vsa mladima našega podjetja zajame v našo organizacijo. V našem podjetju deda mladina v. raznih oddelkih in pri različnih delih, ki ima vsako svoje probleme; zato smo naš mladinski aktiv razdelili v tri skupine. S tem smo dosegli, da se je sedaj vsa mladima ločena po strokah in delu vključila v našo organizacijo in je lahko na svojih skupinskih sestankih razpravljala na konkreten način o svojem delu. Uvedeno je bilo tudi tekmovanje med posameznimi skupinami. Za toenejšo kontrolo tekmovanja smo uvedli način podeljevanja točk. Tako smo lahko tedensko proglašali najboljše mladince posameznih skupim in jdim podeljevali prehodne zastavice, ob koncu meseca pa smo proglasiti najboljšo skupimo našega aktiva.
Že v prvem mesecu našega tekmovanja smo dosegli ogromne uspehe in napredek. To mladinsko tekmovanje je zajelo vso mladino našega podjetja. V tem tekmovanju je opravila mladima našega aktiva 164 prostovoljnih ur. Obisk sindikalnega in mladinskega študija ter sestankov se je dvignil za 60%. Stenčas ki je prej dva meseca sameval, je naenkrat oživel im so iprdčeii članki kar deževati vamj^ Mladina ee je tudi z vso svojo požrtvovalnostjo in svojo delovno vnemo vključila v proizvodnjo. Svojemu strokovnemu izobražamju je posvetila vso skrb. Tako je mladinec Viktor Raonovž šest mesecev pred rokom opravil svcu strokovni izpit. Iz-
stanki in zamude cb prihajanju na delo so izostale, ker so se tudi ocenjevale.
V petek smo imeli skupen mladinski sestanek, na katerem smo pregledali svoje uspehe im si zadati nove obveznosti.
Najboljša skupina prvega meseca je bila skupina stavnice in strojnice, v kateri ie tudi najboljši mladinec našega celotnega mladinskega aktiva iov. Viktor Ramo-vi. Ta mladinec je bil prej nedelaven, ko pa se je vključil v tekmovanje, je prsta! vzor celotnega mlati inskega aktiva in je prejel v petek na mladinskem sestanku prehodno zastavico in nagrado. Na svojem sestanku je mladina prevzela obveznost, da se bo odslej še aktivneje vključila v proizvodnjo. Zato bo v-gamizirala v našem podjetju brigadni sistem dela. Naš mladinski aktiv je doslej prvi. ki bo pričel s tem novim uspešnim načinom dela. Nadalje smo mladinci sklenili, da bomo posvetili vse sile za svoj strokovni dvig, kar je tudi naša najosnovnejša naloga. Organizirali bomo tudi sindikalno kulturno prireditev im se bomo 100% udeleževali vseh študijskih, sindikalnih in mladinskih sestankov ter pri prostovoljnem delu.
Naš mladinski aktiv je svoje delo pravilno usmeril. Že v prvem mesecu tekmovanja je dosegel ogromen uspeh. Da bi ne popustil, je organiziral brigadni sistem dela. s kate^tin bodo doseženi še večji uspehi naš -ra dela. S svojitm uspehom je caš mladinski aktiv na na-Sepši im na.sveča-nejši napili proslavil obletnico Velike oktobrske iwohjoje.	B. K.
Hrastov, gozdovi — zlati zakladi pri Kostanjevici
Doma in po svetu ©o znani hrastovi gozdovi Slavonije, pa imamo tako bogastvo tudi v naši ožji domovini — edinstvene hrastove gozdove pri Kostanjevici. Severovzhodno nad Kostanjevico se razprostira obširen gozd, ki mu pravijo »K rakovo«. Ure in ure bi lahko križaril po njem, pa bi ga ne prehodil. Tu ie okrog 700 ha strnjenega gozdnega sestoja same hra-stovine; košati se drevje različne starosti, od mladih 20 letnih drevesc do 150 letnih oriakov. ki so zreli za posek. Poleg domačih vrst goje tudi različne tuje. eksotične vrste hrasta, zlasti je uspelo vzgojiti deloma samostojne sestoje rdečega hrasta (quer-cus rubra, ima škrlatno rdeče listje), ki se je že lepo aklimatiziral, ter močvirnega hrasta (quercus nalustris) — ki se je prav tako udomačil in kaže izreden letni prirastek. Za vzgojo gozdov, pogozdovanje goličav in sečenj skrbijo 3 gozdne drevesnice, ki gojijo vse naše iglavce in plemenite listovce domačih in tujih vrst. Gozdna oprava v Kostanjevici je lansko leto med drugim oddala gozdni upravi Brežice tudii 30.000 sadik rdečega hrasta. Veliko važnost polaga predvsem na to, da se ne opustoSijo gozdovi, temveč skrbno vzgajajo nove gozdne sestoje.
Seka in gospodari se s temi gozdovi po planu in smernicah gozdnogospodarske osnove. Podirajo le zrelo drevje, ki je vsaj 150 let staro. Hrastovima je naš najdragocenejši industrijski les (važen za mizarsko industrijo, iz njega izdelujejo furnir plošče za fino pohištvo, pride pa v poštev tudi za naš izvoz) in terja pri
Jakob žolinjah iz Slivja, najboljši gozdnj delavec v Kostanjevici, drvar-udamik, ki je v 90 delovnih dneh izdelal 589 kubičnih metrov hrastovih hlodov in tako prekoračil normo za 116 odstotkov
obdelavi posebne izvežbanosti in tehnike. Skrbno je treba paziti, da je čim mani odpadkov in da se seka popolnoma pri tlu. Tega se gozda: delavci tudi zavedajo in žrtvujejo vso skrb. moči in sposobnosti pravilnemu delu, obenem pa se tudi trudijo za čim večio storitev. Delajo po normah, v kolikor ie to možno, in so iib nekatere delovne partije že visoko prekoračile Izredno lep učinek dela ie pokazala zlasti partija »Žolinjak«, ki stalno prekoračuje normo (povprečno
20 do 30% dnevno); še posebno pa se ie izkazal tovariš Žol Lnjak, ki je v 90 delovnih dneh izdelal 589 m3 hrastovih hlodov in s tem prekoračil normo dnevno za 116°/o. Norma pri hrastovim je n. pr. 3 kubike izdelanih hlodov dnevno na moža in mora torei skupina 4 delavcev napraviti 12 kubikov na dan. Žolinjakova partija pa izdeluje po 16 in tudi jx> 18 kubikov na dan, kar pomeni prekoračenje norme za 50%. Kljub takšnemu dnevnemu učinku pa ta skupina najlepše izdeluje les. Sindikalna podružnica ji ie podelila udarniški naslov. Tudi druge skupine so prav pridne in kljub vsem zaprekam, (pomanjkanje pitne vode. vremenske neprilike itd.), težkemu in preciznemu delu, ne le dosegajo norme, ampak jih tudi prekoračujejo.
Gozdno gospodarstvo v Kostanjevici ima razmeroma najvišji proizvodni plan pri Dolenjskem gozdnem gospodarstvu in ga zadovoljivo izvršuje. Za letošnje leto je povprečno dosežen plan že okrog 85%. Najvišji odstotek produkcije celotnega plana je dosežen v bukovi gozdni hlodovini (117%). pri drvah je doseženih 120%, pri jamskem lesu je prekoračen plan za 7%. Pri furnirski hlodovini je letni plan prekoračen za 2%, pri celulozi ie doseženega 86%, železnih pragovih 71%, pri oglju 70% piana. Naj-kritičnejši Sortiment pa je hrastova hlodovina in hrastov taniimski les, to pa zato, ker je gozdna uprava šele tik pred jesensko sečnjo prejelanalog za proizvodnjo teh lesnih vrst in razmeroma zelo visokih količinah. Vendar pravijo delavci in tovariši iz strokovnega vodstva, da ne bodo odnehali. dokler ne bo dosežen plan tudi v teh lesnih vrstah.
Poleg hrastovih gozdov obkrožajo Kostanjevico še drugi gozdovi. Gozdni kompleksi »Ravne gore« se bohotijo z bukovino. »Opatova gora« z bukovino. smrekovim) in drugimi iglavci, v revirju »Mali boršt« gojijo razne vrste duglazij, ki sestavljajo že leipe samostojne nasade. V teh gozdovih so moderna gozdna spravila kakor žičnica in kamionske ceste, ki jih bodo v prihodnjih letih še dogradili. Da bi odprli še neizkoriščene gozdne komplekse v Ravni gori za proizvodnjo, so lami po najtežavnejšem terenu v treh mesecih zgradili nad 3 km dolgo gozdno cesto, sposobno za kamionski promet. Poleg že obstoječih lastnih gozdnih ce6t (v skupni doilžini 24 km), imajo v načrtu, da bodo cesto, ki je bila speljana v Ravno goro, podaljšali še za 12 km. Tako bo vezala vse gor-iansko pogorje od drž. metliške ceste do Kostanjevice.
Zaradi občutnega pomanjkanja vode v teh gozdnih področjih, zlasti v 6ušni dobi ima gozdno gospodarstvo v načrtu. da bo zgradilg na Opatovi gon velikansko cisterno za 600 hektolitrov vode. Začetna dela že oprav ijajo in bo betoniranje še letos končano.
Za leto 1948 imajo pa Še drug gradbeni načrt. Zgradili bodo na Opatovi gori veliko manipulativno poslopje, kjer bo dovolj prostora za higienično bivališče delavcev in uslužbencev, za pisarne, skladišča in druge manipulativne prostore. Tu bodo tudi moderni konjski hlevi, remiza za vozove in prostoren senik. Tako bo kostanjevi-ško gozdno gospodarstvo napredovalo do čim popolnejše modernizacije.
A. P
Akcija m izkaljšanje varnostnih In higienskih pogojev dela
Sindikalne podružnice po ustanovah in podjetjih v Sloveniji so dose de j posvečale premalo pažnje izboljšanju tehničnih in higienskih naprav v podjetjih Statistični podatki državnega zavoda za socialno zavarovanje dokazujejo precejšnje število obolenj in obrtnih nezgod zaradi nezavarovanih strojev na posameznih sektorjih dela in nehigienskih delavnic, kar povzroča velike materialne stroške in ograža izpol-njevalnje plana. S pravilnim delom sindikata in uprave podjetja bi se ti odstotki lahko zmanjšali na najmanjšo mero.
Zato je glavni odbor Enotnih sindikatov Slovenije v sodelovanju z ministrstvom za delo pri vladi LRS na konferenci vseh gospodarskih ministrstev in ustanov sklenil organizirati posebno akcijo za izboljšanje varnostnih in higienskih pogojev dela. Ta akcija bo od 10. do 29. nov in bo zajela vse sindikalne organizacije v podjetjih in ustanovah vseh strok. Posebno pozornost bodo v tem Sasu posvetili važnejšim industrij-
ski! strokam:	rudarski, kovinarski,
gradbeni, lesni, kemični itd. Te akcije se ne bodo udeležila samo večja, temveč tudj manjša podjetja in delavnice.
V zvezi s to akcijo so sindikalni sveti sklicali posamezne konference obratnih inšpektorjev, komisij za tehnično zaščito dela in komisij za socialno zavarovanje v sindikalnih po-družncah. Povabili' so tudi zastopnike množičnih organizacij. Na konferencah so skupno izdelali načrt za padrobno izvedbo akcije v podjetju. Sindikalna podružnice so skupno z vodstvi podjetij izdelale podroben načrt o izboljšanju varnosti in higiene v podjetjih. Po vseh podjetjih in ustanovah se pripravljajo, da bi akcijo kar najbolje izvedli. Glavni namen te akcije pa je, preprečiti nezgode. zavarovati delovišča in stroje ter delovna mesta in delavnice urediti tako, da bo zdravje delavcev za-sigurano. V teku te akcije bodo tudi uredili in olepšali delavnice In dvorišča posameznih podjetij in ustanov.
Ustanovitev obratnih ekonomij v Mariboru
Prebrana v menzah mariborskih to-varen dosedaj nikakor ni bila zadovoljiva Zato je bila v sredo 5. novembra v VI iriboni konferenca vseh upravnikov večjih lokalnih in repu-biišKui podjetij. Konferenci je predsedoval tov. Živko Bernot. pomočnik ministra za kmetijstvo, ki je sodelo val kot zastopnik komisije _ za upo-6tavljanje tovarniških ekonomij. Konferenco je otvoril tov. Bernot, ki je v svojem poročilu predvsem poudarjal, da je treba nujno dvigniti prehrano delovnega ljudstva in je zato potrebno imeti v rokah blago, s katerim bomo lahko na trgu regulirali cene. V Mariboru bosta v ta namen ustanovljeni dve ekonomiji, in sicer mestna ekonomija, ki bo zalagala trg m s svojimi pridelki regulirala cene in bo oh-egala 200 hektarov, in obratna ekonomija, ki bo služila za zboljšanje prehrane delavcev Tovarni dušika v Rušah je bilo dodeljeno 6 ha zemlje, tovarni avtomobilov na Tezno 35 ha. predilnici in tkalnici 14 ha. mariborski tekstilni tovarni 28 ha. tovarni splošnih me-
I	talnih konstrukcij pa 34 ha zemlje. Za tovarno aluminija v Stniišču in za delavnice državnih železnic obseg ekonomij se ni določen. V debati k ‘emu referatu so prisotni predvsem poudarili, da bo ta zemlja v prvi vrsti služila za vrtnarstvo in pridelovanje krompirja. Vsaka ekonomija Ik> imela svoje pitališče svinj, gojila bo tudi krave in perutnino. Vse to naj bi bili novi viri za preskrbo delovnih množic.	F. F.
Zadružni tečaji IZOS-a
Poleg zadružnega tečaja v Mariboru. ki je začel z delom 3. t. m., bo vfaiciativni zadružni odbor Slovenije« odiprl sredi tega meseca še tri na-daljne zadružne tečaje, in sicer v Ljubljani. Celju in Novem mestu. — Tečaji bodo trajali po tri mesece ter so internatskega značaja. V januarju prihodnjega leta se začne v Ljubljani tudi šestmesečni višji zadružni tečaj, ki ga bodo obiskovali najboljši absolventi ostalih štirih tečajev. Tudi višji tečaj bo združen z internatom. Tečaji: bodo vzgajali nov zadružni kader, ki je postal z ozirom na vedno večji obseg in pomen zadružništva za naše goepodarsiko življenje nujno potreben.
PO DOMOVINI
Ljubljana Je slovesna proslavila Oktobrsko revolucijo
.iia predvečer proslave obletnice Velike oktobrske revolucije je z Ljubljanskega gradu sijala v večerno temino velika peterokraka zvezda, nekatera poslopja, med njimi predvsem palača CK KPS, Dom Jugoslovanske armije in univerza pa so bila bogato razsvetljena. V vrsto svečanih proslav in drugih prireditev se je na večer obletnice velikega dne, ko je v Rusiji zmagala proletarska revolucija, dostojno uvrstila tudi svečana akademija v pripravi Mestnega odbora Osvobodilne Fronte, na kateri so nastopili združeni pevski zbori iz Ljubljane in okolice v unionski dvorani, ki jih
kaže naša slika.
Grobnica žrtev m svobodo pri Sv. Urta
Vsem ljubi Janškim brigadirjem 5
Velika bitka za dograditev Mladinske proge šamac—Sarajevo se bliža koncu. Titova mladina bo s svojo veliko zmago ponovno dokazala vsemu svetu, kaj je zmožna storiti v novi Jugoslaviji pod vodstvom našega ljubljenega maršala Tita.
Na vse težkoče pri gradnji proge in klevete reakcionarjev je odgovorila mladina s svojimi obvezami. S svojim vztrajnim delom je dosegla, da bo proga izročena prometu 14 dni pred postavljenim rokom — 15. novembra.
Ta dan ne bo samo največji praznik mladine, temveč praznik vsega ljudstva, saj je dobojevana največja zmaga v prvem letu petletke.
16. novembra bomo proslavili otvoritev proge s parado vseh mla dinskih brigad mesta Ljubljane, ki so častno zastopale Ljudsko Mladino Slovenije.
Zato poziva Mestni odbor LMS vse brigadirje, da se udeleže svojih brigadnih konferenc. Istočasno prosimo vse ustanove in podjetja, da omogočijo njih izvedbo.
Zbori brigad bodo 1G. noveoibra po naslednjem razporedu:
L LiMDB Delavski dom, dvorana KSS Bleiwetsova cesta 22 ob 17. II. L*MDB Osnovna šola Prale ob 19.
UL LMDB Učiteljišče, Resljeva cesta ob 19.
IV. LMDB Učiteljišče, Resljeva cesta ob 17.
V. L.MDB Dom Otona Župančiča .Žibertova 27 ob 19.
VL LMDB L drž. gimnazija ob 18.30 VU. LMDB I. drž. gimnazija ob 18.30 V lil. LMDB Klasična gimnazija ob 18.30 IX. LMDB Prosvetni dom Trnovo ob 19.
X. LMDB vm. drž. gimnazija Bežigrad, Vodovodna cesta ob 19.
XI. LMDB Osnova šola Moste ob 19.
XII. LMDB VILE. drž. gimnazija Bežigrad, Vodovodna cesta ob 19. XVI. LMDB Vera Šlander II. moška gimnazija Sv. Jakob ob 18.
XVU. LMDB IV. moška gimnazija Bežigrad ob 19.
FIZKULTURA IN ŠPORT
Tekmovanje sindikalnih podružnic v crossu
Člani sindikalnih organizacij bodo tekmovali na letošnjem jesenskem crossu. Sindikalne podružnice bodo medsebojno tekmovale, katera bo na tej športni manifestaciji sodelovala s čim višjim odstotkom svojega članstva. GO ESS bo podružnico, ki bo sodelovala z najvišjim odstotkom svojega članstva, nagradil s
kompletno opremo za odbojko (mrežo, žogo in lahko-atletsko opremo za tekmovalce). Sindikalne podružnice morajo poslati poročilo o udeležbi potrjeno od fiz-kulturnega društva GO ESS najkasneje do 25. novembra. Kasneje dospela poročila se pri ocenjevanju ne bodo upoštevala.
Madžarska zmagovalec na šahovskem prvenstvu Balkana
Trakte
Okrog devetih dopoldne Je v daljavi nekaj začelo bobneti, kot Ja se bližajo tanki. Vasi Dupije se je približal prvi traktor in zavil z glavne ceste na Janovo njivo.
Dober streljaj od Janove njive je oral Ukčev Matevž. Lep par konj je poganjala šoli odrasli hčerka. Ob pojavi traktorja na Janovi njivi je ukazal Matevž ustaviti konja. Oba z vodnieo sta gledala proti traktorju in radovedno čakala, »kako jo bo zastavil«. kakor je dejal Matevž.
Nekaj minut in traktor »je zastavil«. Na oknih stare šole so se pokazali radovedni obrazi pionirjev.
»Traktor, traktor!«
Samo čez cesto, pa čez progo in že je je bil pionirski zbor na ozarah Janove njive.
Iz vasi so hitele matere z malimi v naročjih. Kot mladenke so skakale čez jarke ob cesti. Strmele so v čudno prfSazen, ki pravkar obra eajo na drugem koncu njive.
Neznanec, ki je slučajno pripeljal mimo, je privezal konja k brzojavnemu drogu in stopil do njive. Arhov Jaka je peljal v šolo drva. Tudi on ie privezal konja k plotu, petdeset korakov od šole. Zaslišal in zagledal je traktor, pa je hitro opravil s konjem in stekel za progo do Janove njive. Tu je opazoval njegovo brzino in poslušal učitelja, ki je pripovedoval otrokom, kako so nekoč orali, kako danes orjejo in kako bodo orali po končani prvi petletki Otroci so že mnogo slišali o trak torju, pa so se le čudili učitelje vemu pripovedovanju in komaj verjeli. Sedaj verjamejo vsi. Tudi Arhov Jaka je na sestanku čul, da bomo letošnjo jesen že orali naša polja s traktorjem. Poslušal je, verjel pa ni dosti. Pri odhodu s sestanka pa je celo glasno izpovedal svojo misel, da s to rečjo ne bo nič, da je pri nas premalo zemlje in da je tudi oranica preplitva.
Danes je na vse to pozabil. Skoraj nepremično je gledal traktor, ki je pred njegovimi očmi z neverjetno brzino obračal zemljo. Na eno uho je poslušal učitelja in njegovo vprašanje: »Kako se ti zdi, Jaka?« je počasi odgovoril; »Ni tako slabo!«
Nepoznani orač je imel vedno več gledalcev. Vsem je bil traktor všeč in kar niso mogli oditi. Nad trideset metrov je bil že širok rjavi pas na njivi. Otroci so tekali po obrnjeni zemlji za plugom in. se skušali s
O^.M
traktorjem v brzini. Kmalu so drug za drugim odnehali, traktor pa je mirno nadaljeval svoje delo.
Janežev je opazil Ukčevega Matevža, ki je nadaljeval oranje s konjema.
»Bomo videli,« je dejal, »koliko brazd bo traktor obrnil v času, ko bo Matevž prišel na dragi konec njive!«
Pravkar sla oba obrnila. Otroci so »navijali« za traktor. Štiri že ima, Matevž pa je še zmeraj pri prvi!« Ali bo že prišel do konca?«
Tudi odrasli so opazovali zanimivo tekmo. »Bo!« »Ne bo.« »Bo! Bo!«
»Je.« Točno šest brazd je obrnil traktor medtem ko je Matevž obrnil eno. Traktor je zmagal. Kako so mogli ugibati?!
Hitro so se zbrali vaščani, počasi pa so se razšli. In so se še daleč od njive ozirali za novim »plugom«. Česar še danes zjutraj niso verjeli, o tem so zdaj trdno prepričani. Nič več mučenja konj in volov, nič več znojenja utrujenih kmetov, nič več izostankov šolarjev, ki so morali doslej pogosto poganjati konje.
Enajst je odbilo v zvoniku. Otroci v šoli so zopet pogledali skozi okno. Traktorja ni bilo več. Vsa njiva pa je bila preorana. Štiri mernike se poseje nanjo, pa jo je traktor v dobrih dveh urah obrnil. Janežev Jo-*■> "• nakaza! na tičkovega Matevža, ki |e še vedno koracal za svojim
■ ugoni in priganjal utrujene živali. Za en mernik je njegove njive, pa je že vse dopoldne oral in bo — še oral.
Končno je tudi Matevž sklenil, da ie zadnjič takole oraL	Jan
želimo spremembo voznega reda
S 3. t. m. je bil uveden na progi Roga-tec—Celje zimski vozni red s katerim je po veliki uvidevnosti železniške uprave šmarski okraj dobil 4 pare vlakov, tako ima okraj številne zveze s kraji izven okraja. Za ogromno večino potnikov prvega vlaka, ki odhaja iz Rogatca v Celje ob 4.35 uri, pa je ta ura prezgodnja, zato je želja velike večine potnikov, da bi odhajal iz Rogatca v zimskem času ob 5.30, kakor nekoč. Ce pa iz tehničnih razlogov to ni izvedljivo, naj bi odhajal tisti vlak ob 7.35 tako, da bi bil v Celju okoli 8. are.
6.	t. m. se je v Sofiji končal drugi šahovski šampionat Balkana, na katerem je močno in izenačeno moštvo Madžarske doseglo prepričljivo in zasluženo zmago. Doseglo je 18 točk od 24 možnih ali 75 V«. Barcza je na prvi deski dosegel 2 in pol točke, a velemojster Szabo na drugi deski vse tri zmage. Tudi vsi ostali so dosegli nad polovico točk in prvin sedem sploh ni bilo poraženih. Madžari so bili pred vojno dvakrat svetovni šahovski pravak.
Moštvo Jugoslavije je sicer sigurno doseglo drugo mesto s 13 točkami (55 */•), je pa zelo razočaralo. Najslabše so bile prve in zadnje deske, medtem ko je sredina prav zadovoljila. Dr. Trifunovič, Gligorič in Pire so iz 9 točk dosegli samo 3 in pol točke, kapetan Markovič iz treh dva in pol, neporažena Vidmar ml. in Milič 2, Puc in Kostič iz dveb eno in pol, a Bidev in Vukovič sta svojo partijo izgubila. Z Madžari so izgubili tekmo s 3:5.
Bolgari in Romuni si delijo z 8 in pol točke zadnji mesti. Oboji so se dobro pripravili in pokazali od lani znaten napredek, kar je še bolj pomembno, ker njuni moštvi sestavljajo večinoma mladi igralci. V odločilni tekmi so Bolgari najies-
Današnji spored v Ljubljani
Danes bomo gledali bogat spored jesenskih crossov: Ob 9. bo start crossa FD Enotnosti izpred letnega telovadišča v Tivoliju. Tekli bodo člani vseh sekcij iizkulturnih društev in aktivov.
Na stadionu FD Triglava v Zg. Šiški priredi FA Zg. šiška cross, na katerem bodo sodelovali člani vseh sindikalnih po družnic okraja Zg. šiška.
Inicijativni odbor za fizkulturno društvo Rajona Moste priredi ob 9.30 jesenski cross s startom na poti na ljubljansko letališče.
V	Mestnem logu, na križišču Vipavske in Gerbičeve utice pa bo ob 10.30 množičen cross, ki ga priredi FD Krim.
Nogometaši pa so pripravili tale spored:
Ob 10.30 bo na igrišču Doma armije ob TyrSevi cesti predzadnja letošnja prvenstvena tekma ligaških moštev Garnizije Ljubljana in Triglava, ki bo nudila vsekakor napeto igro pred zaključkom letošnje nogometne lige LR Slovenije.
Ob 14.30 bo na igrišču Doma armije tekma za pokal FLRJ med FD »Naša krila« iz Zemuna in domačim FD Enotnost. V predtekmi ob 13.15 se bosta pomerili mladinski moštvi FD Enotnosti in FD Triglava.
Nova zmaga Partizana v Bukarešti
V	odlični igri je Partizan z drugim najmočnejšim nogometnim društvom v Bukarešti v četrtek 6. t m. dosegel visoko zmago. Rezultat 5:1 (3:0) pomeni še tem večji uspeh naših nogometašev, ker je enajstorica »Čokauula« v zadnjem času dosegla nekaj prav lepih zmag v inozemstvu. »čokanul« je premagal na Dunaju poznano »Austrijo«, v Budimpešti MTK, z »Ujpešto« pa je igral neodločeno igro 3:3.
Zmagovite gole za »Partizana« so zabili: Simonovski dva, Jezerkič, Bobek in Čajkovski po enega. V splošnem je moštvo Partizana prikazalo visoko igro, ki je navdušila gledalce in časopisje v Bukarešti. Danes bo Partizan igral finalno tekmo nogometnega turnirja v Bukarešti z moštvom Č. F. R.
Spominski cross v Slovenjgradcu
Tretjič se bodo slovenjgraški fizkul lurniki letos spomnili padlega borca partizana Janka Gregoriča. Janko je enako kot mnogi naši najboljši fi ».kulturniki daroval svoje življenje za boljšo bodočnost svojega naroda. Vedno je bil vzor vsem odbornikom, vedno je bil vzor vsem takmcvaloem in nastopaj o-
neje premagali Romune (4‘/i : 3</t) ter jih dosegli s točkami.
Res je, da sta v jugoslovanskem moštvu manjkala dr. Vidmar in Tomovič, toda glavni razlog neuspeha je velika utrujenost, saj so morali nastopiti že pet dni po končanem napornem šampionatu v Ljubljani Edino s tem se dajo razlagati neverjetne napake v često dobljenih partijah.
Kako se je treba za take tekme pripraviti, kaže primer Bolgarov, ki so poslali svoje igralce 15 dni pred tekmovanjem na odmor. Še bolj pa to kaže izjava vodje madžarskega moštva mojstra dr. Astalo-ša Povedal je, da so pričakovali z Jugoslavijo najtesnejšega rezultata ter so se zanjo prav posebej pripravili. Preštudirali so vse partije naših mojstrov z lanskega in letošnjega šampionata ter pripravili teoretične odgovore. Predhodno so odigrali z Avstrijo dvokrožni dvoboj, Ki so ga dobili visoko s 15 in pol proti 4 in pol. Poleg tega je vsak igralec, od katerih ie bil skoro vsak že madžarski prvak, vložil vse sile in borbeni duh vsega kolektiva je bil izreden. Naši igralci so se torej labko marsičesa naučili.
Tekmovanje je potekalo vseskozi v športnem duhu in znamenju prijateljstva naprednih balkanskih narodov.
! čim. Letošnji jesenski cross v Slovenjgradcu bo posvečen njegovemu spominu. Proga, dolga 4.500 m, ni preveč naporna. Zmagovalec prejme pokal, ki si ga jo pokojni Janko priboril v tekmovanju s kolesom in katerega je sedaj njegova žena poklonila za zmagovalca. Pokal branita Giouar, ki si ga je priboril v letu 1945 in Siavoljub Masten, ki si ga jo priboril leta 1946. Ze lani ;e bila borba za prvo mesto zelo ostra, letos pa, ko so se prijavili naši najboljši dolgoprogaši CDJA »Partizana«, bo borba za pokal še ostrejša.
Pričakuje se tudi udeležba dolgoprogašev iz Celja, Ljubljane, Maribora in Zagreba. Morda bo tudi naše podeželje dalo presenečenja, da bomo na tem tekmovanju odkrili novih talentov. Zato vabimo k nastopu in k sodelovanju vse aktive naših tovarn in sploh sindikalnih aktivov.
Drobne vesti
Trt zmage sovjetskih boksarjev na
Poljskem. Sovjetski boksarji so imeli v petek svoj tretji dvoboj s poljskimi boksarji. Vršil se je match z boksarsko reprezentanco severne Poljske. o„ boksarji so zmagali v šestili -izmed osmih. Tako so sovjetski boksarji na Poljskem zmagali v vseh treh srečanjih, in sicer so premagali poljsko državno reprezentanco z 10:6, reprezentanco severne Poljske z 12:4 in boksarje iz Katovic z 12:4 športna javnost na Poljskem je visoko cenila spretnost sovjetskih boksarjev.
Nogomet v goriškem okraju. V gori-škem okraju je izmed vseh panog športa najbolj razvit nogomet. Pred kratkim sta f® 8 fuzijo moštev FD *Partizan«-Bilje, FD *Adnja«-Miren in FD št. Peter ustanovili dve močni nogometni ekipi, ki bosta zastopali FD Novo Gorico. Prva ekipa bo igrala v TI. slovenski ligi, druga pa bo tekmovala za prvenstvo Pnmoria-
Sovjetski nogometni prvak v Pragi.
V	soboto ob 11-45 je prispela s posebnim letalom 5z Moskve v Prago ekipa
prvaka So v jots k© zveze CDKA. Ekipa šteje 23 članov, moti katerimi so znani nogometaši Bobrov. Fedotov, Grinin. Sokovi jev in drugi Vodja potovanja je Pušnov.
Službene objave
FD Triglav poziva člane ligaškega moštva, da se sigurno javijo v nedeljo dno 9. t. m. ob 9. na Stadionu ob kamniški progi. Mladinci naj se javijo isto-tam ob 12-30. — Odbor
FD Sava — Ježica priredi danes ob 10.
dopoldne »jesenski cross«. Zbirališč© je v Stožicah pri tovarišu Škerl Vinkotu.
V	ponedeljek je občni zbor šahovske sekcije. Hkrati se prične prvenstveni turnir. Igralni večeri so ob ponedeljkih in petkih v Fizkulturnem domu Vabljeni vsi prijatelji šaha. V sredo 12. t. m. ob 20. je v Fizkulturnem domu sestanek vseh fizkul turni kov. Na sestanku se bomo pogovorili o pripravi za občni zbor.
V	nedeljo 16. t. m. ob pol 10. je občni zbor FD Sava Ježica. Za člane Fiz-kultiirnega društva je udeležba obvezna.
V	abimo pa tudi ostale množične organizacije.
Cim boli se odmikamo dobi okupacije. ki ie rodila toliko groze in krvi. čim bolj legendarna postaja naša borba za svobodo in nedvisnost. tem bolj spoznavamo pridobitve te borbe in tem svetlejše so pred nami podobe ijudi, ki so ta boj vodite, ki so za ta boj umirale, in dosegle zmago.
Po vsej Sloveniji so posejani grobovi junakov narodno osvobodilne vojne. Med tenni so nekateri, ki so za naše ljudstvo še posebno svetli, grobovi, ki bodo sijali v neugasni luči skozi veke in govorili poznim rodovom o težki borbi, o junaštvu brez primere in o požrtvovalnosti ljudi, ki so v tej borbi dali svoja življenja na fronti in v zaledju.
Med take posebno svetle grobove štejemo tudi one pri Sv. Urhu. Sv. Urb ni danes več mučilnica in klavnica. v kateri so na strahoten in nečloveški naem mučili in ubijali fašistični krvniki in njihovi pomočniki — izrodki slovenskega naroda — naše najboljše sinove in beere. Sv. Urh je lanes grobnica junakov, je grobnica žrtev svobode. Tam počivajo ljudje naše zemlje, junaki naše narodno osvobodilne borbe — delavci, kmetje in izobraženci To so žrtve italijanskega in nemškega fašizma in žrtve tega, kar je bilo v naši preteklosti naj-slabše. žrtve izdajalcev in narodnih odpadnikov, ki so za tuje koristi in iz zlagane vere ščuvali brata na brata. soseda na soseda.
Tem junakom in žrtvam se- bodo •ianes pridružili padli borci in žrtve okupatorja, ki jih bodo prinesli iz Za-dvora. To so Jože Moškrič - Ciril, vojaški im politični poverjenik za Ljubljano - okolico, član I0GF ter član
KP; to so nadalje Ladislav in Jakob Moijškerc. Alojzij Janežič. Rudolf Loboda. Emil Hlebš — mučeni in ubiti od fašistov im njihovih hlapcev; Janez im Angela Vrbinc, ubita od domačih izdajalcev, Pavla Lukane im Frame Klemenčič, zverinsko ubita od domačih izdajalcev; Ivana Bricelj, zverinsko mučena in ubita cd domačih izdajalcev.
Vsako izmed imen borcev im žrtev, ki počivajo pri Sy. Urhu v _ skupni grobnici žrtev svobode, pomeni za nas mnogo. Pomeni zavestno tveganje z občutkom odgovornosti ne samo pred organizacijo Osvobodilne frcate, za katere cilje so delali im se žrtvovali, temveč pred vsem narodom kot izvrševalci določenih nalog. Prav te lastnosti razuma in značaja naših borcev in žrtev, ki* so pokopani pri Sv. Urhu, jim dajejo zgodovinsko vrednost, ki je pomembna za ves narod in ki nujno obvezuje nove rodove k ohranjevanju tega, kar so oni s svojim krvavim trpljenjem branili in rešili.
Prav zaradi posebne groze, ki nas pretresa ob imenu Sv. Urha, moramo imeti posebno globoko spoštovanje in iskreno hvaležnost do borcev in žrtev, pokopanih pri Sv. Urhu. Čeprav ni vsak svojega koraka doumel v vsej daljnosežnosti in v vsem objektivnem pomenu, je vendar le naša velika dolžnost, da njihovo žrtev pravično ocenimo. Njihova uporna volja nam je krepila ponos v najtežjih dneh našega narodnega življenja. In to je dovolj, Ja presojamo te junake im žrtve, te naše narodne mučenike kot simbol posebne veličine, velikega junaštva in pravega spoznanja. Zato so grobovi pri Sv. Urhu za na6 tako svetli im bodo sijali v neugasni luči skozi veke.
NOGOMETNA TEKMA ZA POKAL FLRJ
Danes ob 14.30
NASA KESLÄ s ENOTNOST
PREDTEKMA OB 13.15
TRIGLAV (Bsaladisfs) % ENOTNOST (affifadina)
IGRIŠČE DOMA ARMIJE OB TYRSEVI CESTI — LJUBLJANA
Odločba MLO Ljubljana o varčevanju z vodo
Po pooblastilu Mestnega ljudskega odbora in na podlagi čl. 58. splošnega zakona o ljudskih odborih izdaja Izvršilni odbor Mestnega ljudskega odbora za glavno mesto Ljubljana naslednjo
ODREDBO
o varčevanju z vodo.
Cl. 1.
liaksimira se količina dnevno porabljene vode iz omrežja Mestnega vodovoda na 1U0 litrov na osebo. V tei količini je zanopadena tako pitna voda. kakor tudi voda za kuho, pranje. kopanje itd.
Cl. 2.
Kontrolo nad pravilno porabo vode bodo vršili uslužbenci Mestnega vodovoda istočasno z odbiranjem vodomerov. ki so vzgraieni v hišah.
Cl. 3.
Dotok vode iz Mestnega vodovoda se odvzame obratom oz. industrijam, ki imajo svoje lastne vodnjake, oziroma se oskrbujejo lahko iz drugih virov.
Eri malomarnem porabljanju vode se bo postopalo po čl. 4. in čl. 5. te uredbe.
Cl. 4.
Prekrški zoper določilo čl. 1. te cd-Tedbe se bodo kaznovali z denarno kaznim do 5000 din. v primeru ponovitve pa se bo brezpogojno zaprl dotok vode v hišo.
Cl. 5.
Prekrški zoper določilo čl. 3. te odredbe se kaznujejo z denarno kaznijo do 10.000 din, v primeru ponovitve pa do 50.000 din.
Cl. 6.
Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave v časopisju.
Za Izvršni odbor MLO:
Tajnik IO-MLO:
Kovačič Leo.
Predsednik IO-MLO:
Albreht Fran.
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
Nedelja, 9. novembra: Božidar Ponedeljek, 10. novembra: Andrej Ave-lini, Demetrij
Torek, 11. novembra: Martin SPOMINSKI DNEVI
9- XI. 1942. — Ustanovljena Krajiška divizija na Kozari. Skozi vso dobo narodno osvobodilno vojne je vodila s sovražniki težke borba Sodelovala ;e v 1160 spopadih, uničila 57.499 sovražnikov. Iz njenih vrst je 10 narodnih herojev.
9.	XI. 1456. — Umrl zadnji celjski grof Urh.
9.	XI. 1938. — Začetek preganjanja Zidov v Nemčiji. Pogrome sta organizirala Heidrich in Goebbels. *
10.	XI. 1941. — Prvo zasedanje ASNOSa (Antifašistična skupščina narodne osvoboditve Srbije).
10.	XI. 1941. — Boji v Rovtah nad Škofjo Loko. Od 56 napadajočih Nemcev jih pade 54. Vse orožje zaplenjeno. DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna, Tromostje. NEDELJSKA DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
Ljubljana: dr. Kuralt Vončina Marija,
Gledališka ulica 13. od sobote opoldne do ponedeljka do 8. zjutraj.
3Xarii>or: dr. Daroiio Aleksander, Je-rovškova ul. 21, telefon 24-58. od sobote opoldne do ponedeljka do 8. zjutraj.
Celje: dr. Lovšin, Gubčeva 8/II. od sobote opoldne do ponedeljka do 8. zjutraj
SLGVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI Drama
Nedelja, 9. nov., ob 15-: Levstik-Kreft: Tugomer. Izven.
Ponedeljek, 10. nov. ob 20.: Nušič: Gospa ministrica. Red C.
Sreda, 12. nov., ob 20.: Levstik-Kreft: Tugomer. Red Sreda.
Četrtem. 13- nov., ob 20.: Nušič: Gospa ministrica. Red D.
Soivota. 15. nov., ob 20-: Levstik-Kreft: Tugomer. Slavnostna predstava ob 60-leinioi Levstikove smrti. Izven. Nedelja, 16. nov., ob 20-: Moliere: Tar-tuffe. Premiera. Izven.
Levstikov »Tugomer« v dramaturški predelavi in režiji dr. Bratka Krefta bo uprizorjen danes popoldne ob 15. v ljubljanski Drami. Na prvo popoldansko predstavo posebej opozarjamo.
Statiste, ki sodelujejo pri »Tugomeru«, opozarjamo, da je današnja predstava »Tugomera« popoldne ob 15.
Opera
Nedelja, 9. nov., ob 19-30: Borodin: Knez
Igor. Izven.
Torek. 10. nov., ob 19-30: Mlakar: Mala balerina. Izven.
Breda. 11. nov., ob 19.30: Mozart: Figa-rova svatba. Red E.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE
v Narodnem domu priredi v nedeljo 9-novembra t. 1. predstavo: »Kaznovani mlinar«. Začetek ob 15.	2S06-n
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom
Nedelja, 9. nov., ob 21-: Fr. Roš: »Mo-
krodolci«.
V šentjakobskem gledališču bodo ponovili v nedeljo 9. ob 20- zabavno Eoševo k-cmedijo ;Mokrodolci«. Predprodaja vs.opnic v nedeljo v Mestnem domu od io. do 12., in od 15. do 17. ter eno uro pred začetkom.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
PonedeLek, 10. nov., zaprto.
Turek- 11. nov., ob 20-: Ivanov: »Oklopni vlak 14—69 . Predstava v okviru proslav Oktobrske revolucije za MU Z gradbincev.	^	_
Sreda, 12. nov. ,ob 20«: Gotovac: »Lro z oni ga sveta«. Premiera. Izven. Četrtek, 13. nov., ob 20.: Ivanov: »Oklopni vlak 14—69«. Predstava v okviru proslav Oktobrske revolucije.
*
Spominska svečanost na Sv. Urhu.
Opozarjamo na današnjo spominsko s\e-čanost na Sv. Urhu, ki se prične takoj po pogrebih padlih žrtev in borcev iz Za dvora in Bizovika ob 15 uri. Govorili bodo za IOOF tov. dr. Mikuž Metod, za Zvezo borcev NOV za Slovenijo narodni heroj Daki. za odbor OF okraj Ljublja-na-okolica tov. Knap Matija. — Avtobusi bodo vozili izpred nebotičnika od 10. ure dalje.
Za slušatelje arhitekture vseh letnikov
bo volilni ses*anek v vodstvo LŠM v ponedeljek ob 19-30 v šoli na Grabnu-Za člane LŠM obvezno.	2797-n
Redni letni občni zbor SPD — podružnica Zagorje — bo dne 10. novembra 1947 ob 19. zvečer v mali ^ dvorani Fjz-kui turnega doma. Vabi odbor. 2S07-n Planinska skupina SFD Kladivarja vabi vse člane planinske skupine in ljubitelje naših gora na redni letni občni zbor v torek 11 novembra 1947 ob 20. v mali dvorani Doma OF (Union). Dnevni red: poročila, volitve, predlogi, razno.	2795-n
Popravek osmrtnice. Ime Leopoldine Pozle, objavljeno v »Slov. poročevalcu« v četrtek, 6. nov., se mora pravilno glasiti Leopoldina Pozne.
Vse pevce in pevke »Tineta Rožanca« opozarjamo, da so od torka dalje zopet redne pevske vaje v pevski dvorani »Sloge*. Zaradi bližnjega nastopa prosimo. da «e jih udeležile polnoštevilno. — Odbor.
Medicine! J. semestra! V ponedeljek, 10. t. m., ob 17. bodo v fizikalni predavalnici volitve v ftkupin&ko vodstvo.
Bivše vojne ujetnike taborišča Fallingbostel prosimo, da zaradi tovariškega sestanka 6poroee svoje naslove tov. Jožetu Oražnu, Ljubljana, Moste ali pa tov. Bogomirju Christofu, Ljubljana, Povšetova 33a.	2810-n
Društvo inženirjev in tehnikov, strojna sekcija sklicuje članski sestanek v torek. 11. novembra ob 20. uri v srebrni dvorani hotela Union. Vabljeni vsi strojni inženirji in tehniki.	2810-n
Poročili so se v Ljubljani od 5. do 8. novembra 1947.: Počkar Gregor, major JA, in Valič Slavka, uradnica; Basle Stanislav, ključavničar, in Satler Frančiška, bolničarka; Bogdan Peko, polkovnik, in Krstuiovič Katica, uradnica; Furlan Jožef, železničar, in Primc Frančiška, šivilja; Kavčič Jožef, poštni usl., in Zmet Marija, trg. pomoč.; Magušar Marijan, zastavnik, in Pribošek Ana, uradnica; Savnik Boris, oficir, in Go-6tič Vera, usl. jav. _tož.; Udovč Jožef, profesor, in Zajec Jožefa, uradnica; Er-javšek Konrad, elektronom, in Miklič Ljudmila, delavka; Markovič Dušan, oficir, in Grgurovič Andreja, uradnica; Bezjak Jožef, študent ekonomije, in Starnberger Marija, učiteljica; Brezov-šek Anton, miz. pomoč., in Jagodic Brigita, natakarica; Debeljak Andrej, železničar, in Skrlep Ana; Gabrijelčič Venčeslav, uradnik, in Čebulj Olga. uradnica; Goli Karol, železničar, in Petrovčič Stanislava, gospodinja; Jerčič Alojzij, štud. teh., in Lepej Marija, uradnica; Kas mer Jožef, telef. mojster, in Kikelj Albina, telefonistka; Kopač Stanislav. delavec, in Dobovšek Frančiška, gosp. pomoč.; Kovač Franc, železničar, in Planinšek Bernarda, gospodinja; Kovačič Anton, bol. strežnik, in Gačnik Danijela, bol. strež.; Krebelj Peter, nameščenec, in Leskovee Ljudmiia, uradnica; Kržo Alojzij, kovač, in Benčina Matilda, gospodinja; Mencej Alojzij, strojni tehnik, in Burger Viktorija, trg. pomoč.; Neumann Božidar, slaščičar, in Okorn Mihaela, frizerka; Osolin Stanislav, strojevodja, in Kristan Helena, uradnica; Pečnikar Jožef, delavec, in Strah Marija, tkalka; Pejkovič Jure, kapetan, in Medič Darinka, gospodiinja; Rauh Ivan, sodar, in Kovačič Roza, gospodinja; Roeo Ivan, oficir, in Klobas Žita, gospodinja; Saje Jožef, oficir, in Srše Ana. uradnica; Smerdu Milan, fiz-kulturni učitelj, in Papež Ana, fizkult-učiteljica; Srebačič Štefan, mesar, pomočnik, in Gramec Frančiška, kuharica; Šega Karel, dramaturg, in Ahačič Karolina, dramska igralka; Urbančič Viktor, čevlj. pomočnik, in Cernilec Helena, šivilj, pomočnica; Strubel j Anton, posestnik, in Knez Frančiška, gospodinja; Žlajpah Ožvald, telefonist, in Mustar Albina, uradnica; Uršič Anton, strojevoaja in Vertovšek # Stanislava, uradnica; Žmavc Andrej, učitelj, in Kuhar Vekoslava, učiteljica; Žnidar Andre j. starejši vodnik, in Zorec Vida učiteljica; Popovič Drago, major, in Delič Ivka, gospodinja.
Umrli so v Ljubljani od 2. do 8. novembra 1947.: Debeljak Julijana, s. Egi-dija, usmiljenka. 38 let; Meško Marica, učiteljica v p., 77; Aranicki Ljubica, vdova notarja, 71; Vrhovec _ Stanislav, planski ravnatelj tob. tov., 37; Kovačič Franc, trgovec, 53; Sadar Marjeta, upokojenka, 74; Dernovšek Antonija, upokojenka tob. tov. 75; Podobnik Gašper, zidar, 58; Pretnar Alojzij, mešan, 64; Papa Bianka, žena urarja, 49; Cikež Josip, delavec, 68; Tišler Krizogon, frančiškan, 66; Kajzer Drago, sin trgovca, 6 tednov; Kristan Marija, posestnica, 65; Jeršin Franc, 20; Vidmar Danica, žena žel. uslužbenca, 26; Žurbi Ana, upok- tob. tov-, 69; Povh Josipina, zasebnica, 88; Rus Mila, zasebnica, 37; Cencelj Stanislav, 6in posestnika, 25; Rejc Ivan. delavec, 46; Tavželj Ana, hči posestnika, 5 let; Gliha Igor, sin posestnika, 6 mesecev; Serjak Alojzij, sin posestnika, 19 let; Jamnik Joško, sin delavke, 3 mesece; Camernik Marija, upok. tob. tov., 81; Lampič Jakob, tesarski delovodja v p., 87; Elikan Marinka. hči posestnika, 3 mesece; Kužnik Jožef, posestnik, 57; Karlič Franc, delavec, 89; Bizjan Irena, hči pekov, pom-, 3 dni; Česen Franc, delavec, 54; Paklenk Frančiška, užitkarica, 73; Blaganja Matilda, učiteljica v p.. 63; Anžur Helena, delavka, 67; Lahovec Martin, sin šoferja, 5 dni; Martinc Janez, prevžitkar, 80; Eržen Albin, želez, uslužb. 'v p.,	62;
Osmek Franc, sin tov. delavca, 2 leti; Juričič Ivan, uradnik. 19; Tolmajner Ana, hči tov. delovodje, 3 leta; Koman Frančiška, gospodinja, 45; Cimperman Marija zasebnica, 71; Špendal Jože, sin krojača, 2 meseca; Fajdiga Rudolf, viš. poštni kontrolor v p., 67; Simčič Marija, žena delavca, 36; Kravanja Dušan, sin delavca, 6 mesecev, Hode Ivanka, hči rudarja, 3 leta.
KINEMATOGRAFI
LJUBLJANA, UNION: sovjetska pravljica »Pepelka«, tednik. Predstave 15-, 17-, 19. in 21. Ob pol 11. »Pepelka«, matineja po znižanih cenah, din 7-50 in 4-50. — MATICA: francoski film »Njen prvi sestanek« tednik. Predstave ob 15., 17., 19. in 21. — MOSKVA: sovjetski film »Admiral Nahimov«, tednik. Predstave ob 15., 17-, 19. in 21. SLOGA: francoski film »Alibi«, tednik. Predstave ob 15., 17., 19. in 21.	—
KODELJEVO: francoski film »Potepuha v nebesih«, tednik. Predstave ob 15.,
17.	in 19. uri. — ŠIŠKA: sovjetski film »Na meji«, tednik.
MARIBOR, ESPLANADE:	francoski
film »Seme v vetru«, tednik. — GRAJSKI: sovjetski film »Morski jastreb«,
CELJE, METROPOL:	sovjetski film
»Veliko življenje«, tednik. — DOM: francoski film »Kleti hotela Majestic«, tednik.
PTUJ: sovjetski film »Sin polka«, tednik KRANJ, MESTNI: sovjetski film »Capa jev«. tednik.
KAMNIK:	sovjetski film »Arinka«, —
tednik.
Program velja za nedeljo 9. novembra.
KONCERTI
Na jutrišnjem simfoničnem koncertu v
Unionski dvorani ob 20. bo izvajana Šo-stakovičeva VIII. simfonija, ki ima 5 stavkov in traja skoraj 2 uri. VIII. simfonija je eno izmed največjih glasbenih del svetovne literature in bo Ljubljana prvo mesto v Jugoslaviji, ki ima na svojem sporedu_ to veleznamenito simfo-nijsko delo Na koncert opozarjamo-Vstopnice: Knjigarna muzikalij, Kongresni	trg.	2809-n
O Šostakovičevi VIII. simfoniji bo govoril danes ob pol 11. v Mali filharmonični dvorani dr. Valens Vodušek. Vabimo vse interesente, da se udeleže tega predavanja in tako podrobneje spoznajo veliko	rusko delo.	2808-n
Preskrba
DELITEV JAJC IN SIKA
MLO — oddelek za trgovino in preskrbo	v Ljubljani	obvešča	potrošnike,
da prejmejo jajca in sir na mlečne nakaznice Doj. in Nos. in sicer: nakaznica za mleko (skupina 1 leto), odrezek 10 M oktober-dacember 4 kom-jajc; nakaznica za mleko (skupina 1 leto), odrezek 11 M oktober-december pol kilograma sira:	nakaznica za mleko
(Nos)	odrezek "0 M	oktober-december,
pol kilograma sira.	.
Jajca in sir bodo delile prodajalne: Prodajalna št. 1. Erjavčeva e. 2. št. 2, Tržaška c. 81, št 3, Celovška (2, št, 5-Tyrševa 92, št. 6, Gajeva 5. št. 7, Miklošičeva 7, št. 8, Tržaška 6, RLO Polje, št. 10, Karlovška 8. št. 17. Tyrševa 31, št. 21, Tovarniška 17 št 22, Zaloška 45, št. 31, Poljanska 18, št. 32, Pred Škofijo
17.	št. 36. Opekarska 39.
Potrošniki si lahko takoj nabavijo jajca in sir v navedenih prodajalnah.
MASLO NA BOLNIŠKA NAKAZILA
Potrošniki si lahko nabavijo maslo na bolniška nakazila v spodaj navedenih mlekarnah:
Prodajalna »Mleko« St. 1 (Kroupa), Erjavčeva o. 2, št. 2 (Žorž) Tržaška c. 81, št. 3 (Jugovič) Celovška e. 82, št. 6 (Furlan) Gajeva — pasaža št. 7 (Šinkovec) Miklošičeva c. 7, št. io (Korošec) Karlo všk a c. 8, št 13 (Klun) TyrSeva G9a, št. 22 (Medved) Zaloška 45, št. 32 (Vrh) Pred Škofijo 17, št. 36 (Senat) Opekarska 39. št. 37 (Šušteršič) št. Vid.
Zbiralnica in prodajalna KLO Polje-Zgoraj navedene prodajalne dele maslo na bolniška nakazila za mesec november že od L novembra dalja.
S01SIV0
Posebni izpiti na I. gimnaziji v Ljubljani, Vegova ulica št 4 (realka) bodo dne 11. novembra 1947.
Ministrstvo za prosvete sporoča, da se
bo pedagoški tečaj za učitelje pripravnike pričel dne 1. decembra 1947. na Koroški Beli pri Jesenicah. Tovarišicam in tovarišem, ki so se za ta tečaj prijavili, bo ministrstvo za prosveto poslalo pismena obvestila z navodili prihodnji teden.
Uradne objave
ABSOLVENTOM NIŽJIH KMETIJSKIH SOL
V	kmetijstvu se uvaja nova služba, in
sicer:	Služba za zaščito rastlin pri
Okrajnih ljudskih odborih. Za organizacijo in strokovno vodstvo takih akcij potrebujemo voditelje rastlino - zdravstvene (fitosanitarna) službe pri vsakem OLO Ljudske republike Slovenije. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo LRS priredi 4 mesečni tečaj za voditelje fitosanitarne službe, ki bo na državnem posestvu Verd pri Vrhniki od 1. XII. do 1*. IV. 1948. Pogoji za sprejem je absol-virana 1 letna kmetijska šola. Hrana in stanovanje je brezplačno. Sprejemajo se mladinke in mladinci, ki so absol-virali kako 1 letno nižjo kmetijsko ali kmetijsko gospodinjsko šolo. Prijave sprejema Ministrstvo za kmetijstvo in gozd. — oddelek za strok, šolstvo, Ljubljana — Bieiweisova 13. do 20. t. m.
POPRAVLJANJE OBNOVLJENIH
ZEMLJIŠKOKNJIŽNIH VLOŽKOV
Zemljiškoknjižni vložki št. 662 k. o. Bogojina, št. 1172 k. o. Orenšovci, št. 18, 1211. 1248, 1648, 1651 in 1652 k. o. Dobrovnik* št. 27, 162, 219, 354 in 355 k. o. Gen-terovci in št. 328 k. o. Turišče v ßoduera okraju Dolnja Lendava, ki so bili po vojnih dogodkih uničeni, so obnovljeni in se od 15. oktobra t. 1. dalje morejo na zemljiščih, vpisanih v teh vložkih, lastninske, zastavne in druge knjižne pravice .pridobivati, omejevati, prenašati ali razveljavljati samo z vpisom v te vložke. V času med 15. 10. in 15. 12. t. L se bo opravil postopek za popravljanje obnovljenih zemljiškoknjižnih vložkov. V tem času morajo prizadete stranke pri okrajnem sodišču v Dolnji Lendavi prijaviti svoje zahtevo oziroma vložiti ugovore, čo mislijo, da je treba vpise v teh vložkih dopolniti, izpremeniti ali izbrisati. Podrobnosti so razvidne iz oklica ministrstva za pravosodje v Ljubljani z dne 23. 9. 1947, štev. IV— 2674/46-21, ki je bil objavljen v prilogi 41. številke Uradnega lista LRS z dne
4.	10. 1947.
OBJAVA
Na podlagi »Splošnih navodil o reviziji starih vozniških knjižic« objavljenih v Uradnem listu FLRJ št. 40 z dne
13.	maja 1947 bo revizija in zamenjava starih šoferskih izkaznic za nove v času od 15. novembra do 1. decembra 1947 pri upravi NM Goriškega okraja za vse šoferje (amaterje) bivajoče na teritoriju Slovenskega Primorja.
Prijavam za revizijo bo treba priložiti:	,
1.	stare šoferske izkaznice ali spričevala o napravljenem izpitu;
2.	Zdravniško spričevalo (napiše ga lahko vsak uradni zdravnik), ki ne sme biti starejše od dveh mesecev;
3.	Potrdilo delodajalca o zaposlenju (to potrdilo je obvezno samo za poklicnega šoferja);
4.	Dve sliki 5X4 (ne starejši od dveh mesecev).
Za dosego vozniške knjižice drugega razreda je treba še priložiti poleg dokazov vseh drugih pogojev, objavljenih v uvodoma omenjenih splošnih navodilih še dokaz, da ima prijavitelj dve leti prakse v zadnjih petih, letih.
za dosego vozniške knjižice prvega razreda pa dokaz, da ima vsaj pet let prakse v zadnjih desetih letih in »spričevalo o napravljenem mehaničarskem izpitu«.
Ce prijavitelj za prvi razred ni mehanik, priloži namesto mehaničarskega spričevala:
a)	potrdilo, da ni bil obsojen v zadnjih dveh letih, pa tudi ne od upravnega oblastva kaznovan za prekrške prometnih predpisov;
b)	potrdilo od ustanove ali podjetja, v katerem je zaposlen, da se je pokazal kot vesten voznik in sposoben, da vozi vse vrste vozil, tej da je sposoben opraviti vsa tekoča popravila.
Po roku za revizijo bo moral vsakdo, ki ni zamenjal atare šoferske izkaznice, polagati izpit.
Iz pisarne uprave NM za Slovenijo.
POZIV
ZAVODA ZA TRANSFUZIJO KRVI
Zaradi nujne potrebe po krvi prosimo dajalce krvi krvnih skupin O, A in AB, da 6e zglase v našem zavodu (klinična bolnica — vhod za Ljubljanico) v ponedeljek, torek, 6redo in četrtek ob 8. zjutraj, in sicer tisti dajalci, ki so dali kri pred dvema ali več meseci in jo žele zopet dati. Opozarjamo jih, naj ne zajtrkujejo nič mastnega (tudi bele kave ne).
V	teh dneh naj se zglase tudi tovarišice, ki žele prvič dati kri (Stari morajo biti najmanj 21 let). V ponedeljek se bo odvzem krvi vršil izjemoma.
Telefon št. 41-08.
OBVESTILO
Ministrstvo za prosveto obvešča vse proizvajalce otroških in mladinskih igrač katere koli vrste, tako proizvajalce privatnega, zadružnega kakor državnega sektorja, da je bila s posebno uredbo pri ministrstvu za prosveto formirana komisija za oceno igrač v LRS, katere naloga je določiti vzgojno vrednost otroških in mladinskih igrač ter na ta način založiti naš trg s kvalitetnimi igračami. Komisija za oceno igrač deluje na ministrstvu za prosveto, oddelek za vzgojne domove, kamor je treba pošiljati vse prototipe otroških in mladinskih igrač, da se ali odobre ali pa priporoče kot vzgojno dobri. Vse odobrene ali priporočene otroške in mladinske igrače bodo opremljene s posebno značko, ki jo je založilo ministrstvo za prosveto. Vsem otroškim in mladinskim igračam, ki jih bo komisija za oceno igrač ocenila kot vzgojne, bo znižan tudi davek na promet proizvodov. Zato naj vsi proizvajalci dostavijo ministrstvu za prosveto, komisiji za oceno igrač pri oddelku za vzgojne domove, pravilno opremljeno in kolkovane prošnje z dvema primerkoma igrače, za katero žele komisijsko oceno.
Iz pisarne ministrstva za prosveto
Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko Primorje
Spored za nedeljo
8.00	Pol ure koračnic. Igra na pihala godba EL p. v. Rudolfa Stariča. 8.30 Napoved časa, poročila, objave, objava programa in vremenska napoved. 8.45 Češke simfonične polka izvaja orkester FOK p. v. Vaclava Smetačka. 9 00 Sov-jetska umetnost v besedi in glasbi, 10.00 Dopoldanski simfonični koncert poljudne orkestralne glasbe. 11.00 Nastop pevskega zbora »Angel Besednjake p. v. Albina Horvata. (Prenos iz Maribora).
11.30	Glasba raznih narodov. 12-00 Lahek dopoldanski spored. 12-30 Napoved časa in poročiia. 12.45 Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 13-00. V. Nazor: Velikan Jože. 13 30 Kar si kdo želi. 14.30 Napoved časa. poročila in objava večernega sporeda. 14.45 Igra veseli trio-
15.00	Radijsko nedeljsko popoldne. 18.00 Operetna glasba. 18.30 Pojo fantje na vasi. 19.00 Napoved časa in poročila-19.15 Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 19.30 Borodin: »Knez Igor«, opera v 4 dejanjih (prenos iz Ljubljanske opere). 21-00 Prenos tedenskega zunanjepolitičnega pregleda iz Beograda. 22.00 Prenos vesti zvezne postaje iz Beograda.
Spored za ponedeljek
6 00 Bndnice. jutranja telovadba. 610 Poročila, objava programa in vremenska napoved. 6.30 Veder jutranji spored.
7.00	Radijski koledar. Iz današnjih časopisov. Objave. 7.15 Igrajo slavni virtuozi. 7-30 Napoved časa in poročila. — 12.30 Napoved časa in poročila. 12.45 Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 13-00 Popularna slovanska glasba. 13.30 Kulturni pregled. 13.40 Igra mali orkester RL P. v, Rudcila Stariča. 14-10 Poje »loven'
skl sindikalni kvintet. 14.30 Napoved časa, poročila in objava večernega sporeda 14.15 Igrajo vurliške orgle. — 18.00 Pester glasbeni spored. 18.30 Kako slovenska republiška industrija usnja izpolnjuje planske naloge 18.45 Slovenske narodne poje Božo Grošelj, na harmoniki ga spremlja Avgust Stanko. 19 00 Radijski dnevnik. 1910 M. Ravel: Septet. M. Ravel: Alburada- 19.30 Napoved časa m poročila. 19.45 Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 20 00 Šahovska ura. 20.15 Samospeve sovjetskih skladateljev poje Elza Karlovac, pri klavirju Samb Hubad. 20-45 Dve Suppejevi operetni predigri. 21-00 Brez pravice do življenja. (Ob drugi obletnici ustanovitve Svetovne federacije demokratične mladine.) 21.40 Pesmi raznih narodov.
22.00	Prenos vesti Zvezne postaje iz Beograda. 22.15 Glasbena medigra. 22.20 Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenijo s SZ. 22.30 Nočni koncert violinistke Jelke Staničeve, pri klavirju Marijan Lipovšek. J. Brahms: Sonata v d-molu.
IŠČEMO VEČ IZPRAŠANIH
STROJNIKOV
K PARNIM STROJEM-lokomobilam. DRAVSKO GOZDNO GOSPODARSTVO — MARIBOR
VSAKO KOLIČINO
lesnega oglja
KUPIMO TAKOJ
Ponudbe poslati na naslov:
Elektrarna V. Majdič - Kranj
RADIOAPARATE
vseh vrst, nabijene, p r o d a j a m o Trgovina radioaparatov »Narodni radio« ZAGREB, Prilaz Jugosl. Armije 76, (bivša Deželičeva ulica)
-r
Predvidena s sv. zakramenti v 87. letu starosti nam je umrla naša ljuba mama
Antonija Pokelšek
Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek 10. nov. 1947 ob
16.	popoldne na farno pokopališče na Jesenicah.
Jesenice, Teharje prj Celju, Cleveland, 8. novembra 1947.
žalujoči: Jožefa, Marija, Martin, otroci, Marija Zupanc,
sestra
Po dolgi mučni bolezni je preminul dragi mož, oče, stari oče In brat
Jože Paplar
upokojenec pivovarne Union
Pogreb dragega pokojnika bo 10. novembra ob Vi3. popoldne iz kapelice sv. Jožefa na Žalah, na pokopališče k Sv. Križu.
Žalujoči: Ana, žena; Jože, Stane, sinova; Anica poroč. štembal, Fani, hčerke; Frančiška, sestra; Marija, Anica, snahe; Janez, zet; Olga, vnukinja in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
za vse izraze Iskrenega sočutja, ki smo. ga prejeli ob izgubi našega nadvse ljubljenega sina, brata, svaka in strica
Valentina Ferme
Posebno zahvalo smo dolžni tov. zdravnikom Interne klinike v Ljubljanii, vsem darovalcem prekrasnega cvetja in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Vsem in vsakomur iskrena hvala!
Limovce pri Trojanah, Ljubljana, Zagorje, 8. nov. 1947.
žalujoči: starši, bratje in sestre, družine: Hinčič, Zakrajšek in ostalo sorodstvo
.............«m—
Cene malim oglašam
ob delavnikih beseda 2 din	ob nedeljah beseda 4 din
najmanjši znesek 25 din	najmanjši znesek 50 din
za dajanje naslovov ali šifer 5 din. — Oglasni davek 6 %.
Vse pristojbine je treba plačati pri predaji naročila, oziroma jih pošljite v pismu obenem z naročilom.
OGLASNI ODDELEK »SLOV. POROČEVALCA« Ljubljana, Šelenburgova ulica 3‘
Hrastove DOGE za sode kupujemo.
Ponudbe na: Cateiio Epistolato — Boscotrecase (Napoli) — Italija.
ZA NAKUP IN STROKOVNJAŠKO POPRAVILO PREPROG se priporoča
PRODAJALNA PREPROG -
LJUBLJANA, Mestni trg št. 15
Kotlavni kamen
odstranite s
TRI NATRIUMFOSFATOM
To je preizkušeno sredstvo in je uporaba zelo enostavna.
Izdeluje in prodaja ga
TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV HRASTNIK
KUPIM
majhen osebni avto
Fiat -topolino, Škoda -popular ali sličen mali voz dvo- ali 4 sedežen
V zameno dam lahko motorno kolo
Ziindapp 200, odlično ohranjeno, voženo 15.000 kilometrov.
Ing- F- Korent - Žalec, Štajersko
Zobna pasta, ustna vođa, brivska krema, koUnska voda, šampon,
briljantina v tubah.
TVORNICE
ZLATOROG
MARIBOR
INFORMACIJE
in izvršne» vseh upravam, gospodarskih, LrgovsKo-obrUun, kreditnih, računovodskih, bilančnih, taikuiacijskih. davčnih ln pritožbenih zadev vam oajsoUdneje oskrbi komercijalna pisarna .-.A J C, LOJZE, Gledališka 1. tel 46-14
VEČ MIZARJEV ln SKLADIŠČNIKA
sprejme pohištveno mizarstvo —-»SAVA« — Predjamska ulica 32
Sprejmemo za takojšen nastop
sekretarja
Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in kratkim življenjepisom pošljite na naslov:
Cim/AMA - CELJE
POTREBUJEMO TAKOJ STATI5TIČARJA
po možnosti s prakso
strojnega TEHNIKA
in
PRAKTIKANTA,
absolventa trg. šole alf tečaja Pismene ponudbe poslati ma tovarno
»SETA«, Tacen, St. Vid nad Ljubljano
SPREJMEMO V SLUŽBO
za obrat v LJUBLJANI
s takojšnjim nastopom:
poslovodjo za železninski oddelek; trgovskega pomočnika železnmske stroke, trgovskega pomočnika usnjarske stroke, vajenca za železu insko stroko.
za poslovalnico v LITIJI, nastop z novim letom:
poslovodjo mešane stroke, trgovske» ga pomočnika manufakturista, trgovskega pomočnika-(co) galanterije, dnevno blagajničarko, delavca-težaka, vajenca in vajenko.
LJUDSKI MAGAZIN LJUBLJANA» OKOLICA,
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 29, UPRAVA»
Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dobri oče, stari oče In stric
Ignac Šimenc
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek 10. novembra ob 15. na okoliško pokopališče v Celju. Maša zadušnica bo 12. novembra ob 7. zjutraj v farni cerkvi.
Celje, Ljubljana, dne 8. novembra 1947.
Žalujoči: Ignac, Rudolf, sinova, Marica, Frida, snahi, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo
AKUMULATORJE SIDU5 (TUM®)
za vsakovrstne avtomobile in industrije družbe EDISON
DOBAVLJA ZASTOPSTVO ZA FLR JUGOSLAVIJO:
C. R. E. I, Soc. a r, L TRST, POB 44 — Telefon štev. 57S2
Brzojavi: CRE1MPORT
PROSPEKTI IN CENIKI NA ZAHTEVOI
KOČEVSKO GOZDNO GOSPODARSTVO V KOČEVJU
sprejme takoj na delo večje število
ZIDARJEV, TESARJEV, TESAŠEV
gozasiia delavcev, zidarskih polir|ev in administrativnih pisarniških maši
ZA HRANO IN STANOVANJE JE PRESKRBLJENO Javiti se osebno ali dostaviti pismene ponudbe
Kočevskemu gozdnemu gospodarstvu v Kočevju
JOOOOOOOOOOOOOOOOOC
POZIV!
ZARADI LIKVIDACIJE PODJETJA pozivamo vse, ki imajo še kakršne koli terjatve iz plač, da se javijo Upravi podjetja do 25, novembra L I. s potrebnimi dokazili. - Po poteku gornjega roka ne bonjp priznali nikakih
terjatev iz plač.
»ZORA«
TOVARNA PLETENIN
MARIBOR, Ruška cesta št* 45
Umetni mleti poper italijanskega tipa za jedi in klobase
V originalnih, vrečkah po 1 kg; hud, aromatičen umetni poper, ki začinjuje in konservira. — Napravljen po italijanskem receptu, star ln edinstveni »Merkur« proizvod, dobavlja kakor tudi vse svoje ostale znane proizvode v prosti prodaji, a po določeni ceni
150- dinarjev za kilogram Galeva 59 — Telefon številka 24-513
„MERKUR“,
j iHoži ag£asć j
SLUŽBO IŠČEJO
KUHARICA, 6tara 40 let. išče mesto kuharice ali pomočnice v menzi ali sličnem večjem obratu. Nastopi lahko takoj ali po dogovoru. Terezija Zorko, Kolodvorska ulica 20, pri Plave. 28.504-1 URADNICA Z VEČLETNO PRAKSO verzirana v vseh pisarniških delih išče primerne službe pod pogojem, da dobi tudi stanovanje. Barbutovič Angela, Komenskega 2, Kranj. 2S.587-1
SLIJZBO DOBE
IŠČEM za takojšen nastop kvalificirano hotelsko kuharico z daljšo prakso ter administratorko z nižjo srednješolsko izobrazbo in znanjem strojepisja. Plača po odredbi. Hrana v lokalu. Javiti se osebno pri gostilni »Ojstrica«. Ljubljanska ulica št. 11, Celje.	28.035-2
SAMOSTOJNO GOSPODINJSKO POMOČNICO, starejšo, vajeno otrok, za vsa hišna dela, z znanjem povprečne kuhe za dobro plačo išče družina v Kamniku. Samo z večletnimi spričevali. Naslov in ostalo pri Tozon, Ljubljana. Dalmatinova ulica št. 13-1*11.	28.013-2
STAREJŠO ŽENSKO, vajeno kuhe, sprejme na deželi manjša družina. Plača Din 1000. Feliks Hedžet trgovec, Veržej.	28.003-2
KOMISIJA ZA SOC. SKRBSTVO LSM — univerza išče nameščenca (-ko) z znanjem strojepisja. — Javiti se je osebno in priložiti obširen življenjepis.	28.478-2
DOBRO STROJEPISNO MOC z znanjem strojepisja išče GO AFž Slovenije. Vprašati od 10. do 12. Komenskega št. 7.	27.915-2
ZA TAKOJŠEN NASTOP IŠČEMO: poslovodjo, knjigovodjo (knjigovodko) in trgovskega pomočnika za industrijski magacin. Ponudbe na Tovarno strojil, Majšperk.	28-276-2
STROJEPISKO z znanjem stenografije in dva mlajša pisarniška uradnika sprejme Uprava bolnice za dnševne bolezni Ljubljana — Studenec. Interesenti naj se zglasijo osebno. 28.297-2 NAKUPOVALCA, veščega za vse trgovske artikle, iščemo. Zglasiti se osebno ali pismeno na upravo. — Okrajni magacin Trebnje — sedež Mirna.	28.407-2
GOSPODINJO, pošteno in pridno k dvema otrokoma 10 in 12 let na manjše posestvo sprejmem proti dobri plači. Prednost imajo interniranke. Zglasiti sa osebno pri Janezu Križnarju, Pivka št. 14. Naklo.	28-334-2
VODJO ZADRUGE z znanjem knjigovodstva iščemo. Ponudbe poslati na Kmetijsko nabavno - prodajno zadrugo Žirovnica. Gorenjsko.	28-3S5-2
SAMOSTOJNO GOSPODINJO, starejšo, pošteno, pridno in čisto sprejmem k eni osebi v Ljubljani, proti dobri plači. Nastop takoj. Vprašati v Dvorakovi ulici štev. 12, priti.. Čermelj. 28.503-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO z znanjem kube in hišnih del sprejmem. Černe, Dvorni trg 1-1.	2S547-2
ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj. Kocjan, Gosposka 5. 28-537-2 POSTREŽNICO za dopoldanske ure išče Marija Škrjanc, Tržaška cesta štev. 4, mlekarna.	2S.535-2
GOSPODINJA k dvema odraslima oser bama na deželi dobi 6lužbo. Informacije pri Kveder, Tržna ulica 8-1., šiška.	28.527-2
DVA SOBOSLIKARJA sprejme Janežič, TyrSeva 66. dvorišče ali Vodovodna 76.	28.551-2
Zahvala
za vse izraze sočutje, ob izgubi mojega ljubega moža
Janeza Kuharja
mehaničnega mojstra
Hvalo vsem, ki ste ga spremili na poslednji poti. Ljubljana, 8. nov. 1947.
žalujoča:
Mici Kuhar, žena.
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem sporočamo, da smo včeraj prekopali posmrtne ostanke našega ljubljenega moža, očka in starega očka
Jnsipa Vandota
žel. urada, v pok. in pisatelja
na pokopališču v Tmjanskih Kutih pri Slav. Brodu, kjer je bil v izgnanstvu in 1. 1944 padel kot žrtev anglo-ameriške-ga bombardiranja ter jih prenesli o mnogo opevano domačo zemljico, katere osvoboditve ni dočakal, na pokopališče pri Sv. Križu.
Ljubljana, 9. nov. 1947.
Žalujoči: žena Draga, hčerka Jelka Lazarevič, vnukinja Bojka in ostalo sorodstvo.
Na obletnicb Velikega proletarskega praznika je prenehalo biti predobro, v fašističnih ječah izmučeno srce zvestega borca za poštenje, pravico in boljše življenje človeštva. Umrl je naš predragi brat, stric in svak
AdolS Kf amer
Na njegovi zadnji poti ga bomo spremili v nedeljo, 9. novembra ob 16. z žal, na pokopališče k Sv. Križu.
Dolfi, tvoji zvesti te ne pozabijo nikoli!
Ljubljana, 7. nov. 1947. žalujoči:
Kramerjevj in Jamnikovi.
SAMOSTOJNO KUHARICO iščem. Hrana in plača dobra. Sumi, Likozarjema ni. 8, ob Tyräevi cesti št. 35.	2S.564-2
GOSPODINJSKA POMOČNICA dobi takoj mesto pri štiričlanski družini v Celju. Kirn Anica, Celje, Trubarjeva št. 1.	28 585-2
DEKLE K MAJHNEMU OTROKU za takoj iščem. Ljubljana, Streliška ni.
18.	Gedrih.	28.570-2
DELAVCA k paru konj, vajenega tudi kmetskih del, sprejme železnina Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1.	28.350-2
MIZARSKEGA POMOČNIKA sprejme Okretič Vladimir, Rudnik 48, Ljubljana.	28.452-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO, pošteno, z daljšimi spričevali, sprejmem. Geržinič, Rožna dolina Cesta V št. 35.	28.435-2
POSTREŽNICO 3 krat tedensko za ves dan, sprejmem. Geržinič, Rožna dol. C. V-35.	28.434-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO, resno ln samostojno, sprejme Kolb, št. Vid nad Ljubljano.	28.431-2
STALNO SLUŽBO ln dobro oskrbo dobi gospodinjska pomočnica. Pogoj poštenost. Maribor, Strossmajerjeva št. 29.	27.827-2
HIŠNIK brez otrok (upokojenec) za dvostanovanjsko vilo se sprejme. — Ponudbe na SP Maribor pod Sončno stanovanje.	27.829-2
KUHARICA, ki opravlja tudi druga hišna dela. dobi dobro službo. Nastop čimpre.1. Ing. Gogala, Ljubljana. Knafljeva 10-II.	27796-2
VEČ DOBRIH STROJEPISK sprejme takoj. Glav. direkcija kov. industrije LRS. pers. odd. Ljubljana, Franko-panska 21.	28.440-2
VAJENCI
FRIZERSKO VAJENKO sprejme takoj Viktor Rep. frizer. Ljubljana, Gledališka 8.	28.016-3
KRAJEVNA KOVAČNICA KLO Ko-zarje-Podsmreka išče kovaškega pomočnika, ki ima splošno kovaško In podkovsko prakso. Pojasnila se dobe pri tov. Kališnik Francu, Kozarje št. 21.	28.4S6-2
UČENCA V TRGOVINO z mešanim blagom s hrano in stanovanjem v hiši sprejmem takoj. Feliks Hedžet, trgovina z mešanim blagom, Veržej.	28.002-3
ZASLUŽEK
KROJACICE - ŠIVILJE1 Priredim desetdnevni večerni krojni tečaj. Pričetek 10. novembra. Pojasnila daje Krajec, Zaloška cesta 77.	27.126-4
16 MESECEV STAREGA FANTKA dam v oskrbo k dobrim ljudem. Plačam 800 din- Slavka Zupančič, učiteljski dom, Zibertova 27.	28-1S9-4
VSAKOVRSTNO DELO NA DOM sprejmem. Naslov v ogl. odd.	28.516-4
MLAJŠO ZENSKO MOC iščem za popoldansko službo. Ponudbe na ogl. odd. pod »Popoldne«.	28-523-4
SPREJMEM V DELO in izdelujem klinče za vsakovrstne ključavnice. Naslov v ogl. oddelku.	28.511-4
ŠIVILJA, prvovrstna moč, gre na dom-Naslov v ogl. odd.	28-533-4
PREPISOVANJE NA STROJ sprejmem na dom. Naslov v ogl. odd. 28.553-4 PERILO GREM ŠIVAT NA DOM -prevzamem tudi krpanje. — Alojzija Bradač, Rožna dolina, cesta II-, štev.
21.	28.552-4
PLETEM JOPICE. Medvedova 13. levo	2S.435-4
ŠLA BI POUČEVAT KLAVIR na dom, samo začetnike. Učenje preprosto in sigurno. Ponudbe na ogl. odd. pod Začetek učenja.	28.317-4
POUČUJEM ITALIJANŠČINO in nemščino po hitri metodi. Rimska cesta I0-I, desno.	28.453-4
POSTREŽNICO 3 krat tedensko za pranje plenic sprejmem. Naslov v ogl. odd.	28.436-4
1
Sporočamo vsem, ki ste ga poznali, da bo naš ljubljeni nepozabni
Hmje Barbič
dijak
v nedeljo, 9. t. m. ob 15. uri
položen s svojimi tovariši soborci v skupno grobnico na Urhu, kjer je daroval svoje mlado življenje 18. septembra 1943 za boljšo bodočnost jugoslovanskih narodov.
Ljubljana, Jelša, Polica na Hvaru, 8. novembra 1947.
Žalujoči:
Marin ta Ivanka Barbič, starši, Tomi, brat, Anita in Marinka, sestri, in vse ostalo sorod.
Sporočamo sorodnikom, tovarišem, znancem in vsem, ki so poznali žrtve iz Bizovika, ki so dale svoja življenja za našo svobodo in lepšo bodočnost v času narodno osvobodilne borbe:
JAKOB MOJŠKERC, rojen 3. avgusta 1893 LADISLAV MOJŠKERC rojen 21. januarja 1921 ALOJZIJ JANEŽIČ, rojen 10. junija 1906 RUDOLF LOBODA, rojen 16. aprila 1907 EMIL HEBŠ,
rojen 17. julija 1923
Bilj so mučeni im ubiti od fašistov in njihovih hlapcev
27.	septembra 1942.
JANEZ VRBINC, rojen 1. junija 1875 ANGELA VRBINC, rojena 18. maja 1910 sta bila ubita 23. oktobra 1942 od domačih izdajalcev.
PAVLA LUKANC,
rojena 30. decembra 1896. FRANC KLEMENČIČ, rojen leta 1891., sta bila zverinsko ubita 9. novembra 1942 od domačih izdajalcev.
IVANA BRICELJ,
rojena 15. decembra 1893 je bila zverinsko mučena in ubita 23. novembra 1942 od domačih izdajalcev.
Njih trupla počivajo začasno na bizoviškem pokopališču in jih bomo prepeljali v skupno grobnico »žrtvam svobode« izpred Gasilskega doma v Bizoviku k Sv. Urhu Sine 9. novembra ob 14. popoldne.
OF, AFž, LMS VASI BIZOVIK IN SORODNIKI ŽRTEV
KROJENJE za celo damsko garderobo nudi salon »Kuclar«, Knafljeva št. 4c.	28.482-4
POUČUJEM ANGLEŠČINO v zameno za pouk v ruščini. Ponudbe na ogl. odd. pod Perfekten.	28.451-4
ABSOLVENTKA TRGOVSKE AKADEMIJE Iščem honarno zaposlitev v dopoldanskih urah. Ponudbe na ogl. odd. pod »Honorar«. 28.502-4
PKODA9
LOJTRNI VOZ in vprežne sanke prodam. Marija Lampič, Bizovik 32 (po domačo Pri »Tinčku«.).	28.513-5
VOLNENO BLAGO za plašč ln obleko naprodaj v krojačnici. Židovska ulica štev. 3.	28.520-5
CRN LESTENEC, lep, s 4 žarnicami prodam. Naslov v ogl. odd.	28.518-5
HALJO-FROTIR, veliko, moško suknjo in obleko prodam. Naslov v ogl. oddelku.	_	28-514-5
DOBRO OHRANJENO MOŠKO KOLO prodam. Mencingerjeva Sl, Vič. 28-515-5 KOPALNO KAD in bakreno peč, dobro ohranjeno prodam. Ponudbe ogl. odd. pod »Ugodno št. 28-354«.	28.354-5
PREDVOJNO BLAGO (težak kamgarn), prodam. Riharjeva 2.	ffi.531-5
FINO MOŠKO ŠPORTNO OBLEKO in moške galoše prodam. Naslov v ogl. oddelku.	28.532-5
POPOLNOMA NOVA MOŠKA OBLEKA naprodaj. Povšctova 33.	28.512-5
PRAŠIČA IN KOZO ŠVICARKO, dobro mlekarico prodam. Linhartova ulica št. 41.	28.513-5
ČEBULICE velikocvetnih gladiol, magnolije, visoke vrtnice, vrbe žalujke, snežne kepe v obliki drevesa za parke, okrasno grmičje, klematis modri in rdeči, oddaja Poise. Malavas 40, Ježica.	28.503-5
ENOLETNE OKULATE raznih jabolčnih in hruškovih sort prodam. Vodnikova štev. 50.	28-510-5
ELEGANTEN MOŠKI PLAŠČ, sivo črn, predvojni, prodam. Vprašati v trgovini Saks Mestni trg.	28.507-5
SOBNO LONČENO PEC 1.30X50X35. prodam. Ogled od 10—12. Ižanska cesta štev. 47a.	28.50S-5
EN PAR KONJSKE OPREME, angleške prodam. Rožna dolina. Cesta H., št. 33. Pekarna-	28545-5
PRODAM KLAVIRSKO HARMONIKO SO basov, 1 register. Ogled od 12—15. Ana Smolnik, Rimska e. 24-11. 28.543-5 RADIO, nov, 6 cevni, velik format prodam. Rožna dolina. Cesta XIX-, št. 8, Markič.	28.544-5
KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ z okroglim čolničkom, mizico in ves krojaški pribor prodam. Stroj je odličen. Dopise pod »Za obrt in dom« na ogl. oddelek.	28.5401-5
RADIO, 5 cevni, magično oko prodam.
Kavškova 26-1.. levo. šiška. 23-541-5 MOŠKO SUKNJO, dobro ohranjeno prodam. Ogled v ponedeljek od 3. do 12-Naslov v ogl. oddelku.	28.534-5
FOTOAPARAT »Kontesa« Tesar objektiv prodam. Naslov v podruž. SP v Kranju.	28.5S3-5
ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv, nov, šiva tndi nazaj, poceni prodam. Naslov v ogl. oddelku.	28.528-5
ŠIVALNI STROJ »Singer«, pogrezljiv, zadnji model, poceni prodam. Naslov v ogl. oddelku.	28.523-5
PRODAM: DEK. DIVAN (spalni), tro-delno mehko omaro, majhno pisalno mizo, lesen umivalnik, kuhinjsko kredenco, mizo, stočka zaboj. Ogled popoldne od 3.—4. Stari trg 30-III. 28.524-5 RADIOAPARAT »Telefunken« z magičnim očesom, 5 cevni brezhiben, moške rokavice za motorno kolo iz usnja prodam. Napoleonov trg 6, pri hišniku Srečnik.	28.546-5
NOVO SUKNJO za srednjo postavo in ž. čevlje št 35 prodam. Naslov v ogl-oddelku.	28-557-5
KOMPLETNA OTROŠKA POSTELJICA in pisalna miza naprodaj. Koželjnik. Domobranska 23.	28.558-5
TRI VINSKE SODE od 200—3001 prodam Starman, Vodnikova 35.	28-554-5
OMARO ZA OBLEKO dobro ohranjeno prodam. Vprašati: Kožna dolina cesta VII/15	28-555-5
ŠIVALNI STROJ »Pfaff«, pogrezljiv, nov. prodam. Hišnik. Gosposvetska cesta 10.	28.530-5
PREDVOJNI DRAP HUBERTUS, eleganten. prodam. Grassi. Hrenova udica 15.	28-356-5
BLAGO ZA MOŠKO OBLEKO, temno, črni elegantni moški čevlji št. 42 ter 4 krasne kožice, rjavi ruski nerc ugod-no naprodaj. Naslov v ogl. odd. Ogled od 16.—18. v ponedeljek.	28.53S-5
ŽENSKO KOLO, dobro ohranjeno prodam. Idrijska ul. 22, ob progi. 28.560-5 GOSPODINJSKO POMOČNICO, veščo kube, pridno in pošteno sprejmem takoj. Glavnik, pred Školi jo 13 ali _ Pogačarjev trg 1-	28*561-5
TRICIKEL prodam. Tržaška 35.	25.562-5
KEKAMITNE PLOŠČICE bele in rdeče z„ tlak kopalnico ali kuhinje prodam. Ponudbe poslati pod Star inozeniski izdelek na ogl. odd	28.5i2-5
ELEKTRIČEN SESALNIK za prah brezhiben, prodam. Milčinskega u» Jca g j- 'j	28«5i3*o
LEP NASLANJAČ ugodno prodam. Kačič, Kongresni trg 8/1. ogled od pol 1-do pol 3. popoldne.	28-074-5
NOVO ŽIMO. 18 kg prodam. Ogled od
13_16. popoldne. Naslov v oglasnem
oddelku.	28.563-5
MOŠKO ZIMSKO OBLEKO m dva površnika prodam. Breg 14/1. naidstr. desno.	28.566-5
TRICIKEL prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	28.436-5
SUHEGA BRESTOVEGA LESA za eno opravo in nekaj javorjevih desk pr<r dam. Naslov v ogl. odd.	28.437;5
DVE NOVI ŽIMNICI NA PERESA iz predvojnega blaga prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	28.434-5
PKEDSOBNO STENO z ogledalom prodam Knaus, Erjavčeva 21).	28.581-5
OPRAVO IN RAZNE PRITIKLINE prodam. Naslov v ogl. odd. 28.582-5 PLINSKI KUHALNIK, lepe vaze, razne nemške knjige. (Goethe kompleten), gledališko kukalo in razne slike prodam. Ogledati: Kordin, Erjavčeva 16, od 10. ure dalje. ■	28-578-5
NOVO MODERNO KREDENCO prodam.
Naslov v ogl. odd.	28-573-5
DINAMO 6 V 900 obratov, 24 V 240 M a-tov 24 V—12 V—200 w prodam. Celovška 24. Elektro-delavnica-	28.576-5
VIŠINSKO SONCE »HANAU« prodam-Naslov v ogl. odd.	28.577-a
KOMISIJSKA TRGOVINA Hinko Priv-šek, poleg Zmajskega mosta. Ljubljana, Sv. Petra nasip 29, proda: plat' neue bombažne garniture, namizne pr te s servietami, prevleke za odeje in blazine- razno perilo, prvovrstno kla' virsko harmoniko, nov edinstven inštrument 120 basov in več registrov, več saksofonov, gosli, koncertne citre, trompete, pozavne na poteg, porcelanaste, kristalne, kavne, jedilne servise, jedilni, rje prosti pribor, desertne pribore, več enojnih mizic desertnih ali za bolnice na koleščkih, električne masažno aparate, kompletno pred tiskari jo, male in večje celuloidne punčke z vozički in posteljo, kompleten konverzacijski leksikon Mayer. 21 zvezkov, sedmograško odejo, čista volna, za najbujšo zimo, mikroskop za veterinarje, pajaca, platno za šoferje, marmorno črnilno garnituro, lestence* porcelanaste umivalno garnituro, zimske ženske in moške plašče, razne boe, srebrne in domače lisice, kompletno okovje za večji štedilnik za javne kuhinje, kopirno prešo, več žepnih in zapestnih nr in radioaparat, magično oko. 5 cevni, 4 valovne dolžine, zadnji model.	28*571-5
KOPALNO KAD in bakreno peč, dobro ohranjeno prodam. Ponudbe na ogl odd- pod »Ugodno št. 28-354«.	28.3d4-d
DVA LEPA VODA po 400 kg in tri ovce prodam. Naslov v podr. SP Ra' dovljica.	28.240-i
BELO OTROŠKO KOSTEDJICO žičnim vložkom In predali prodam. Gerbičeva 44, I nadstr. 28.340-E RADIO 5+1. mala oblika, dober glas, ugodno naprodaj. Jamnik Frane — Vižmarje 126 — pošta Št. Vid nad Ljubljano.	28.364-f
PREPROGA, sarajevska, smirna, svetlo modra, 2% X 4 m naprodaj. — Vprašajte vsak dan med 12. in 13 Kozina. Gradaška 18-11.	28.361-E
OREHOVO SPALNICO prodam. Naslov v ogl. odd.	28.381
OTROŠKE VOZIČKE vseh vrst dobite pri »Prometu««, nasproti Križanske cerkve,	28437-5
HARMONIKO, klavirsko, 60 basov, dobro ohranjeno in bakren kotel, 100 1, prodam. Dermotova 5 — Bežigrad.	28.351-5
ŠIVALNI STROJ z dolgim čolničkom prodam v trgovini Hrenova ulica št. 19.	2S.396-5
PISALNI STROJ, dobro ohranjen — prodam. Naslov v ogl. odd. 28.432-5 KRASNO DVODELNO OMARO, orehova korenina, prodam. Kocjan Mirko, Apihova 34.	28.433-5
GOJZARICE št. 42, rjavo krom usnje, skoraj nove, prodam. Poljanski nasip 34, pritličje levo.	28.430-5
TOČILNICA ZA MED dobro ohranjena, predvojna, iz bele pločevine, — naprodaj. Naslov: Pestotnik, Veterinarski zavod. Mesarska 1. Ogled dopoldne.	28.236-5
PLINSKI ŠTEDILNIK s pečico in pisalni stroj prodam. Poljanska cesta št. 7.	28.477-5
TRICIKEL znamke »Ideal« — dobro ohranjen, nove gume, naprodaj. — Anton Novak, mehanik, Moste, Zaloška 89.	28.442-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, predvojni, avtomodel, in črn ženski plašč prodam. Rimska 2 vrata 5. 28.446-5 KUHINJSKO OPREMO, dobro ohranjeno prodam. Šiška, Hotimirova št. 14.	28.447-5
Krilna Josip
KOMISIJSKA TRGOVINA se je preselila iz Cankarjeve ulice 3
v Prešernovo ulico številka 32
kjer nadalje sprejema v prodajo dobro ohranjena oblačila, pisalne stroje in druge vredne predmete.
PRODAM pernice, blazine, odejo, prešite odeje, železne peči, veliko s cevmi kompletno, dobro ohranjene. Lindič, Ulica na grad 9.	28.501-5
MOŠKE ČRNE ČEVLJE z dvojnimi podplati skoraj nove, št. 44, prodam. Gostilna pri Štefanu, Miklošičeva c. št. 4.	2$.479-5
KRASNO VELIKO OLJNATO SLIKO Marije prodam. Ciglarjeva ulica št. 20.	28.480-5
OTROŠKI VOZIČEK, globok, dobro ohranjen prodam. Vprašati Vodovodna 4-1.	28.491-5
ŽELEZEN ŠTEDILNIK rabljen prodam. Jerovšek, Dunajska št. 12 — dvorišče.	28.483-5
PRODAM RADIO TELEFUNKEN 4-cevni po zelo nizki ceni. Strossmajerjeva 5. Travnik.	2S.49S-5
LOVSKA TROCEVKA kalibra 16/93, naprodaj pri ševčiku, židovska ulica-	28.465-5
OTROŠKO POSTELJICO lepo in dobro ohranjeno z mrežo in žimnico, ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku.	28.475-5
POSTELJNO PREGRINJALO čez dve postelji in moško zimsko suknjo — predvojno blago, naprodaj. Streliška 32.	28.4S9-5
LEPO CISTO POSTELJO, nočno omarico. žimnico in vzmetnico pr.idam Naslov v ogl. odd.	28.490-5
SAMSKO SOBO, belo lakirano tudi posamezne kose ugodno prodam. — Ogled od 14. do 16. popoldne: Zrinjskega cesta 5-1, levo.	2S.481-6
ČOLNIČEK za »Pfaff« šivalni stroj in 5 boljših ali litoželeznih peči kupimo takoj. Ponudbe na Predilnico Litija.	28.441-6
ELEKTROMOTORJE, vdelane ali navadne, 3 do 10 HP, 1400 do 2800 obratov, kupi Martinec, tesarstvo — Lj., Trnovski pristan 20.	28.439-6
AVTOMOBILISTI POZOR! Kompletni diferencial ali samo glavo za Greff I. Stift tovorni avto 5-tonski kupimo takoj. Avtomehanična delavnica Leop. Perdih, Račiča Loka pri Zid. mostu.	28.4S7-6
OTROŠKI TRICIKELCEK kupim. Ponudbe na ogl. odd. Tudi z majhno okvaro.	28.485-6
MOŠKO ŠPORTNO KOLO z dobrimi gumami kupim. Samo resne ponudbe Rožna ul. 25-11. — Nedelja od 13. do 15. ure.	28.484-6
AKUMULATOR 12 V za »Topolino«, kupim. — Ponudbe pod telefon 41-63.	28.464-6
ŽENSKE ALI MOŠKE GOJZAKJE — nove ali dobro ohranjene št. 41, kupim. Ponudbe oglas, oddelku pod št. 28.4S8.	28.488-6
BOLJŠI PISALNI STROJ kupimo. Cena ni važna. »Kmotoza«. Sv. Miklavž pri Ormožu.	28-594-6
BENCINSKI MOTOR, kompleten za žaganje drv, kupim. N o v;*k Dolenji Logatec 37.	2S.454-6
LAHEK VOZ ZA PONIJA (malega konjiča), nosilnost ca do 500 kg, po možnosti na vzmeteh, kupim. Ponudbe z natančnim opisom na Šuštaršič, Sv. Marjeta ob Pesnici pri Mariboru.	27.85S-6
ENODRUŽINSKO HIŠO z vrtom ali manjšim posestvom na deželi, največ pol ure od železnice, kupim. Marolt Jože, Velike Lašče št. 7. 27.549-8 ZEMLJIŠČE,^ pripravno za majhno industrijo ali vrtnarstvo naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. pod »Industrija«.	28-525-8
HIŠO Z VRTOM v okolici Celja kupim. Naslov v SP Celje pod 250.000 din.	28.036-6
HIŠICO Z VRTOM v okolici Celja kupim takoj. Naslov SP Celje. 28.391-6 HIŠO Z GOSTILNO IN SKLADIŠČI, hišo visokopritlično, hišo dvonadstropno, večjo vilo, prodam. — Zajec Andrej. Tavčarjeva 10.	2S-604-S
VILO ALI HIŠO V LJUBLJANI kupim za večji znesek. Ponudbe na oglasni oddelek.	28.603-8
POSESTVO ALI HIŠO na pareferiji Ljubljane ali na deželi kupim. Gotovina takoj.	28-602-8
TRAVNIK, GOZD IN VEC RAZNIH PARCEL proda Zajec Andrej, Tavčarjeva 10.	28.601-8
V BELI KRAJINI kupim posestvo, njivo ali vinograd. Ponudbo na podruž. SP Celi© pod Takoj.	2S-5S4-8
RAZNE HIŠE IN PARCELE proda: realitetna pisarna Al. Planinšek — Ljubljana, Tyrševa 23.	28.500-8
ENOSTANOVANJSKO HIŠO v Zagrebu za 85.000 din. posestvo štiri orale pri Ponikvi SO.000, proda Zagorski. Maribor, Meljska 3.	28.473-8
KIIPIM
KUHINJSKO OKNO. trodelno, dobro ohranjeno kupi Karel Počivalnik- — Šmartno ob Paki.	28.022-6
VRATA IN IZLOŽBO za trgovino srednje velikosti, če mogoče z roletami, dobro ohranjeno, kupi KareJ Počivalnik Šmartno ob Paki. 28021-6 ŽELEZNO PEC (Dauerbrandofen) dobro ohranjeno ali novo, večjo, kupi Jelenc Anton. Tržič. Glavni trg 19.	28.278 6
STROJE ZA ŽENSKA OBLAČILA kupimo, in sicer: šivalne stroje, stroj za gumbnice, prikrojevalni stroj, krojaške škarje, veliko. Ponudbe na ogl odd. pod Ljubljana takoj! 2S.308-6 VODNO TURBINO za 2 m. pod. c. a. 300—400 1 na sekundo kupim. A. Petrič, Sv. Štefan, p. Grahovo pri Rakeku. _	28.214-6
ZA FORD-eIFEL kupimo: zaganjač, dinamo-razdelilee, 4 avtoplatišča 16 col. Kamnolomi Kemperle — Škofja Loka.	28.195-6
JEKLENO PLETENO VRV, debeline 16 mm, dolgo 120 m. malo rabljeno, kupi takoj opekarna Zabret, Bobovk pri Kranju.	28.122-6
KUPIM GLAVO za štiritonski avto Mann-Diessel starejšega tipa. Plačam dobro poizvedovalcu in lastniku Leskovec Franjo, avtoprevoznik — Podsused, Zagreb.	28.102-6
SELAK, Analin. Nigrozin Elektromotor do 10 ks. kupim. Univerzah Maribor, Meljska 3.	28-522-6
PISALNO MIZO kupimo. Ponudbe: Rib-njičarska centrala, Hrušica, p. Jesenice.	28-521-6
EKSPRES APARAT ZA KAVO, 151 ali več, kupi Ileršič, Komisijska trgovina Rimska cesta 13.	28 061-6
ŠIVALNI STROJ, krojaški ali čevljarski, dobro ohranjen, in elektromtor., 220 W. IV» ks., za islosmerni tok kupim. Jože Martinjak, Labore štev. 68, Kranj.	28.146-6
KRZNEN OVRATNIK, črn perzijanec, astraban ali slično kupim. Ponudbe na Svetogorska 23, Vič.	28-506-6
RADIOAPARAT, 4 do 6 cevni, najraje znamke »Graetz« kupim. Opis in ponudbe pod »Dober aparat« na ogl. oddelek.	28.539-6
ELEKTRIČNO PECICO ali majhno železno pečico (gašperček) kupim. Ponudbe ogl. odd. pod »Pečica«. 28.536-6 KOMPLETNI PISARNIŠKI GARNITURI in 4 stenske ure kupimo. Naslov v podr. SP Kranj.	28.590-6
10 REGISTER BLAGAJN kupimo. Ponudbe na naslov:	»Gradis«, direkcija
Ljubljana, Tyrseva lb-II.	28-492-6
KNJIGO BOGDANA BINDERJA »JUŽNI SLOVANI« V SREDNJEM VEKU« kupim. Ponudbe na ogl. oddelek j>od »Šolska knjiga«.	28-526-6
SIVE ZELENE ŽABE kupujemo. Ustmene ali pismene ponudbe^ 'ia: Institut za patološko fiziologijo, Ljubljana, Zaloška 4.	23-553-6
LEKARNA, ki ima še v zalogi Ateban mazilo v tubah, kakršen koli procen-ten, naj javi 6voj naslov iz prijaznosti na poštno ležeče. — pošta Metlika	28-556-6
EPIDIASKOP S SKIOPTIKONOM kupimo. Ponudbe na naslov: šola za umetno obrt, Ljubljana, Napoleonov trg 7-II.	28.420-6
SLEPE SIPE za vrata kupim. Naslov podruž. SP Kranj.	2S-502
PSA OVČARJA ali LEONBERGERJA do 1 leta starosti in čista rase iščem za Zagreb. Ponudbe z opisom in sliko poslati na Oglasni zavod Hrvatske, Zagreb, Trg Republike 5, pod značko »4531«.	28*593-6
ULLMANN:	ENZYKLOPÄDIE DER
TECHNISCHEN CHEMIE, kupi: inž Manda, »Unitas«, Celovška 90 a; telefon 22-19.	28-563-1
PLETILNI STROJ, dolg od 40-70 ku Dim. Plačam po dogovoru. Naslov » ogl. odd.	28.5S3-!
KNJIGE:	Wells:	Svetovna zgodovina,
samo dobro ohranjeno, kupim Ponudba na Vazzaz, Ljubljana. Celovška c. 95 a.	28.580-6
ŠTEDILNIK dobro ohranjen kupim. Naslov v ogl. odd	28.550*6
KLAVIRSKO HARMONIKO, — dobro ohranjeno z 80 basi in registri kupim Naslov v ogl. odd.	28.549-(
DVA ZLATA POROČNA PRSTANA kupim. Ponudbe in cena pod Prstan na ogl. odd.	28.548-r
ŠIVALNI STROJ, nov ali malo rab ljen kupim. Pismene ponudbe poslati na naslov Debevc, Dol. Jezero 7 — Cerknica pri Rakeku	28.460-6
ŽENSKI DEŽNI PLAŠČ nov ali malo rabljen kupim. Naslov v oglasnem oddelku.	28.463-6
MOTOR PLINSKI, benzinski ali na nafto, dobro ohranjen, 20—25 ks, za valjčni mlin, kupi Antolin Mirko — Ižakovci p. Beltinci.	28.384-6
GARAŽO vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. pod Garaža. ,28.31--9
SOBK - STANOVANJA
VELIKO PRAZNO SOBO iščem kjerkoli. Ponudbe na ogl. oddelek pod * _ no 1«.	.	.	*.8.3 <4-10
STAREJŠI ŽENSKI, najraje upokojenki nudim hrano in sta.novanje. če bi cez dan gospodinjila in ćuvala otroke. Vprašati v nedeljo dopoldne. Klunova ulica 7.	-
TKUSOBN0 STANOVANJE v Ljublam zamenjam za enako ali dvosobno v Beogradu. Naslov v ogl odd. 28-106-10 LEPO DVOSOBNO STANOVANJE V MARIBORU zamenjam za stanovanje v Ljubljani. Naslov in pojasnila: Krmelj, Pražakova 3.	28-5L-10
POMOČNIK išče opremljeno sobo. Perilo imam. Ponudbe na ogl. <xld-_ »Večinoma odsoten«.	28.542-10
NUDIM SOBO starejši osebi, ki bi pospravljala in čuvala šoloobveznega otroka. Naslov v ogl. oddelku. 28-591-10
KUPIMO TAKOJ 3 do 5tonski
tovorni avta
iskarna »Slovenskega poročevaloa«, LJUBLJANA, Knafljeva 5, priti.
NEPREMIČNINE
TRISOBNO STANOVANJE V SREDIŠČU ZAGREBA, takoj blizu gledališča zamenjam za stanovanje v Ljubljani* Ponudbe na ogl. odd. pod značko Ljubljana.	28.530-10
SOBO — opremljeno ali prazno — lsee solidna in mirna uradnica. Naslov pustiti v ogl. odd. pod Nujno I. 28-57a-iO DVE VISOKOŠOLKI z lastnim posteljnim perilom iščeta, po možnosti v sredini mesta, opremljeno sobo. Naslov v ogl. odd.	28.251-10
PRAZNO SOBO išče uradnica — po možnosti v centru. Pod Tudi v natu-ralijah.	2S.43S-10
ZAMENJAM VEČJO OPREMLJENO SOBO za dve osebi s kopalnico in posebnim vhodom za večjo prazno. Naslov v ogl. odd.	28.499-10
V NAJEM
KOMPLETNO MALO mehanično tkalnico za tkanje rjuh in statev za tkanje preprog dam v najem z lokalom vred dobremu tkalcu. Eksistenca dobra. Pismeno na oglasni oddelek pod Tkalec.	28.445-9
PIANINO ALI KLAVIR (kvaliteta ni važna), vzamem v najem. Ostalo po dogovoru. — Ponudbe na šifro učitelj.	28.461-9
ZAHVALA
Ob izgubi moža, očeta.
našega dobrega svaka in tasta
Dragotina
Kvedra
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu lajšali trpljenje in ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Obenem se zahvaljujemo pevskima društvoma v Ptuju in Sv. Juriju, govornikom za poslovilne besede, darovalcem vencev, vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, ter vsem tistim, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in lajšali bolečine.
ŽALUJOČI OSTALI
Zalivala
Vsem, ki ste spremili na zadnji poti našo preljubo mamo
Antonija
Drnovšek
upokojenko tobačne tovarne
izrekamo najtoplejšo zahvalo.
Maša zadušnica se bo brala v farnj cerkvi sv. Janeza v Trnovem, 10. novembra 1947 ob %7. zjutraj.
Žalujoči rodbini: DRNOVŠEK-CESAR
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega nenadomestljivega moža, očeta, sina, brata, svaka in nečaka
Franclta
Berlota
predilniškega mojstra
se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so ga v tn_ko lepem številu spremili na njegovi poslednji poti. Posebej smo dolžni zahvalo zaščitni sestri tov. Danici Kolšek, katera mu je lajšala trpljenje ob njegovi mučni bolezni, čč. gospođu župniku, upravi predilnice Litija, članom KP, članom sindikata, mojstrom in delavkam predilnice Lffija za poklonjene vence in cvetje ter pevskemu društvu »Lipa« za ganljive žalostinke. še enkrat vsem prisrčna hvala.
Litija, Ljubljana, Sava. dne 9. novembra 1947.
Neutolažljivi:	žena Štefka,
hčerka Metka, starši, brat, sestri in svaka ter družine Te. kavec, Švare, Jeršek, Kopo-tar, Juran.
RAZNO
POZOR! Barvamo in čistimo najceneje vaše stare semiš čevlje, usnjene i-or-bice in rokavica — Hajrula Mestni trg H.	S. R. 40-14
PROGLAŠAM ZA NEVELJAVNO izgubljeno živilska nakaznico na iino Pavla Gruden, Florjanska 23-II.	28-505-14
ŽENSKO KOLO, znamke »Eterna«, je bilo najdeno. Ev. št. 1213902. Naslov v ogl oddelku.	28-53S-14
MED 6. in 7. NOVEMBROM so bila izgubljena na Prulali očala v črnem okviru. Pošten najditelj naj jih odda pri vratarju Narodne banke, podružnica 60, Cankarjeva 18.	28-493-14
KDO VZAME 15 mesecev starega fantka za svojega ob pogoju, da je dobro situiran. Vpoštev pridejo brez svojih otrok. Pismene ponudbe na oglasni oddelek pod Simpatičen fan-
2S.4G9-14
KOMISIJSKA TRGOVINA Sax Ivan, Mestni trg 19, zopet sprejema zimske suknje, jedilni pribor, harmonike, pisal, stroje, rjuhe itd. 2S.42S-14 POZOR! VSI REJCI plemenskih svinj za mesto Ljubljana in okolica. Tovariš Viktor Zaletel ima plemenskega merjasca, katerega pripušča. — Stanežiei št. Vid št. 28.	28.232-14
DAM V POPOLNO OSKRBO dojenčka. Ponudbe na podružnico SP Maribor pod Popolna oskrba. 27.828-14
Primorska mi je vrnila mojega nečaka
Vlivku - Julka Kamila
dipl. navt., poveljnika tehnike za Furlanijo,
ki je padel 28. julija 1944 v Mirnu pri Gorici. Pogreb bo v nedeljo 9- novembra ob 143. popoldne izpred kapelice sv. Frančiška na Žalah na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 8. novemra 1947. Teta BURJA ROZA
18.	septembra 1943 je padel za svobodo v sedemnajstem letu starosti moj dragi sin in nečak
Marijan
Klemenc
študent, SKOJ-evec, borec Cankarjeve brigade
Komemoracija bo v nedeljo,
9.	nov. 1947 ob 15. uri pri sv. Urhu.
Ljubljana, Celje, 8. novembra 1947.
Žalujoča mati in družine Klemenc, Okrožnih, Kokol j, šifer
ZAHVALA
Ob tragični smrti mojega skrbnega moža, ateka
Jakoba Jugoviča
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi ob naijbridkejši uri življenja stali ob strank Zahvaljujem se podjetju »Gradis«, tovarišu M. Erženu za njegovo razumevanje položaja, sosedom, cerkvenim pevcem za v srce segajoče žalo-stinke, g. župniku patru Joa-himu za besede tolažbe, tovarišu Pircu za poslovilnj govor in Krajevnemu odboru. Zahvaljujem se vsem kropilcem, vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti v dom večnega miru, in vsem darovalcem vencev. Vsem skupaj in. vsakemu posebej Bog plačaj.
Virmaše, 7. nov. 1947.
Žalujoča žena z otroci.
Uredništvo Ljubljana, Knafljeva ulica St. 5/n — Telefon uredništva ln uprave St. 55-22 do 55-26, telefon uprave za ljubljanske naročnike št. 38-23 — Tiskarna »Slov. poročevalca« — Glavni urednik Lev Modic