rbtomu umsocm 25 Din, za inocem-■tro 40 Din — nedeljska izdaja celoletne 96 Din, ca inozemstvo 120 Din
Uredništvo j« t Kopitarjeti «L6/IH

VENEC
ček. račun: Ljubljana it 10.690 in 10.349 ca inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb Stv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79?
Uprava: Kopitar-jerad, telefon 2999
Telefoni mreduiitve: daevna atožba ŽOSO—
hm sm4 ■
ZSPn zvtv
du *Jwtraj,
ponedeljka ia dnem pa praznik«
Vprašanje našega denarstva
Nekako pred letom dni proti koncu meseca novembra smo slišali iz merodajnih ust govor, ki je obetal, da se bo nevzdržnemu stanju na mečem denarnem in kreditnem trgu napravil konec. Takozvana zaščita bo po gotovem roku prenehala za vse in vsakogar. Toda ta rok je že zdavnaj minul, zaščita pa ni prenehala, ampak se je nasprotno krog denarnih zavodov, ki so zaprosili za olajšave za zaščito, še celo razširil. Vidimo, da vprašanje našega denarstva ne pride nikamor naprej, čeprav zahtevajo to važni narodni in politični interesa.
Vprašanje se vleče že od leta 1932 sem ter dobivamo 6empatja nove uredbe, ki pa dosti ne izpremene. Čitali smo, da je najvažnejši termin za naše denarstvo bil 4. marec letos. Do tedaj so morali denarni zavodi, ki so bili pod zaSčito, izjaviti, kaj hočejo: ali odlog plačil ali sanacijo ali izvenkokurzno likvidacijo. Ti denarni zavodi so vsi lepo poslali svoje prošnje, kmalu pa so se jim pridružili tndi drugi, ki dotlej niso uživali zaščite. Da so se jim pridružili, temu je pa glavnega vzroka iskati v uradbi o varstvu kmeta, ki (sedanja in prejšnja) razdeljuje plačila kmeta na 12 let. To pomeni za upnike — ti 60 pri nas v prvi vrsti denarni zavodi — občutno škodo, ki je ne morejo odtehtati obljube, kot n. pr., da bodo lahko svoje terjatve lombardirali do 50% nominalne vrednosti. Ta obljuba je bila že takrat plato-ničnega značaja, v novi uredbi o varstvu kmete pa je odpadla, tako da sedaj ni niti tega upanja več.
Na vprašanju našega denarstva so interesi-rani stotisoči upnikov-vlagateljev, saj so samo regulativne hranilnice, članice Zveze jugoslovanskih hranilnic, imele nad 160.000 vlagateljev. Te visoke številke so dokaz, da se nahajalo med našimi vlagatelji v prvi vrsti pripadniki kmetskega stanu. Na eni strani je bilo pama-gano dolžnikom-kmetom, na drugi strani pa so prizadeti kinetje-upniki, tako, da ne sinemo govoriti o zaščiti kmeta, ampak samo o zaščiti kmeta-dolžnika. Kje pa so oni številni kmetje, katerim tudi v dobrih časih ni bilo mogoče priti do kredita in tudi sedaj od moratorija nimajo nobene koristi.
Na vsak način bo treba poskrbeti za nadaljnji normalni razvoj našega plačilnega prometa. Z zaporo bank je ves naš brezgotovinski plačilni promet ponehal, dolžnost države pa je, skrbeti za normalen razvoj plačilnega prometa, v čemer naj prednačijo emisijske banke. Tu nc more veljati odgovor, da vrše to funkcijo sedaj privilegirani denarni zavodi. Saj imajo tndi drugod privilegirane denarne zavode, Tja vkljub temu vršijo svojo funkcijo nemoteno tudi zasebni denarni zavodi. Posebno pa velja dolžnost države tedaj, ko privilegirani denarni zavodi ne morejo sami vršiti svoje funkcije v taki meri, da bi bilo gospodarstvo z njimi zadovoljno. Pri nas imamo lepo mrežo hranilnic, in posojilnic, ki so zbrale ogromne vsote ljudskega denarja, denarja malega človeka, in so razvijale plodonosno delovanje v korist malega človeka, ki rabi cenena posojila, čimveč posojilnic je bilo, tem bolje so pritekali prihranki. Teh funkcij ne more nadomestiti noben privilegiran zavod na svetu. Sicer pa dru-•od »videvajo n. pr. važnost hranilnic in za-rug ter jih podpirajo, pri nas se pa zadovo-
Sporazum z Italijo zvr"*ljen in mogoč le pod pogojem:
J d;
stanja predvsem hranilništvo in zadružništvo, torej zavodi, katerim bi bilo treba pomagati.
Zaradi sedanjega zastoja ima škodo tudi državni fiskus. Kajti dotok davkov bi bil drugačen, če bi se dalo dobiti kaj posojil, vsaj za najnujnejše potrebe, tako pa se morajo na dražbah prodajati predmeti po izredno nizkih cenah. To je indirektna škoda, ki jo ima država. Direktna škoda pa je tudi znatna, kajti zastoj denarstva povzroča, da denarni zavodi ne morejo plačevati onih vsot, kakor so jih plačevali prej. Saj ie samo leta 1930 dobila država od delniških bank v vsej državi na davščinah 103.6 milj. Din, katere vsote v letu 1934 niti od daleč ne bo dosegla. Tega izpadka ne bodo mogli nadomestiti povečani dohodki države od privilegiranih denarnih zavodov.
Najhujše pa, kar zadeva naše gospodarstvo, je pomanjkanje novih posojil. Denarnim zavodom, privilegiranim, onim, ki so pod vplivom inozemskega kapitala itd., prihaja veliko novih sredstev, ker ljudje kljub težkim razmeram še vedno nekaj prihranijo. Toda denarni zavodi morajo ta denar držati neplodonosno v 6vojih blagajnah, ker je položaj nerazčiščen. Zato mora država s svojo gospodarsko politiko poskrbeti, da bo možna naložba tega denarja v oblika kratkoročnih kreditov gospodarstvu. Položaj našega gospodarstva se ne bi dosti iz-premenil!, če se za ta denar dobi plasman ali pri državi sami ali pa pri Narodni banki. S tem bi sicer profitirala država, kar bi prišlo po ovinkih v korist tudi ostalemu gospodarstvu, vendar ne bi to povzročilo izboljšanja splošnih razmer, ker bo treba polagoma oživiti sedanji kreditni trg.
Nova posojila, to je danes zahteva vsega gospodarstva. Teh novih posojil pa ne morejo v dovoljnem obsegu dati privilegirani denarni zavodi, ampak predvsem naši denarni zavodi, ki so se izkazali kljub vsem napakam, katere so storili, da so vipoštevali naše kreditne potrebe, posebno v naši pokrajini, in jih ne morejo nadomestiti nobeni drugi zavodi, kar jasno vidimo v vseh panogah našega gospodarstva. Za zgled naj navedemo samo vprašanje obrtniškega kredita, kjer odpade na 120 milj. posojil samo 8.2 milj. na privilegirane denarne zavode, pa še to po visoki obrestni meri, ki je v sedanjih razmerah nezinogljiva.
V zveši z obnovo denarnega in kreditnega trga je ti*li politika obrestne mere. Ta je danes v državi maksimirana. Politika maksimiranja ima sicer dobre strani in se drže zakonito določene obrestne mere večinoma vsi upniki. Toda maksimiranje obrestne mere ne uniči "de-ruštva, ki se je razpaslo. Namesto pri pogod-
Avstrija se ne sme postaviti
pod varilstvo Italije
Mala zveza solidarna tudi v tem vprašanju
Pariz, 17. sept. TG. Ker je zelo verjetno, da bo Rusija, potem ko je na povabilo Zveze narodov odgovorila, da je v interesu miru pripravljena vstopiti v Zvezo, v sredo od polnozbrane skupščine kot članica sprejeta, je to vprašanje stopilo v ozadje, v ospredje pa je stopilo vprašanje pakta glede Avstrije in ureditve Podonavja. V kratkem bo italijanska vlada francoskega zunanjega ministra ofi-cielno povabila, naj obišče Rim. Barthou se bo temu povabilu odzval in odpotoval v Rim, kakor se je sedaj deiinitivno sklenilo, 27. oktobra, potem ko bodo glavne razprave v Ženevi končane. Dotlej pa se bodo nadaljevala med obema državama pogajanja o celi vrsti spornih vprašanj, ki naj se režijo.
Poročila iz Pariza pravijo, da Barthou upa, da bo mogel skleniti ^ Italijo realen sporazum, ki bo za evropsko politiko velikega pomena. Vendar pa v Parizu ne prikrivajo, da med Francijo in Italijo siejkoprej obstoja precej veliko nesoglasje, posebno, kar se tiče avstrijskega vprašanja. V Rimu eo
pa prepričani, da bo Francija pristala na italijanski s načrt, po katerem naj bd vsi sosedi Avstrije, vklju-čiviši Nemčijo s soobveznostjo Anglije in Francije, garantirali neodvisnost Avstrije v tem, da bd se obvezali, da se ne bodo vmešavali v avstrijske za- i deve. Prvo vprašanje je sedaj, ald se bo Nemčija hotela priključiti takemu paktu in kaj naj bi se , zgodilo, če bi Nemčija to odklonila. Drugo vpra- | šanje je, kako naj izgleda pakt, ako bo Nemčija ostala izven njega. V tem slučaju namreč tako Francija kakor države Male zveze, predvsem pa Jugoslavija, stoje na stališču, da ne s me Italija dobiti nobenega prvenstvenega položaja kot varuhinja avstrijske neodvisnosti, Italija misli neprestano na to, da bi Nemčijo izrinila iz Podonavja, oziroma tamkaj njen vpliv popolnoma izločila, samo zato, da bi sama stopila na njeno mesto in skupaj z Madjarsko dobila prevladujoč položaj v Podonavju. Čeprav dr. Beneš, ki zelo forsira pakt o neodvisnosti Avstrije, ki naj popolnoma izključi nevarnost Anschlussa, zelo želi
: porazuma med Francijo, Italijo in Jugoslavijo, pa seveda tudi on ne more privoliti v hegemonijo Italije v Srednji Evropi. Dasi je torej verjetno, da se bo v Rimu sklenil sporazum med Italijo in Francijo ter njenimi zavezniki, si diplomacija ne prikriva velikih težkoč, Id ie obstojajo, radi česar bo preteklo Se precej časa, preden se bo to vprašanje moglo vsestransko zadovoljivo rešiti.
Cela zadeva je zvezana tndi z ureditvijo celokupnega podonavskega problema, ki ga Italija for-sira v smislu svojih prejšnjih prizadevanj. V tem oziru sta Romunija in Jugoslavija odločno na stališču, da se podonavski pakt ne more skleniti na podlagi, kakor si ga je zamislila Italija. Tako Jugoslavija kakor Romunija želita, da mora biti članica podonavskega sporazuma tudi Nemčifa, ki je močan odjemalec balkanskih proizvodov. Isto velja za Romunijo, ki meni, da sc more viprašanje ureditve Podonavja rešiti le ali direktno med Malo zvezo, Avstrijo in Madjarske samimi, aH pa z vključitvijo Italije, Nemčije in Francije.
Rusko ljudstvo je izvedelo šele v ne-deljo, da je URSS postala članica ZN
Ženeva, 17. sept. TG. Rusija je torej sprejela povabilo Sveta Zveze narodov, da naj vstopi v interesu miru kot članica v Zvezo narodov. Povabilo je od navzočnih 52 delegacij podpisalo 30, in sicer Italija, Francija, Anglija, Albanija, Avstralija, Avstrija, Bolgarija, Kanada, češkoslovaška, Čile, Kitaj, Estonija, Etiopija, Grčija, Haiti, Indija, Irak, Jugoslavija, Latvija, Litva, Mehika, Nova Zelandija, Perzija, Poljska, Romunija, Španija, Južna Afrika, Turčija, Madjarska in Urugvaj. Švedska, Norveška, Danska in Eiuska so Rusiji poslaie posebno povabilo v svojim imenu.
Litvinov je v imenu sovjetov odgovoril, da sovjeti povabilo sprejmejo in da se obvežejo, da bodo izpolnjevali vse dolžnosti in 9klepe, ki so obvezni za člane Zveze. Vendar pa izrekajo sovjeti važno rezervo, in sicer to, da se ne smatrajo vezane ua sklepe in vprašanja ter spore, ki se nanašajo na stvari, ki so bile sklenjene pred vstopom Rusije v Zvezo narodov. V prvi vrsti je s tem mišljena G e -o r g i j a , ki je po sklepu Zveze narodov neodvisna država, katero so pa sovjeti anektirali.
Ko je Svet Zveze narodov ta odgovor sovjetov sprejel, je Oklenil ob abstinenci Argentine, Paname in Portugala, da pripada Rusiji v Svetu Zveze narodov stalno mesto od momenta, ko bo Rusijo sprejela končnoveljavno polnozbrana skupščina Zveze, kar se bo najbrže zgodilo v sred o.
Proti sprejetju Rusije v polnozbrani skupščini bosta glasovali, kar je danes gotovo, Portugal in Švica, katerima se utegne pridružiti še ta aH ona država. Poljska bo glasovala za.
Kaka opravičujejo vstop Rusije „Izvestjau
' Zelo značilno je, da je rusko ljudstvo izvedelo šele v nedeljo, 16. t. m., da je Unija sovjetskih republik postala članica Zveze narodov. Sovjeti so to narodu prikrivali do zadnjega trenutka, ker bodo ruski kmetje in delavci zelo težko razumeli, da so njegovi diktatorji stopili v krog onih kapitalističnih držav, kojih Zvezo v Ženevi so vedno označevali kot zbor vseh izkoriščevalcev proletariata in središče antiproletarske in antiruske politike ter intrig. Uradna >Izvestja«, ki so to vest ruskemu ljudstvu sporočila v nedeljskem uvodniku, se na vse načine zvijajo in dokazujejo, da je bil ta korak potreben. Sovjetska unija — tako izvajajo »Izvestja« — se je postavila na stran tistih kapitalističnih držav, ki želijo mir in so zato proti vsem akcijam zoper Unijo — dočim so izven Zveze narodov Nemčija in Japonska, ki bi se radi povečali na račun Rusije.
Rusija bo zasedla svoje mesto v
TKI	««	Svetu ZN januarja 1935 ne bo pred-
£*£V ze V iOren sedovaia Rusija, ampak Turčija
velikega pomena. Na ta način torej v sledečem zasedanju Sveta Zveze narodov, ki se prične v januarju 1935, ne bo predsedovala sovjetska Rusija, temveč Turčija, ki prihaja po vrstnem redu v po-štev. S tem bo zelo zadovoljen tudi upravitelj nemške države in kancler Hitler, ki bi ne videl rad, da bi Litvinov nadzoroval plebiscit v saarskem področju. Hitler želi to iz dveh razlogov: ker je Litvinov boljševik in ker ni Arijec. To je tudi eden izmed razlogov, da bo kandidaturo Turčije podpirala Velika Britanija, ki je preje nasprotovala vstopu sovjetske Rusije v Zvezo narodov in izvolitvi Turčije v Svet Zveze narodov.
Ženeva, 17. sept. b. Davi je bila najpreje seja predsedstva odbora urada skupščine, ki se je ba-vila z vprašanjem vstopa sovjetske Rusije v Zvezo narodov. Oib 12 je bila plenarna seja, na kateri je predsednik S a n d 1 e r sporočil sklep predsedstva urada skupščine, da ©e vprašanje glede vstopa Rusije v Zvezo izroči šesti komisiji. Ta komisija bo predvsem proučila, če ima Rusija pogoje za vstop v Zvezo narodov. Proti vstopu bosta švicarski delegat Motta in portugalski delegat Na vsak način pa bo razprava o tem zelo kratka in bolj poučne prirode.
Jutri pride predlog šeste komisije pred plenum skupščine, ki bo dopoldne predlagala sprejem Rusije za članico Zveze narodov. Jutri popoldne pa bo sovjetska delegacija že zasedla svoje mesto v Svetu Zveze narodov.
V nadaljevanju današnje dopoldanske seje se je razpravljalo o zahtevi Kitajske in Španije, da lahko zopet kandidirata v Svetu Zveze narodov. Kitajska je dobila 2ll glasov manj od potrebne dve-tretjinske večine, ki znaša M glasov, in je torej ■propadla, medtem ko je Španija dobila 24 glasov in bo lahko ponovno voljena. Same volitve bodo ob 3 popoldne, potrebna je nadpolovična večina glasov.
Že sedaj je jasno, da bo namesto Kitajske izvoljena turška republika. Z ozirom na vstop sovjetske Rusije bo vstop Turčije v Svet Zveze narodov
bah o obrestni mea-i morajo dolžniki razliko med zakonito obrestno mero in faktično obrestno mero plačevati na drug način. O tem bi vedeli povedati posebno kmetje v južnih krajih naše države. Pa še eno slabo stran ima maksimiranje. Vse teži za tem, da doseže maksimalno obrestno mero, dočim bi pri organični ureditvi obrestne mere maksimalna obrestna mera bila saj v nekaterih krajih države drugačna. Vse to so pomisleki, katere bo treba vpoštevati pri bodoči uredbi glede obrestne mere.
V ostalem glede presojanja razmer na našem denarnem in kreditnem trgu najbolje ilustrira položaj dejstvo, da so se v prvih 8 mesecih t 1. hranilne vloge pri Poštni hranilnici povečale za 126.7 milijona Din, pri Državni hipotekami banki po v prvih 7 mesecih za 119 milj. Din. Skupno je računati, de bo znašal dotok vlog v oba zavoda do konca leta nad 30O mila. Diu. kar da s prejšnjimi leti lepe vsote.
Proti:
Portugal, Švica, Belgija Argentina, Nizozemska
Ženeva, 17. sept. AA. Popoldne ob 16.40 je španski delegat De Madariaga otvoril sejo šeste komisije, ki je razpravljala o sprejemu Sovjetske Rusije v Zvezo narodov. Portugalski delegat D a m n t a je izjavil, da bo glasoval proti, ker odklanja sovjetski režim. Sprejem Sovjetske Rusije bi ne okrepil miru in varnosti sveta in bi samo pospešil propagando proti ustanovam drugih držav.
Švicarski delegat Motta je pojasnil sta. lišče Švice proti sprejemu. Švica ne priznava moskovske vlade. Leninizem in p« k t o Zvezi narodov se izključujeta Belgijski delegat J a -spar je izjavil, dn se bo vzdržal glasov« ni n. Isto je izjavil argentinski delegat C a n t i l o. Omenil je, kako slabo so ravnali z argentinskim poslanikom med rusko revolucijo. Tudi Nizozemska bo glasovala proti, je dejal njen delegat
Nato je povael besedo francoski zunanji minister Barthou, ki je toplo priporočal sprejem Rusije.
Komisija je naiposled sprejela Sovjetsko Rusijo z 38 proti trem glasovom. Sedem delegatov sc je vzdržalo.
Minister Jevtič se vrača
v Belgrad
Angleška javnost
proti sprejetju Sovjetov v ZN
London, 17. sept. b. Ker je zagotovljen sovjetski Rusiji vstop v Zvezo narodov, je večina večernih listov uporabila to priliko za zelo ostro kritiko proti sovjetski Rusiji. Najbolj vehementen je članek v »Morning Post« pod naslovom »Organizirano licemerstvo«. V tem članku pravi, da je sprejem sovjetske Rusije v nasprotju s statutom Zveze narodov. List vprašuje tudi angleškega zunanjega ministra sira Johna Simona, če si je zagotovil, da sovjetska Rusija po svojem vstopu v Zvezo narodov ne bo vršila dalje svoje propagande proti britanskemu imperiju.
Litvinov je že v Ženevi
Ženeva, 17. sept. b. V tukajšnjih diplomatskih tih se trdi, da je sovjetski komisar za zunanje le Litvinov že ponoči prispel v Ženevo strogo lncogndto. V njegovi družbi so najožji sotrudniki Stein, Rosenberg in še nekateri drugi.
Ženeva, 17. sept b. Jugoslovanski zunanji minister Jevtič je sprejel včeraj dopoldne turškega zunanjega ministra Teftik Ruždi beja, ki je bdi danes povabljen na večerjo od našega delegata Fotiča obenem z Barthoujem, dr. Beneš cm, predsednikom saarske vladne komisije Knoxom, dr. Zorčičem in še z nekaterimi drugimi diplomati. Ob 10 se jugoslovanski zunanji minister Jevtič vraža preko Lau-saime v Belgrad.
Odgovor Nj. VeL kralja
Lavantincem
Maribor, dne 17. septembra.
Iz najvišje kabinetne pisarne je došel lavantinskemu vladiki z dne 15. septembra 1984 naslednji dopis:
»Njegovo Veličanstvo kralj je sprejel lepe želje udeležencev na evharističnem kongresu vernikov lavantinske škofije v Mariboru in je blagovolil naročiti mi, da Vam in udeležencem na kongresu izjavim zahvalo.
Minister dvora Milan An t i č.«
Ustavna reforma v Franciji
Rim, 17. sept. b »Giornale d'Italia« poroča, da bo predsednik francoske vlade Doumergue imel dne 24. septembra govor, v katerem bo napovedal radikalno reformo francoske ustave. Doumergue bc tako pravi »Giornale d ltalia«, med drugim predlagal, da se poleg senata in zbormce ustanovi še vrhovni gospodarski svet, ki bo istotako legisla-tivna oblast za izdajo gospodarskih zakonov.
Mihajlov na intervencijo Italije osvobojen
Carigrad, 17. sept. b. Turška vlada, ki je . prvotno nameravala voditelja nepomirljivih make- | donskih revolucionarjev Vanče Mihajlova izročiti Bolgariji, se je sedaj premislila To se je zgodilo predvsem na inlervencijo Italije, ki je Mihajlova ves čas podpirala denarno in z navodili, da je vzdrževal komitaško teroristično akcijo
Italija je tudi dosegla, da so turške obla- j K vse iormainoBii, ki so potrebne, d< "»- •
hajlov lahko odpotuje v inozemstvo. Mihajlov« so
izpustili iz internacije »a svobodo m je bil včeraj gost svojih bolgarskih prijateljev na Peri. To je seveda izzvalo veliko senzacijo in presenečenje, ker se je zdela še nedavno njegova izročitev tako gotova, da so o tem prinesli vest že listi. Vanče Mihajlov je izjavil, da potuje v Italijo, nato pa v Francijo.
1 sti izvršile
France V eber
S filozofskega kongresa v Pragi
Kant na/.iva na nekem mesta filozofe družbo (Rotte), ki se ne da združiti (zusanimenrot-ten). Filozofski kongresi govore, se zdi, proti taki označbi. Ali na drugi strani mi je ze moj učitelj Me i 11 o u g pripovedoval o »kongresnin filozofih«, ki jim je več na jalovem javnem nastopanju nego na plodoiiosnem zatišju pravega znanstvenega prizadevanja. Take misli sem imel, ko sem prejel vabilo za udeležbo na S mednarodnem filozofskem kongresu v 1 ragi. Iu morda bi se kongresa ne bil udeležil, ako bi ne bil prejel še posebnega pisma, v katerem mi je dobri iu Sirom filozofskega sveta znani B r Petronijevič sporočil, da bo na kongresu zastopana tudi Jugoslavija in da je potreben poseben jugoslovanski odbor, ki na i vse priprava, kar bi bilo za tako službeno udeležbo na kongresu potrebno (člani delegacije, sredstva za potovanje, referati itd.). S tem je dobila /.adeva drugačno lice in postala mi jc nekaka dolžnost, da se kongresa osebno udeležim. Kot »kongresni novinec« nisem maral prijaviti nobenega svojega referata, imel sem pa voljo, da se na kongresu vsaj stvarno udejstvujeni čim aktivneje. No, ua samem kongresu sem pozneje dobil v roke mnogo takih referatov, ki ne do-sezajo višine povprečnih seminarskih nalog.
To je bilo lani. Naš odbor se je v soglasju z gospodom ministrom prosvete setavil takole: Petronijevič (Belgrad) kot predsednik odbora in šef delegacije, Nedelj kovač (Skop-lje) tajnik, Baz al a (Zagreb) in jaz pripravljalna člana odbora. Že na prvi seji smo sklenili, da se naša delegacija predstavi kongresu s posebno knjigo o sodobni filozofiji v Jugoslaviji. Spis naj bi svetu pokazal, da ima Jugoslavija že danes svojo filozofijo (ali l>olje: svoje filozofije) in svoj filozofski razvoj. Ker namerava Nedeljkovič izdati obširno delo o filozofiji južnih Slovanov od prvih početkov do današnjega dne. je odbor naravno poveril njemu tudi izdelavo tega priložnostnega spisa. Ze v maju t. 1. je odbor z malimi spremembami odobril delo in knjiga je bila še nred kongresom natisnjena. Pisana je v francoskem jezika pod naslovom: »Aperen de pliilosophie con tem po-radne en Yougoslavie«. Izdalo io je naše prosvetno ministrstvo v 2000 izvodih. Obsega okrog
80 strani velike osmerke. Žal pa knjiga kongresu še ni bila predložena. Petronijevič je pač odposlal zadostno število izvodov kongresnemu odboru, ali zaboji še niso dospeli v Prago in domnevamo, da so se 'začasno ustavili na kaki mejni postaji. Zato bodo člani kongresa dobili knjigo šele pozneje skupno s kongresnim protokolom. V Pragi sem videl samo dva izvoda v krasni vezavi; eden je poklonjen Nj. Vel. našemu kralju, drugi pa prezidentu Masaryku.
Ni tu mesto, da bi o knjigi podrobno razpravljal. Vsi člani odbora smo prepričani, da je avtor opravil svoje delo dobro in vestno in da bo knjiga dosegla namen, ki mu služi. Morda bo kdo med prizadetimi filozofi menil, da je ^premalo« obdelan: neizogiben nedostatek tankih publikacij. Gradivo za slovenske filozofe je pripravila Sodnikova in avtor je to gradivo skrbno pretehtal in mestoma še sam izpopolnil. N. pr. v s.pisu dobiš slovenska filozofska imena tudi iz predvojne dobe, A. Ušeničnik je stvarno označen kot vodilni zastopnik novega tomdzma v Jugoslaviji in moje filozofsko prizadevanje se obravnava na štirih straneh z vida posebne »filozofske šole stvarnega idealizma« (real-idealisme). v katero da še sodijo ti-le učenci: t M- Jug. Sodnikova. Gogala, Lj. Jur-lcovič. N. Berus, A. špakovski. Tretjina spisa je posvečena slovenskim filozofom in tudi v celoti knjiga dobro pokaže, kako raznoliko je filozofsko življenje v Jugoslaviji in kako ni stroje, ki bi tudi pri nas ne bila več ali manj samostojno zastopana. Spis utegne postati poučen tudi za avtorja znane tlberwegove zgodovine filozofije, ki ji je Jugoslavija v filozofskem pogledu terra ineognita. Naj še omenim, da so se tudi Čehoslovaki predstavili kongresu in to kar z dvema spisoma. »La pliilosophie en Tche-?'oslovaquie«, Aperiju historique par Josef Kral (Knihovna »Socialnieh problemu«, zv. 2.), Praga 1934 podaja kratko zgodovino čehoslovaške filozofije od 14. stoletja (Tomaš de Štftny) do današnjega dne. »La pliilosophie Teliecoslova-que contemporaine«, Praga 1934 je pa zbornik o sodobni domači filozofiji, v katerem so sodelovali Losskij, Pelikan. Kozak, Lapšin. Hromnd ka, Kral, Hoppe in Pavlov.
Ker je bila končna setava nuiše delegacije že na drugem mestu (»Slovenec« z dne 11, sept. t. 1.) objavljena, dodam samo še, da je bil z nami v Pragi tudi kolega E. Spe k to rs k i ki je zlasti meni in Sodnikovi bil zvest in siguren vodnik. V Pragi sem dobil takoj vtis, da je težišče kongresa na vprašanjih, ki so že precej oddaljena od same ciste znanosti in se približujejo k bolj praktičnim potrebnim in težnjam našega časa. Demokracija, diktatura, in-dividuali.zem, kolektivizem, politika, vzgoja, svoboda, avtoriteta itd. so bila glavna tvarina sem spada j oči h predavani, ki so bila nameščena v največjih dvoranah češke filozofske fakultete in so imela tudi — največ hvaležnega in navdušenega občinstva. To prav gotovo ni gol slučaj. Cehi so bili že od nekdaj bolj praktično nego teoretsko usmerjeni. (V neki praški gostilni iem bral napis: »Čeh sem. kaj je več?«) Nadal je so naši časi res taki, da zahtevajo tudi od filozofa praktične življenjske poglede in takozvana »aktualna« razmišljanja. In končno je res-n i enih filozofov zelo malo na svetu: v Pragi p<i je bilo kar 700 filozofov in filozofk in še med njimi je manjkalo marsikatero filozofsko ime, ki bi znanstveni značaj kongresa občutno dvignilo. Pn naj bo vse to tako ali drugače, jaz že naprej nisem imel pravega zanimanja za ta glavni in, rekel hi, Kulturnopolitični del tega filozofskega zborovanja. Tem liolj sem se ogreval za drugi in. recimo, strokovno teoretski del kongresa, v katerem so bila na dnevnem redu zlasti vprašanja iz psihologije, etike, spoznavne teorije, logike in logistike. In tudi nekateri drugi odlični zborovalci so mi ori/.nali, <1h so dobili v tem delu. v katerem je bilo manj filozofskega občinstva, še nnjveč novih znanstvenih pobud, kolikor so take pobude na — kongresih vobče običajne in možne.
Mojo posebno pozornost Je vzbudil zlasti F. Bruns wik z dunajske univerze, nadalje N. Ilartmnnn z berlinske univerze in A. K a s t i I, tudi z univerze na Dunaju. Brunsvvik ie podal načrt svoje nove »predmetne« psihologije (Psvchologie von Gegenstand her), ki pa se mi je takoj zazdela samo ko4 nanovo prep)e< kani amerikauski behaviorizein. Med tem mi je
des Intentionalitatsbegriffes einerseits rem »re-aktionstheoretiseh« alles Biologische, also z. B.
auch das Verhalten der Pflanzen einsehliesse und iiberhaupt allzusehr das Physiologische m den Vordergrund stelle, anderseits z. B. der Ilalluzinatioji ihr ideelles Objekt nelinie. Es vverde ferner Intentionalitiit mit dem in ihr nicht enthallenen Begriff der Richtigkeit ver-kniipft und schliefilich ein Wertstandspunkt vertreten, des das »Was« der Leistung iiber das »Durch wus«, das traditdonelle Arbeitsgebiet der Psychologie stelle«. Znanemu Sclielerju blizu stoječi N. Hartmann je poleg banalnih truizmov (n. pr. da je življenje polno vrednega in nevrednega), ki po mojem mnenju ne spadajo na tak kongres, prinesel svoje novo izmu-ienie med vrednostnimi relatnvisti in absolutisti, vendar tako, da sem ga moral opozoriti na sledeča dejstva: 1. da nahajamo vrednote, ki niso nikomur v »korist«, 2 da nahajamo vrednote, ki so že naprej samo dušeslovno utemeljene in 3. da je tudi nedušeslovna veljavnost takozvanih »absolutnih« vrednot vedno samo »veljavnost za nekoga«. Omenjam se, da je ta nemški Rus na moje veliko presenečenje vzbudil utis silno domišljavega filozofa; kolegu Pavloviču je na hodniku celo svetoval, da naj zastopniki malih narodov pišemo učbenike, znanost pa naj prepuščamo dnigun (sevedn Ncmcem!). Če bom ga videl tudi na prihodnjem kongresu v Parizu, bom si ga kot »zastopnik malega naroda« pošteno privoščil! Brentanovec A Kastil me je pa presenetil z dvema novo-stima, namreč; da naj bi bila resnica samo vnanje priložnostni znak (denominatio extrrn-seca) naših misli in da resmea sploh ni me drugega nego poseben besedni in samo v besednem sestavju (Redezusamnienhang) razuimevam izraz spoznanja. Opozoril sem ga na dvoje: prvič da pričajo vprav njegovi primeri, ako Jih pravilno tolmačimo, za resnico kot notranje bistveni znak (denominatio intrmseca) naših misli in drugič da imamo tudi resnico brez spoznanja in neresnico brez zmote. K debati se je oglasil tudi že omenjeni N. Hartmann, ki pa je v skrivnostno dolgovezni obliki samo moje misli ponovil. Zdi se mi, da mu je v tem oziru dal lahko lekcijo znameniti Oskar Kraus, ki
Avstrija še ni pomirjena
Nova avstrijska ustava
Dunaj, 17. sept. b. 1. novembra postane veljavna nova avstrijska stanovska ustava. V zvezi s tem je napisal bivši avstrijski državni kancler dr. Ender članek, v katerem pravi, da je odvisno od zbornic, če si bodo znale pridobiti zaupanje naroda.
Naciji ne mirujejo
da so avstrijski nacisti dobili ii Nemčije v prvih Šestih mesecih 1934 okoli 80 milijonov mark. Denai so jim izplačale privatne banke.
Nova žrtev terorja v Nemčiji
Dunaj, 17. sept. b. Po vesteh iz Berlina nočejo nemške oblasti dati prav nobenih pojasnil glede aretiranega avstrijskega književnika Franca .	i , i. , ,» •	. ,, Sassmanna. Ve se le to, da je bil aretiran
Dunaj, 17. sept. b. V okolici Modhnga je v ! di dyeh ieem ki jih je poelal v Avstrijo
nekem gozdu zborovala narodno-socialistična Vi]ctorju Friedlu o razmerah v Nemčiji. Značilno
gozdu
mladina. Na tem zborovanju je mladina klicala Nemčiji in Hitlerju ter je odšla v sprevodu v samo mesto. Orožniki so zborovalce obkolili ter jih 60 aretirali, 60 pa jih je pobegnilo. Pri večini aretiranih je policija našla revolverje.
Stroge odredbe
proti nemirnim dijakom
Dunaj, 17. sept. b. »Wiener Zeitung« je objavila davi zakon, da se ohrani mir na avstrijskih univerzah. Vsak dijak, ki bo odslej sodeloval pri kakršnihkoli demonstracijah, bo popolnoma, ali pa za najmanj dva semestra Izključen. Dijaki, ki so pred doktoratom, ne bodo promovirani.
Nemčija dobavlja orožje
Pariz, 17. sept. AA. Neka pariška agencija poroča z Dunaja: Policijska preiskava jo ugotovila,
je, da je Sassmann sinipatiziral z narodno-socia-lističnim pokretom in da je sklenil, da se zato preseli v Nemčijo. Ko pa je prišel v Berlin in spoznal dejanske raizmere, jih je popisal svojemu prijatelju ter mu svetoval, naj ostane raje ta nikjer je, ker bo tudi on zapustil Nemčijo in se vrnil na Dunaj. Avstrijski poslanik Taiuschitz je zaradi te aretacije interveniral brez uspeha. Trdi se, da se je nemška policija postavila na stališče, da je Sassmann po lastnem priznanju Nemec in torej nemške oblasti niso dolžne dajati o njem nobenih informacij.
*
Dunaj, 17, sept. Včeraj je bil na hietzinškem pokopališču rekorden obisk. Okoli 40.000 ljudi )e obiskalo grob pokojnega kanclerja dr. Dollfussa.
I Prvikrat sta bila na grobu svojega očeta tudi oba ! Dollfussova otroka.
KIILIVIS ivnvij« ---------------.	,	v t
je namesto Kastila nasproti meni prvi zaeel braniti neke glavne pozicije Franca B r e n -t a na. In to naj še omenim: z Brunswikoan, Krausom iu Kastilom sem navezal stike, ki, kakor upam, tudi za znaost ne bodo ostali brez pomena in haska.
Sploh se mi zdi, da je bil glavni hasek tega kongresa bolj v osebnih stikih nego v stvarnem reševanju filozofskih problemov. Tako mi je dobri Spektorski predstavil takorekoč v s e Ruse na kongresu (nekateri med njimi utegnejo zanimati tudi naše literarne zgodovinarje), seznanil sem pa se seveda tudi z drugimi slovanskimi filozofi (zlasti s Čehi in Poljaki) kakor tudi z Nemci, Francozi, Italijani, Angleži. Pri priliki sem v slovanskem »desperantii« (izraz Spetorskega, ki pomeni — nemščino) na hodniku govoril celo z zamorsko doktorico filozofije. Večkrat me je obiskal tudi mladi tomi.st Boškovič. ki potuje po Evropi v zadevi mednarodnega tomističnega kongresa v Zagrebu (1936). Obljubil sem svojo udeležbo na tem kongresu pod pogojem, da bo v duhu Tomaža Akvinčana zajamčena svoboda v debati in govoru. Tomizeni je poka/.a I na kongresu vso moč svoje stvarne borbenosti in znani Przywara je mogočno vplival tudi na filozofe, ki bi Boga najraje črtali Lz filozofskega slovarja. Obžalujem samo, da v naši delegaciji ni bilo ne Useničnika ne Zimernianna; prvi je odklonil udeležbo iz zdravstvenih razlogov, drugi pa vsled neljubega nesporazuma, ki ga je zakrivilo samo to dejstvo, da je naš odbor nekako šele teden dni pred odhodom v Prago prejel uradno odobritev predložene delegacije. Tem bolj me bo veselilo, ako bom vsaj na prihodnjem kongresu v Parizu videl tudi enega izmed naših zagovornikov .starega Aristotela, Avguština in Tomaža Akvinskoga.
Osebnemu zbližanjii med zbranimi filozofi so bile namenjene tudi družabne prireditve, zlasti prva, čajanka, v parlamentu, druga v Černinovi palači pri ministru Benešti in tretja v samem kraljevskem dvoru na Hradeanih. Zdelo se mi je, da je bilo na teh prireditvah mnogo več filozofov in filozofk nego pri samih razpravah na filozofski fakulteti. Zlasti je zadnji sprejem pri hčerki obolelega prezidenta prav gotovo privabil vseh 700 članov in članic kongresa. Tu sem občudoval prekrasne dvorane, kakor jih še nisem videl v življenju. Zvesta spremljevalka Sodnikova me je močno nagovarjala, naj bi si vsaj za ta sprejem oblekel slavnostno suknjo, ki sem jo imel shranjeno v kovčku. Ali suknja je ostala v kovčku in pomirilo me je dejstvo, da so bili tudi mnogi drugi filozofi vsakdanje in skromno oblečeni.
Energičnega in dobrega prijatelja Miloša , —--------------------------------D
D j u r i č a iz Belgrada pa moram zahvaliti, da ! svoje delo. Na predlog italijanskega delegata Mer
Mednarodna trgovinska konferenca
Belgrad, 17. sept. AA. Komisija za denar-stvena vprašanja je imela danes svojo prvo sejo in je izvolila za predsednika komisije dr. Slavka Šeoerova. Govoril je zelo zanimivo o denarstvenih problemih francoski delegat Paul Reynaud, bivši francoski finančni minister. Za njim je govoril angleški delegat sir Allen, ki je poudaril, da Velika Britanija v sedanjih razmerah ne misli na povratek k zlatemu standardu.
V komisiji za gospodarsko obnovo je govoril po referatu Francoza Bruneta jugoslovanski delegat, bivši minister Ivan Mohorič, ki se je bavil z vprašanjem železniških dogovorov v svrho izgradnje in vzajemnega sodelovanj« za zboljšanje mednarodnih zvez. Povdarjal je tudi potrebo elektrifikacije prog, za kar so dani vsi pogoji. Z govorom dr. Mohoriča je komisija sklenila svoje delo.
Velika nesreča na Weitersteinu
Monakovo, 17. sept. b. Reševalno moštvo je z največjim naporom preneslo trupla 7 nemških turistov i Wettersteina. Ta najnovejša veliko alpska nesreča je med planinci povzročila paniko. Oblasti mislijo na prepoved plezanja po nevarnih vrhovih.
Čudna avtomobilska nesreča
Dion, 17. sept. b. V mestni okolici je prišla do težke in edinstvene avtomobilske nesreče. Neki avtoniobilist se je vozil s svojimi tremi otročički in je zunaj mesta ustavil avtomobil. Ko se je od avtomobila nekoliko oddaljil, pa je avtomobil naenkrat idirjal sam naprej iz neznanega vzroka ter zagr-mel v reko. Vsi trije otročički so utonili.
Ledeniško jezero izginilo
Dunaj, 17. sept. p. Na takozvanem ledeniku Hochkonig je nenadoma izginilo tamkaj se nahajajoče ledeniško jezero, čuvaj bližnje gorske koče je javil, da je od 12. do 14, t. m. jezero kar na lepem izginilo in je ostala samo majhna mlakuža. Verjetno je, da so se radi letošnjega vročega poletja raztopile spodnje ledeniške plasti in je voda odtekla.
Huda nesreča v Plovdivu
Sofija, 17. sept. AA. V poslopju gimnazije v Plovdivu se je včeraj pripetila huda nesreča. Med govorom ravnatelja sc je iznenada vdrl pod. Prisotni, ravnatelj, duhovniki, profesorji in nad 100 dijakov je padlo 4 m globoka. Nastala je strahovita panika. Prvi so vdrli v dvorano mimoidoči s ccste. Nato. pa so prihiteli na pomoč redarji in gasilci. Mnogo oseb jc lahko ranjenih, sedem pa so morali prepeljati v bolnišnico.
Velift požar v Italiji
Rim. 17. sept. b. Iz Reggio Calabria poročajo, da je v občini Sinopoti prišlo do strašnega požara, ki je upepelil okoli 100 hiš. Materijalna škoda je ogromna, medtem ko smrtnih žrtev ni bilo, bilo pa je nekaj ranjenih.
Bizantološki kongres
Sofija. 17. sept. A A. Bolgarska agencija poroča: Četrti mednarodni bizantološki kongres je končal
sem postal deležen tudi vseh zeinskih dobrot, ki so jih preskrbno oblečeni sluge nudili gostom. Množica se je valila iz dvorane v dvorano iu razlika med zaznanimi obrazi in podanimi nazori je bila tolika, da sem se ua tihem vprašal, kaj neki bi še na sami filozofiji ostalo, ako naj ji prepustim samo to. kar bi bilo vsem tem ljudem skupnega. Moja glava je postajala podobna vretenu, ki mu nisem bil sam gospodar in okrog katerega so se s pošastno naglico
caltija se bo vršil prihodnji peti bizantološki kongres leta 1936 v Italiji.
Dunajska vremenska napoved: Menjajoča 6e, kasneje naraščajoča oblačnost, prehodno zelo toplo.
Belgrafshe vesti
Za notarja v Ptuju je postavljen dr. Fran Ivanšek, notar v Ormožu. Za notarja v Ormožu je postavljen Viktor škrabar, notar v Rogatcu, za notarja v Rogatcu pa je imenovan Ivan Po-nebšek, notarski kandidat v Ptuju.
Upokojen je sitarešina okrajnega sodišča v Žužemberku dr. Matija Lavrenčič; napredovala je v 5. pol. skup. Marija Tavčar, meščansko-šolska učiteljica na 1. deški meščanski šoli v Ljubljani; na podlagi razsodbe državnega sveta je razveljavljen ukaz, v kolikor se nanaša na napredovanje Josipa žužka, veroučitelja- v Kranju.
Konec mednarodnega
teniškega prvenstva
Zagreb, 17. sept. b. Včerajšnje in današnje finalne teniške tekme je gledalo nad 1000 ljubiteljev belega športa. Prisotni so bili zastopnik Nj. Vel. kralja in kraljice, brigadni general D o k i č , predstavniki zagrebških oblasti ter predsednik Zveze 6portnih zvez podban dr. Stevan Hadži. Zmagovalki v tekmi dam Čeboslovakinji čapkovi je izrc.il zastopnik Nj. Vel. kralja in kraljice general Doklč, krasen pokal, dar Nj. Vel, kraljice. Danes so se končale včeraj prekinjene tekme. V finalu gospodov posamezno je zmagal premočno P u n č e c nad svojim klubskim tovarišem Pallado 6 : 3, 6 : 0,
6	: 3. V tej borbi je izročil zastopnik kralja in kraljice zmagovalcu prekrasen prehodni pokal, dar Nj. Vel. kralja, K uspehu je zmagovalcu čestital tudi predsednik Zveze športnih zvez dr. Hadži. Juniorski prvak Jugoslavije je postal V i rt z zmago nad Valušnikom 6 : 2, 6 : 3. Tekme parov Virt, Vodička : Kraus T Io črnski 6 : 3, 6 : 2. Finalne tekme: Gostiš a, Punčec : Virt, Vodička 6 : 3,
7	: 5. Finalne tolažilne tekme gospodov za prvenstvo Hrvatske: Fraedrich Karel : Frobbe 6 : L 6 : 0.
Danes so odpotovali iz Zagreba v Sofijo na teniško prvenstvo Bolgarije jugoslovanski reprezen-
tanti gospa Gostiša, Punčec in Schafer.
★
Davi je odpotoval v Stično v cistercijanski samostan zagrebški nadškof dr. Ante Bauer. V Buenos Aires pa je skozi Zagreb odpotoval sarajevski nadškof Šarič, ki se udeleži evharističnega kongresa.
25. t. m. se prične v Zagrebu vpis na vseučilišče.
Tovarna portland cementa v Podsusedu je ustavila svoje delo in odpustila nad 100 delavcev.
Potrti v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš predobri soprog, brat, stric in svak, gospod
BAN IVAN
šofer
danes, v 32. letu starosti, po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blago-pokojnika se bo vršil v sredo 19. sept. ob 16 iz hiše žalosti Posetje 338 na farno pokopališče v Trbovljah.
Trbovlje, dne 17. septembra 1934.
ŽALUJOČI OSTALI.
bi bil tudi jugoslovanski oddelek na razstavi bistveno večji in pestrejši. Za prihodnji kon-w	.	- i £ves v Parizu nam naj bo to opomin. Na tem
sukale najrazličnejše zaznave, predstave in mi- i mestu pa moram izreči še posebno zalivalo na-
šli, vse brez notranje /.veze in pravega reda. Zdelo se mi je. da gledajo vladarske slike ob stenah z začudenjem na zbrane duhove, ki jih v taki sestavi pač niso še nikoli videle. Kar odleglo mi je, ko sem v kotu zadnje dvorane za-
šim domačim založbam, ki so mi dale za razstavo potrebne knjige brezplačno na razpolago (Mohorjeva družba, Tiskovna zadruga, Jugoslovanska knjigarna, Slov. Matica i. dr.). Osebno me je na razstavi zelo zanimala tudi ročna
gledal mizo, ob kateri so že sedeli člani naše j knjižnica B. Bol za na; saj je Bolzano praoče delegacije. In tu sem do njenega odhoda ostal. one filozofske šole, ki jc bila tudi mene vzgo-
Brunswik
za kongresni protokol
Šc pred zaključkom tega sprejema smo se nn pobudo D v o r ni k o v i č a in Pelikana odpeljali v neko praško vinarno. kjer smo pili »melnieko« vino in še precej dolgo razpravljali o možnosti in potrebi — slovanskega filozofskega kongresa. Na žalost se mi je zazdelo, da to vprašanje še ni zrelo, niti ne glede mesta kongresa. Začasno pač delajmo in enkrat bomo tndi to dočakaliJ
Zanimiva je bila tudi razstava filozofske literature na kongresu in menda ni civiliziranega naroda na svetu, ki bi ne bil na tej razstavi zastopan. Mi Jugoslovani smo se držali prvotnega navodila, dn naj bodo razstavljena samo dela po zadnjem kongresu (1930) in sem /ato tudi jaz prinesel na razstavo samo 10 knjig filozofske vsebine. Opazil pa sem, da drugi nn-
lole. kratko besedilo mojih ugovorov: »Weber (Ljubi i.n na) bemorkt, dafl die objektive Fassune
p-.-fii.^iji I rod; ni«<> bili tako točni in rn7«invili knjige
in revije še i/, predvojnih časov in celo iz prejš. njega stoletja. Če bi bili tudi mi tako postopali,
jila. Pozornost je vzbudilo tudi'izredno veliko število spisov o Masaryku; med nje je šteti tudi knjigo »Masaryk — mislilac«, ki jo je spisal A. Bazala (Zagreb t934).
Kaj naj še povem o l'ragi in njenem narodu? Praga je takorekoč en sam zgodovinski muzej in nosi po vsej pravici naslov »severnega Rima«. Njen narod pa se mi je. zazdel kot eden najbolj ponosnih in najbolj ljubeznjivih ljudstev na svetu. Dva primera. Ko sem pri nekem trgovcu hotel nekaj kupiti in govoril nemško, mi je začel šele tedaj odgovarjati, ko je zvedel, da sem sam Slovan in da ne znam češki. Nato p<i me je kar najbolje postregel. Proti koncu kongresa .smo se Jugoslovani zvečer zbrali pri znamenitem Fleku in uživali edinstveno »Flekovo pivo«. Bilo je že po polnoči, ko smo odhajali. Jaz sem pa nekoliko zaostal in delegacija me je naenkrat zgubila. Obstal sem sam na nn cesti preti Flckom in ugibal,
kaj naj storim. V tem trenutku mi pride nasproti mlad zakonski par, ki mu potožim svoje težave, in ga prosim, kako bi najhitreje prišel vsaj do svojega »Beraneka«, kjer sem imel prenočišče. Ko sta pa izvedela, da sem Jugoslovan, me nista izpustila in povabila sta me na svoje stanovanje, kjer dn bom lahko to noč v udobni sobi prenočil. Že sem krenil z njima na pot in se v dnhti jezil na Sodnikovo, ki je tako malo uvaževala prošnjo moje žene, da naj v Pragi name gleda in pazi. V zadnjem trenutku pa pi i-drvi prijatelj Djurie, ki ga je delegacija poslala, da me poišče. Zahvalim oha Čeha za njuno ljubeznivost in se odpravim z Djuričem v kavarno, kjer me je zbrana delegacija z Bnza-loin na čelu burno sprejela.
Kot član novega mednarodnega odlmra /a pripravo prihodnjega kongresa v Parizu (t937) imam zlasti tri želje. Prvič, da bi bil v odločilnem ospredju resnični znanstveni značaj tega kongresa. Drugič da bi bilo na njem uvedeno tako postopanje, ki bi omogočalo pravo debato med referenti in oponenti. dočim se je na sedanjem kongresu oponent moral zadovoljili 7. enkratnim in povečini pavšalnim odgovorom referenta. In tretjič, da bi bil na tem kongresu službeni jezik tudi vsaj eden slovanskih jezikov. Na kongresu v Pragi je bil namreč službeni jezik samo francoski, angleški, nemški in italijanski. Ali n. pr. ruski filozofi niso enakovredni z italijanskimi?
Veličastne v Kranju
slovesnosti
Staroslavno mesto Kranj manifestira za katoliško miselI
, Kranj, 16. septembra.
Kranj ja danes v zastavah, da dokaže svojo vdamost svojemu škofu in da dokaže, da ga niti moderna framazonsko liberalna doba še ni izneverila tradicionalnemu poslanstvu ined gorenjskimi Slovenci. Kranj dan«s manifestira svoje versko prepričanje in svojo slavno tradicijo.
V	Kranju je birma. Za ta dan se je Kranj temeljito pripravil. Kakor na povelje, je kranjsko meščanstvo iz lastne iniciative začelo izo-bešati zastave. Kakor bi tekmovali, so prihajale na dan zastave. Saj smo jih videli še na hišah, kjer smo doslej mislili, da niti zastave nimajo. Šele ta dan so pokazale, da za katoli-štvo manifestirajo. Verujemo, da bo Kranj tudi nadalje ostal zvest simbolom, izraženim v naših zastavah. Kranj je začel misliti z lastno glavo in tako je vreden svoje zavedne slovenske in katoliške okolice.
V	soboto smo sprejemali našega pastirja. Sprejeli smo ga res veličastno. Vse kranjske glavne ulice so bile polne meščanstva in seveda tudi okoličanov. Do minute točno je prišel nas vodnik škof dr. Gregorij Rozman. Točno ob tem času pa so bili na mestu tudi kranjska odlič-ndki. Ti so zaključili špalir meščanov in šolske mladine pod vodstvom učiteljev. Prevzvišenega pastirja je pozdravil najprej g. župnik Skrbeč. Okr. načelnik je bil prvi, ki je s pozdravom dokazal, da se naša oblast zaveda odgovornosti do našega naroda. Obenem z g. načelnikom je pozdravil Prevzvišenega tudi podnačelnik g. Mah-nič. Prav posebno pozornost je vzbudil pozdrav g. župana kranjskega mesta g. Pirca. Prav gotovo so se t tem trenotkn z njiim strinjali vsi meščani, ko je po dolgih letih čudne meščanske politike predsednik občine stopil v krog zavednih katoličanov in s tem izkazal dolžno spoštovanje do svetlih tradicij mesta, šolska mladina je tvorila pod vodstvom učiteljstva lep špalir. Pri sprejemu je bil navzoč tndi šolski nadzornik g. Rus.
Poleg dragih odličnikov so pozdravili Prevzvišenega poštni upravitelj g. Slavec, dalje železniški načelnik g. Toporiš, finančni inšpektor e. Torkar, bivši narodni poslanec g. Brodar, šolski upravitelj Zebaher in upraviteliica ga. Vodenikova; v imenu najvišje kranjske pro-svete je pozdravil Prevzvišenega gosp. gimn. ravnatelj dr. Dolar v spremstvu gg. prof. Mal-nerja in Kortbarja, v imenu SKS dr. Megušar, r imenu KA dr. Bezič v navzočnosti katoliških starešin dr. Šilarja, prof. Rovšekove, inž. Sku-bica. V imenu župnije so Prevzvišenega dalje pozdravili cerkveni ključarji gg. Gorjanc in Sušteršič, v imenu JSZ je pozdravil g. Joža To-mažič, v imenu obrtnikov g. Jurij Polak in g. Kristan, v imenu Marijine družbe ga. Dolenčeva, v imenu gasilske čete je podal raport podnačelnik gasilske zveze v Belgradu in podžupan kranjskega mesta g. Rica Mayer.
Seveda ob tej priliki ne smemo prezreti, da eo bili združeni s pozdravi navedenih in nena-vedenih kranjskih odličnjakov v duhu vsi kranjski meščani, ki so izpričali s tem, da je Kranj prekinil svobodomiselno dobo in se zavedel, da spada y sestav kranjske okolice.
Po pozdravu se je razvil sijajen sprevod v cerkev, kjer je poleg slovesnosti sprejema manifestirala cerkev in meščanstvo novi čas prebujenja kranjskega meščanstva. Cerkev je dokazala, da ob sprejemu svojega škofa v najlepši obliki dokaže ne samo arhitektonsko zgradbo, ampak da je to simbol volje Kranjčanov za slavo in čast Cerkve. Tega pojava ob 6prejemu Prevzvišenega smo najbolj veseli- V cerkvi sami se je formirala po izvršenih slovesnostih impozantna procesija, ki je šla v Rožen-
vensko cerkev in od tam po glavnem trgu proti Stari pošti in nazaj v župno cerkev. Ob tej priliki bi bilo v krivico kranjskega meščanstva, če ne bi dovolj poudarili odlično obnašanje ne le udeležencev v procesiji, ampak tudi celokupnega meščanstva, ki je opazovalo to veliko slovesnost. Opazili smo zelo veliko spoštovanje do naših katoliških svetinj, izraženo v tem, da
Že do malega vse meščanstvo spodobno in položno poklekovalo pred Evharistijo v. škofovih rokah.
Procesija sama je pokazala vso discipliniranost ne le katoliških organizacij, temveč celokupnega meščanstva. Slovesnost je bila zelo poudarjena v sijajni razsvetljavi vseh oken na [lavnem trgu in drugod, kjer je šla procesija.
oleg iluminacije bi okrašena okna.
Jo krivično prezreti lepo
Ob %9 niso samo pevci s svojim v resnici lepim petjem v obliki podoknice izrazili simpatije našemu pastirju, ampak nam še boli uga-ia tisočglava množica meščanstva, ki je oi> priliki petja in kranjske godbe pozdravila v nemi tišini in polni discipliniranosti svojega vzvišenega voditelja.
Na dan birme same v nedeljo je napolnilo meščanstvo do zadnjega kotička prenovljeno in lepo ozaljšano župno cerkev in seveda so morale izostati velike množice tudi izven cerkve radi pomanjkanja prostora. Sv. birma je bila ta dan vrhunec predhodnih slovesnosti in je dokazala, da je v resnici kranjska župnija ob strani našega škofa.
Svečanost obreda sv. birme je bila zelo po-veličana s tem, da se je kranjsko meščanstvo v polni meri držalo navodil župnega urada in je bila slovesnost v cerkvi sami izvršena v resnici tako, kakor se spodobi metropoli Gorenjske. Pri tej priliki ne smemo pozabiti, da se niti botri niti botrice z birmanci po prejemu zakramenta niso izneverili dnevu, da bi imeli birmanci od tega dneva slabe spomine. To je prav! Novi slovenski rod mora biti trezen! Posebno nam imponira tndi to, da ni bila cerkev napolnjena samo ob priliki sv. birme, ampak tudi še ob drugih cerkvenih slovesnostih. S tem je meščanstvo dokazalo, da ni sv. birma parada, ampak resnično versko doživetje.
Tudi druge slovesnosti so bile na taki kulturni višini, da niso kvarile cerkvenih slovesnosti. S tem si je kranjsko meščanstvo dalo najlepše kulturno spričevalo. Zato upamo, da bo ta dan odločilen za bodoči slovenski katoliški Kranj.
Albus-milo daje Albus-perilo.
ALBU5 je belo in ime drži,kar obljublja.
Razkrajajoča moc terpentina,spojena z čistilnim učinkom močno se penečega ALBUS-mila daje idealno pralno
sre svoALBUS-terpentinovo mila
razstava v Cerkljah na Gorenjskem
Do zadnjih let sadja v Cerkljah nismo bogve kaj gojili. Pa so lepi in veliki vrtovi po vaseh, le nihče jim ni stregel, ras tU in obrodili so, kakor sta vreme in zemlja dala. Res so bila redka leta, da bi sadja primanj kovalo, redki so bili pa tudi gospodarji, ki bi pridelali kaj boljšega, kar bi mogli »praviti v kaj prida vreden denar.
Pa so glasovi o pospeševanju sadjarstva, o donosnosti dobrega in lepega sadja prodrli tudi do nas. Počasi, pa vztrajno so domači izobraženci dali to zanemarjeno ledino in ljudje so kmalu spoznali, da je tudi vrt treba obdelovati, kakor njivo, da ti
Hitlerjevci so se naveličali taborišč
Maribor. 15. sept.
Dasi se hitlerjevskim beguncem v naših taboriščih ne godi ravno slaho, se opaža, da so se jih že naveličali. Zlasti kmetska mla^ dina, ki je v prvem strahu pobegnila čez mejo, si želi nazaj, in k temu pripomorejo tudi pisma staršev, ki pogrešajo doma delovnih rok. V zvezi s tem domotožjem so tudi pogajanja, ki so se vršila potom zaupnikov te dni med delegati nezadovoljnih interni-rancev in predstavniki avstrijskih oblasti, da bi se interniranim dovolil povratek na-saj v Avstrijo. Nekateri begunci so se že
Stotero sc ti poplača
izdatek za PST Palent Stopf Twist-pripravo, ker ti pomaga opraviti delo celega dne v dobri uri.
Praznih Rdečega kriza v Ljubljani
LJubljana, 17. septembra.
V nedeljo je Ljubljana doživela lepo slovesnost, ki je še povečala navdušenje za lepe smotre društva »Rdeči križ«, ki že več let z izredno delavnostjo deluje zlasti med našo mladino. Že ob devetih zjutraj se je začel polniti Kongresni trg, ki ga je šolska mladina iz naših ljudskih, srednjih in strokovnih šol domala popolnoma napolnila. Tudi ostak) prebivalstvo je zasledovalo proslavo v velikem številu. V resnici veličasten je bil pogled na Kongresni trg, ko je ob ped 10 pristopil k oltarju ob znamenju sv. Trojice stolni župnik, kanonik dr. Tomaž Klinar. V bližini oltarja so stali številni zastopniki uradov in oblasti, prav tako pa ni manjkalo številnih zastopnikov humanitarnih organizacij. Med sveto mašo so prepevali pevci društva »Tabor«, pod vodstvom kapelnika Verrturinija.
l'o končani sv. maši se je razvil mogočen sprevod mladine po Šelenburgovi ulici, Tyrševi cesti, Dalmatinovi ulici, Miklošičevi cesti in Stritarjevi ulici pred magistrat. Na čelu sprevoda so korakali lunkcijonarji »Rdečega križa«, predsednik ljubljanskega odbora dr. Fettich, predsednik banovinskega odbora dr. Krejči in podpredsednik Wester. Sledila te voiaska godba, oku&uo uuifonninuU s&marita&i
in na tisoče šolske mladine. Prebivalstvo je «a vsej poti v gostem špalirju sledilo sprevodu, ki se je pred lepo okrašenim magistratom za trenutek usta-viL Dr. Fettich je jx>ložil venec z znakom Rdečega križa ob spomenik kralja Petra, Osvoboditelja. Sprevodu se je tn pridružil tudi ljubljanski župan, nato pa je šel sprevod čez Čevljarski most in po Hribarjevem nabrežju nazaj na Kongresni trg. Funkcijonarji Rdečega križa in zastopniki oblasti so se zbrali na balkonu na univerzi, odkoder je bil vpav čudovit pogled na tisoče in tisoče, zbrane na Kongresnem trgu.
Ob 11 napovedani govor predsednika »Rdečega križa«, kneza Pavla po radiju je zaradi slabe telefonske zveze iz Bohinja odpadel in spregovoril je dr. Fettich. Govornik je orisal človekoljubne naloge »Rdečega križa«, ki je razširjen jx> vsem svetu. Podčrtaval je zlasti najvažnejšo nalogo »Rdečega križa«, da združi ves svet v ljubezni. Po govoru je godba zaigrala državno himno, nato pa je bil še koncert v Zvezdi. Cez dan so nabiralci m nabiralke zbirali med občinstvom darove v prid »Rdečega križa« in občinstvo se je rado odzival« in prispevalo svoj obolus. Tako je lepo končal prvi das tsdaa »Rdečega križa-.
skušali vrniti na lastno pest ter so zaprosili naše oblasti za tozadevno dovoljenje. Nekoliko jih je ostrašil sedaj slučaj nekega socialističnega begunca, ki se je nahajal v Mariboru še od februarske revolucije ter se je nedavno povrnil na skrivaj nazaj v Avstrijo. V Gradcu so ga prepoznali ter obsodili na 15 let ječe. Ce bi pa avstrijske oblasti dovolile beguncem nekaznovan povratek, bi gotovo ostaila pri nas le neznatna peščica »fiihrerjev«, dočim bi se vsi ostali vrnilL Nekoliko nade jim je dal zopet zadnji ukrep avstrijskih oblasti, ki nameravajo izpustiti vse mladoletnike internirance, ki so doma s kmečkih posestev, ker primanjkuje delavcev. Upajo, da bodo deležni tudi mladoletni interniranci v Jugoslaviji slič-nih ugodnosti
Zanimivo je, da so naše obmejne oblasti zadnje čase zavrnile več beguncev, ki so se pretihotapili čez mejo, češ, da so hitlerjevci. Ugotovilo se je namreč, da niso s hitlerjevskim pokretom v nobeni zvezi, temveč, da so čisto običajni brezposelni, ki so zvedeli, da se internirancem v Varaždinu v taboriščih imenitno godi.
Avtomobilska nezgoda
Stična, 17. sept.
SnoS se je zgodila večja nesreča, ki pa k sreči ni zahtevala smrtnih žrtev. Kako je prišlo do nesreče? Od Višnje gore proti Stični se je peljal z voaom kmečki posestnik g. Plainkar iz Stične z nekim študentom. Na kraju, kjer se prične lep gozdiček pred postajo. ju prihiti avto iz savske banovine. Po poročilu očividca je avto vozil z brzino 70 kilometrov na uro. Ko je privozil mimo voza, je konj malo poskočil, kar je tako vplivalo na šoferja, da je za hip zgubil prisotnost duha in za vozil v obcestni kamen in ga ia-ruval, ob naslednjih pa so se blatniki in karoserija ter kolesa močno poškodovala, tako da je bil voz nesposoben nadaljevati vožnjo. Potnikom v avtu se ni zgodilo nič hudega. Samo neki goepej je prišlo slabo vsled sunka, največ pa najbrže vsled strahu. Konju in vozu pa se ni nič primerilo.
bo dal sadje, ki ga lahko postaviš na vsako mizo in mimo katerega tudi kupec ne bo Sel kar tako.
Prvi uspeh tega tihega, dolgoletnega truda je bila sadjarska podružnica, ki s« je ustanovila letošnjo pomlad, sedaj pa že — sadjarska razstava!
Take razstave v Cerkljah še ni bilo. Zato je vladalo za njo veliko zanimanje, tako med sadjarji, ki si že upajo prinesti svoje sadje na razstavo, kakor tudi med gospodarji, ki pridelajo sicer dosti sadja za mošt in kuho, ki pa še ni ne za na razstavo ne za na trg.
Razstavilo je okrog 50 sadjarjev najlepše pridelke svojih vrtov, preko 340 vzorcev. V lepi slogi je sodelovala vsa fara, celo z gora so ga prinesli. V zelo okusno okrašeni dvorani »Ljudskega doma« je bilo razstavljeno sadje vseh vrst in dobrot, poleg kosmačev, kardinalov, cesarjev m tofeljčkov tudi zlata Peasgoodova reneta, lepe kanadke, zlata par-mena, Baumanova reneta (ki ji po domače pravimo »lipavtje« t. j. Vipavke), Ontario in hruške od naj-navadnejših moštnic in tepk pa do najizbranejših namiznih vrst. Res, prire ditelji in razstavljalci so se postavili! Najlepše pa je bilo sadje g. ministra Hribarja, ki je s svojega velikega in vzorno urejenega vrta razstavil 27 vrst različnega 6adja. Kot posebnost izpod južnega solnca pa so vzbujale pozornost Čimžarjeve fige, ki letos že drugič rode! Poleg sadja, ki je bilo v lepem redu razstavljeno po mizah, so sadjarji pokazali tudi nekaj r ameri-kanskih zabojih pakiranega sadja, kakor se danes zahteva v sadni trgovini. Tvrdka Stupica iz Ljubljane pa je razstavila nekaj najbolj potrebnega in praktičnega sadjarskega orodja. — Razstava je v najbolj izbrani obliki podala celotno sliko napredka v sadjarstvu v tem skritem koncu Gorenjske in dala mnogo upravičenega upanja tudi za uspešen razvoj v bodoče.
Otvoritve se je udeležil g. okrajni glavar dr. Ogrin, ki z veliko pozornostjo spremlja delo sadjarske podružnice in se že na vse zgodaj zjutraj jo trudil iz oddaljenega Kranja v Cerklje, da se na lastne oči prepriča o stanju sadjarstva v tem koncu svojega okraja. Zelo pohvalno se je izrazil o razstavi, poleg tega pa obljubil zbranim sadjarjem pomoč okrajnega glavarstva v zelo konkretni obliki: 10 kg arborina za škropljenje sadnega drevja! Sadjarji so bili obojega veseli, pohvale in arborina. Zelo demokratično sta sodelovala pri razstavi tudi g. Gonrbač, višji nadzornik iz Ljubljane, in g. Mar-telanc, pomočnik okrajnega kmetijskega referenta. Komaj sta prišla na razstavo, sta že poprijela m ae mudila v dvorani »Ljudskega doma« pozno v noč in s svojim strokovnim znanjem vodila razstavljanje. Ob otvoritvi pa sta zbranim sadjarjem in prvim obiskovalcem razstave predavala, prvi o sadni trgovini, drugi pa o naprednem sadjarstvu.
Ni čuda, da -e tako skrbno pripravljena razstava imela vedno* dovolj obiskovalcev, ki se kar niso mogli načuditi, da na domačih vrtovih zrastejo tako žlahtni sadeži Led je prebit! Ljudje so videlo, da je tudi vrt del domačije, ki vsak trud in vsako skrb tisočero povrne. Domačini izobražencem kakor tudi prvim naprednejšim sadjarjem pa je bila razstava najlepše priznanje in najboljši dokaz, da trud ni bil zastonj. Obžalovati je le, da se občina in uditeljstvo bolj ne udeležujeta tega prekorist-nega dela. Razstavi sami to sicer ni škodovalo, pa vendar —I Sicer bo pa sadjarska podružnica še obstojala in delovala, kakor smo izvedeli, bo drugo leto zopet taka razstava, in se zamuda še lahko popravil
Zverinski zločin v Dolenji vasi
Dolenja vas, 17. sept
Danes ob 11 dopoldne je bila v svoji hiši umorjena 57 let stara Marija Pust, mati 8 otrok. Morilec je svojo žrtev zaklal v kuhinji, ko je ob štedilniku lupila krompir.
Strašnega zločina je osumljen 20-4etni Kari Zlobec iz Dolenje vasi. Sum opirajo na te-le podatke:
Soseda umorjene je iapovedaJa, da ji je umorjena Pustovka malo prej pripovedovala, da je danes dopoldne prišel v njeno stanovanje Zlobčev Kari in hotel krasti. He« ji je vse razmetal po nočni omarici. Soseda sklepa, da je bil fant zunaj kje kn slišal, kaj pripoveduje Pustova, ter se je na skrivaj vrnili ter jo zaklal. Druga okolnost, ki fanta obremenjuje, je pričevanje več prič, da »o videli Zlol)čcvega po 11 priti iz Pusbo-vega stanovanja.
Osumljeni Kari Zlobec, ki so ga orožniki prijeli, pa vse odločno taji in trdi. dn je nedolžen. Od vseh strani »o na to strašno noviinn ra-ih it/tli ljudje v Dolenjo vas. kjer
je nepopisno razburjenje. Razkačene mno-zioe so aretiranega osumljenca hotele lin-cati, kar pa je oroaništvo preprečilo. Ljudje, ki niso vajeni takih strašnih zločinov v svoji sredi, bo po pravici ogorčeni.
Trbovlje
Prod oltar. Poročili so se: zasebni uradnik Fetke Konrad in Pleskovič Ana ter rudarji: Lede-rer Ivan z Lapajne Marijo, Knez Mirko s Horvat Nežo, Suhodolčan Erjiest z Umek Beirto, Podgoršek Vinko z Obolnar Pavk). — Bog daj srečo!
Jetika pobira. Umrl je Ban Ivan, rudar, star 32 leit. V par letih je mlademu, krepkemu možu za vratna bolezen uničila zdravje. Naj podiva v miru — preostalim pa naše sožalje!
V pokoj gre s 1. novembrom naš zashlžni in nad vse vestni orgamist Mihael Ličar. 42 let je prepeval v čast božjo v Trbovljah, prej pa še pr: Sv. Jederti. Dne 28. septembra bo dopolnil 70 let. |>a je še čil in živahen teT vesten v svoji službi. Za novega organista je razpisano mesto do konca tega meseca.
Ljubljanske vesti:
Mož ustrelil mater 7 otrok
Ljubljana, 17. sept.
Ves Vič je danes pod globokim vtisom družinske žaloigre, ko je bila ustreUgena mati 7 otrok in je umor izvršil njen- 10 let mlajši mož.	.	, „__
Človek krepke postave je davi okoli 6.25 utopil na Tržaški cesti ne daleč od policijske stražnice ptred službujočega stražnika ter ga nekoliko razburjen nagovoril:
»Gospod stražnik! Ženo sem ustrelil! Tu me imate! Naredite z menoj, kar hočete.«
In podal mu je roke, da naj bi ga vkle-nil. Stražnik Kobler se je začudil in ga vprašal mirno službeno: »Kje imate revolver?« »Tukaj v žepu!« je bil odgovor. Ko ga je stražnik potipal po žepu, je res i z njega potegnil staro Steyer-pištolo kalibra 8 mm. Imela je 7 nabojev, od teh sta bila 2 že izstreljena. Stražnik Kobler ga je nato prijel in odvedel na bližnjo stražnico. Sam pa se je s kolesom odpeljali na označeno stanova-nje, da se prepriča o resničnosti navedb neznanega človeka, ki je na stražnici podal svoje osebne podatke.
Bil je to mehanik, 41-letni Jakob Mrzli-kar, rojen v Vnanjili goricah, ljubljanska okolica, pristojen v občino Vič, stanujoč na Viču št 94.	, ,
Stražnik Kobleor je sedel na kolo ter se odpeljal na MrzJikarjev dom, ki je v mah in čedni hišici z vrtom. Hišica je last njegove žene Ane Mrelfikarjeve, vdovljene Kozina rojene Škrlj. Doma je stražnik našel dva ofcroeička, deklico Dorotejo in dečka Karla, Otročička sta povedala, kako je atek ustrelil mamico. Stražnik je opazil v spalnici ustreljeno ženo, ki je bila naslonjena na posteljo ter je še močno krvavela. Površno je pogledal rani, ki sta bili obe smrtnonevaniu O umoru obveščena policijska komisija, uradnik g. Gregorič, pol. nadzornik gospod Zajdela, zdravnik dr. Živko L*™ me in stražniki, je na Mralikarjevem stanovanju pozneje izvršila predpisane policijske formalnosti, ugotovila dejanski stan ter je zdravnik kratko izjavil po ugotovitvi značaja poškodb, da sta bili obe rani smrtno; nevarni in bi bila vsaka zdravniška pomoč brezuspešna.	.
Truplo umorjene Ane Mrzhkarjeve sp nato po odredbi zdravnika odpeljali v mrtvašnico na Viču, kjer je bila popoldne izrvršena sodna obdukcija. Mrzlikarjeva zapušča 7 otrok, iz prvega zakona 5, iz drugega pa 2. Oba sta se spoznala približno prcd_ 10 leti, ko je bila ona že vdova. Sprva je bil zakon »rečen. Pozneje so nastale sprva male, potem hujše družinske razprtije. Kakor pripovedujejo sosedje, je moz brez vere. Bila sta ločena že nekaj let. Pred kakim tednom se je on vrnil navidezno ves skesan k ženi in jo prosil, da bi zopet smel stanovati doma. To mu je žena radevolje dovolila. Snoči ga ni bitio domov, prišel je šele zjutraj okrog 6 Vn potrkal. Ko mn je žena odprla vrata, je ustrelil nanjo. Reva se je zvrnila smrtno
zadeta čez posteljo. Bila je takoj mrtva. Mož je takoj s kolesom odšel na policijo in
»No, kuga je7 Babo sem fental!« Vdova Ana Kozina por. Mrzlikar, Vič ŠL 94, je bila danes po 6 zjutraj ustreljena od svojega moža Mrzlikarja, ki je mehanik pri tvrdki Gore. Sin je umrl pred 6 tedni, bil je zobotehnik. Ima še eno hčerko in dva odraščeua sinova iz prvega zakona in dva šolobvezaia iz drugega zakona.
Med možem in ženo ni bilo z as topnosti. Mož je brez vere. Bila sta že nekaj let ločena in je stanova' v mestu. Pred kakim tednom je prišel nazaj navidezno skesan in je prosil, če bi smel steno vati zopet doma, kar mn je žena radevolje dovolila.
Na policijski stražnici je bil morilec Jakob Mrzlikar prav kratko zasližan, nakar je bil odpeljan na glavno policijsko stražnico. Mrzlikar je stražnikom kratko izjavil: »Nimam obstanka. Več dni sem se potepal i>o dobrovskih hribih. Že pretekli teden som sklenil ženo ustreliti. To noč sem prenočeval pri Čudnovih na Viču. Obesite me, bo najbolje zame!«	, . , ., , ,
Pokojna Ana Mrzlikarjeva je bila skrbna in varčna gospodinja. Svoje otroke je ljubila in po materinsko skrbela za njihovo vzgojo. Nekateri otroci so že odrasli in se že sami preživljajo. En sin, ki je bil zobotehnik, ji je umrl pred kakimi 6 tedni.
Opoldne so pripeljali stražniki Jakoba Mrzlikarja, ki je bil zavit v usnjen suknjič, na kriminalni oddelek policijske uprave. Policijski nadzornik g. Macarol je uvedel zasliševanje. Zasliševanje pa je bilo opoldne prekinjeno ter se je popoldne nadaljevalo v vseh podrobnostih.
Morilec Mrzlikar Jakob jc	-ne postal
apatičen in se je začel tresti po životu, kakor da bi bil živčno bolan. Na kriminalnem oddelku je opisal vse svoje življenje. O svoji ženi pravi, da je bila drugače dobra, toda začela ga je preganjati, zlasti če je e kom, ki ji ni bil ljub, balinal. Mrzlikar 6am se je bavil s popravljanjem koles in je bil nekaj časa nameščen tudi pri znani tvrdki Goreč, a je bil odpuščen. Zadnji čas je bil brez poela.	,
Pri zaslišanju na policijski upravi je popoldne znova priznal, da je ob 6.15 zjutraj ustrelil svojo ženo, napravil pa je baje — kakor trdi on — to dejanj« v nekaki hipni duševni zmedenosti. Pri zaslišanju pa je zabredel v protislovja, kajti priznaval je, da je sklenil umoriti svojo ženo že pretekli teden. S samokresom v roki je stopil v ženino spalnico, ki je pravkar pospravljala postelje, Vsi odrasli otroci so bili že od doma, samo dva najmlajša, Doroteja in Francek sta bila doma, ki pa tudi nista bila priči groznemu dogodku. Ko je žena videla v moževi roki samokres, si je zakrila obraz ter moža milo prosila: »Samo ne ustreli me!«
Popoldne je sodna komisija pod vodstvom sod. pristava g. Dovgana izvršila obdukcijo. Ugotovljeno j« bilo, da je en strel zadel pokojno v desno roko, ki jo je tiščala k obrazu, od tam pa zatilnik. Drugi strel jo je zadel v leva prsa nad •rcem in je bil smrtonosen.
Mariborske vesti t
Do smrti jo je pretepel
99
Ne morem na očetov pogreb"
Zgodba o dobrem Toneta in hudobnem Načeta
V neko ljubljansko trgovino je stopal neznanec, na oči kar dostojen član človeške družlie in korektnega vedenja, ter vljudno vprašal prvega, ki mu je prišel naproti, ce bi lahko govoril s tem in tem uslužbencem, ki je njegov stari znanec in rojak. Nagovorjeni je uslužno poklical svojega kolego iz stranskega lokala. Poklicani je prihitel in •veselo vzkliknil:
»O, pozdravljen, Nace! Kaj pa je tebe privedlo k menil Dolgo se že nisva videla. A nekam potrt se mi zdiš. Kaj pa se je zgodilo?«
»Oče mi je umrl,« je skmšeno povedal Nace in ga presunljivo žalostno pogledal.
»To je pa hudo,« je sočutno po kimal dobrosrčni Tone in mu gorko stisnil roko: »Moje iskreno sožalje!«
»Hvala!« se je tiho zahvalil Nace in si Sel s prstom pod oči, kakor da hoče otrnita solzo, ki bo zdaj-zdaj pritekla iz njih. Potem je iztisnil iz sebe grenko in pekoče: »Lahko ei misliš, kakšen udarec je to, zame. Oče mi je bil edina uteha in opora n življenju, /.daj na leži na parah doma v... (imenoval je mesto, ki leži daleč od Ljubljane, na skrajnem koncu Slovenije), jaz pa nita za njegovim pogrebom ne bom mogel.«
»Kako to T« se je začudil Tone.
»Saj veš, kako je s takimi rečmi: vožnja stane in črn trak ei moram kupiti m erno kravato... Momentano pa sem v tako mi-zernem položaju, da niti prebite pare ne premorem. Ubogi oče!« Glas mu je turobno po-drhteval, kakor da bo vsak čas planilo iz njega v krčevitem joku. Nato je milo pogledal Toneta in v ljubki zadregi izjecljau »No... in som mislil, dragi Tone... mislil sem: nihče drugi mi ne posodi za vožnjo kakor tovariš iz šolskih let — Tone...«
Tonetu se je kar srce paralo od silnega 5'anotja in pomilovanja. Brez pomisleka je segel v žep in izročil Nacetu potrebno vsoto denarja za vožnjo in trak in kravato. Joj, kako prsrčno se jo nesrečni Nace zahvaljeval za neizmerno uslugo, ki mn jo je dobri Tone storil! Pesniško zanosne besede o pravem. resničnem prijateljstvu so bohotno žuborele iz njega.
»Je že dobro, že!« se je skromno branil Tone. »Malenkost! V takem primeru bi moral imeti človek knmen v srcu, ce ne bi priskočil na pomoč.«
Ko je Nace odšel, je Tone začel premišljevati, ali se ne bi spodobilo, da sc se sam odpelje Nacetovega očeta kropit, ko so stari znanci in iz istega kraja doma. Odločil se je, si vzel dva dni dopusta in se odpeljal. Vso vožnjo se je udajal bridkim mudim, o min-1 jivosti tega sveta. Tako pogrebno razpolozen je i m) trk al na vrata Nacetovih staršev.
»O, gospod Tone, kaj pa vi?« se je prijazno začudila Nacetova mata.
Maribor, 15. septembra.
Na zatožni klopi pred malim senatom sedi sta-rejSi, kmečki možakar. Dobrodušne poteze ne pričajo, da ima na vesti smrt lastne žene. Na predsednikova vprašanja pripoveduje 57 letni posestnik Ivan Cizarič iz Pavlovcev: Imel je ženo, ki se je udala pijači. Zanemarjala je moža, gospodinjstvo in domače delo. Skraja jo je karal, razvili so se iz tega prepiri in končno pretepi. Pri ženi pa ni zalegla ne beseda ne palica. Stanje je postajalo vedno neznosnejše in pretepi med zakoncema so bili nekaj vsakdanjega. Dne 13. in 16. marca t. 1. sta imela dva posebno huda spopada. Ob prvi priliki je odnesla žena i» pretepa neznatnejše poškodbe, drugi pa je postal zanjo usoden. Dne 16. marca sta se v
hlevu zadnjikrat sporekla. Priče pripovedujejo, da
je mož ženo sunil z roko v prsa, jo bil po obrazu, vrgel na tla, suval s pestmi in nogami. Zlomil ji je prsnico ter sedem reber in jo smrtnonevarno poškodoval. Ž bn a je obležala negibno na tleh, tri dni je trpela smrtne muke" in le z največjo težavo dihala, tretjega dne pa jo je smrt odrešila trpljenja. Zdravnik je izjavil pri raztelesenju, da bi ji nobena zdravniška umetnost ne bi rešila življenja. Cizarič j?a te izpovedi prič deloma ne priznava ter pravi, da jo je samo tepel z rokami, ni pa ji klečal na prsih. Obsodili so ga na tri leta robije in dve leti izgube častnih pravic. V senatu so bili vas. dr. Tombak kot predsednik ter votanta dr. Kotnik in Kolšek. Obtožbo je zastopal drž. pravnik Sever.
pa tudi prehrano in sicer dopoldansko in po* poldansko južino ter opoldne tečno kosilo.
□ Smrt na tračnicah. Pod kolesi osebnega . .	vlaka, ki je odpeljal ob 5.22 iz Maribora proti
ter je dosegla visoko starost <0 let. Pogreb se I Ljubljani, je našel nesrečno smrt trgovski poslo-bo vršil dane« ooooldne ob ool 3 iz hiše za- ' .mdin Ur\riirlor Humor 17 T.inhlianp Pnlrninik ra ift
□ t Sestra šolaš tika žurmun. V tukajšnjem samostanu čč. šolskih sester je umrla v Gospodu s. Šolastika Frančiška Žurman. Blaga po-kojnica je rodom i-z Sv. Križa pri Rog. Slatini
Nacetova mati je široko zazijala in s tako sumljivim pogledom ošvrknila Toneta, kakor da dvomi, če je pri zdravi pameti. »I, kakšno sožalje?« je slednjič izmencala.
»K moževi smrti vendar!« je kar nekam užaljeno dejal Tone.
Še preden je Nacetova mati utegnila drugič presenečeno zazijati, so se odprla stranska vrata in v kuhinjo je stopil njen mož, Nacetov oče, v lastni osebi — živ in zdrav.
Tonetu so se naježili lasje. Križana gora, ali mrliči vstajajo? Brez sape je strmel v »prikazen« pred seboj in kurja polt ga je obhajala.
»Prikazen« pa mu je stopila naproti, mu krepko stisnila desnico in izpregovorila s človeškim glasom: »Glej ga! Si prišel na dopust, kajne? Pozdravljen!«
»Ali niste umrli?« je zmedeno zajecljal Tone.
»Jaz — umrl?!« se je zavzel Nacetov oče. »Ali se ta blede, kali? Še tri križe mislim dočakati!«
Šele v tem hipu se je Toneta odprla za-tvornica govora in v eni sapi jijna je povedal Nacetovo storijo o smrti, vožnji, traku in črni kravati.
»Ta baraba!« se je ra^togotil oče. »Še na. vislice bo prišel, če bo takšne uganjal. Toliko sva se trudila, da bi ga vzgojila v marlji; vega, poštenega človeka, pa vse skupaj nic ne pomaga. Kar policiji ga naznani, Tone!«
Pa Tone tega ni storil, kajti je jezen sam nase. da se je pustil od pretkanega pustolovca Načeta tako gladko navleci...
Naznanjam, da sem svojo brivnico preselil iz Cerkvene ulice št. 1., na Krakovski nasip štev. 26
V bivšo Zalokarjevo hišo.
Ob enem sem otvoril s posebnim vhodom moderno urejeni »Damski frizerski salon".
Trajna, vodna, železna ondulacija, manikiranje, barvan je las. masaža, kozmetika. Umivanje las proti izpadanju in prhljaju s priznano vodo »LIPOVICAc.
Prvovrstne moči, cene zmerne. Vljudno se priporoča
FRANJO ŽABJEK, Krakovski nasip 26, Trnovo.
bo vršil dane« pop>oldne ob pol 3 iz hiše ža losti v Strossmajerjevi ulioi na pobrežko poko pulišče. Bodi blagi rajnici Vsemogočni dobroten plačnik, žalujočim sorodnikom in samostanski dru/'"; naše iskreno sožalje.
□	Ii umetniških krogov. Na sobotnem sestanku kluba mariborskih književnikov se je sklenilo da se sprejmejo v klub tudi mariborski slikarji, ki bodo imeli v klubu posebno sekcijo. Obenem bo klub podpiral akcijo, da se kavarna v parku izpremeni v stalno slikarsko razstavo in nekako shajališče mariborskega umetniškega sveta.
□	10 urni delavnik, o katerem so nedavno poročali, je res uvedla v Mariboru tekstilna tovarna >Jugotextil«, katere lastnik je g. Lobl, in sicer za uradnike. Uradne ure imajo od 7—12 in od 14—19, to pa seveda ob normalni plači brc nadur. Zgodi se pa navadno, da gre uradništvo .^esto ob 7 zvečer šele ob 8 domov. Tako očividno kršenje veljavnih določil o delovnem času je nedopustno ter je nujna dolžnost pristojnih oblasti, da intervenirajo. Uradniško osebje tega podjetja je sklenilo, da ne zahteva nadurnega plačanega dela, temveč naj se mesto tega nastavi nekaj brezposelnih izobražencev v podjetju.
□	Umrl je v starosti 49 let trgovski potnik mariborske tvrdke Adalbert Gusel, gospod ' isip Pater. Pokojnik je bila ugledna osebnost, priljubljen zaradi svojega blagega srca in dobrega značaja j,i h, ki so ga poznali. Pogreb bo danes popoldne uo pol 17 na mestnem pokopališču na Pobrežju. Naj počiva v miru, žalujočim naše sožalje!
□	Skrivnostna smrt. V okolici Sv. Lenarta so našli v neki kleti neznanega obešenca. Truplo pa je kazalo znake j>oškodb, tako da so osumili, da ni izvršil sam samoumora, temveč je postal žrtev zločincev, ki so ga nasilno obesili. Mariborsko državno pravdništvo ie odredilo raztelesenje trupla in strogo preiskavo.
□	Kopališče na otoku zaprto. V nedeljo so kopalci zadnjič letos uživali lepote kopališča na Mariborskem otoku. Včeraj se je kopališče zaprlo. Letos je bilo najslabše kopalno leto, odkar kopališče obstoja, ter je bilo najmanj kopalnih dni. Kljub temu pa je bil obisk skoro tak, kakor lansko leto ter je razlike le za nekaj tisoč Oseb.
□	Dveletni otrok na rogovih krave. V Trbe-govcih je zbesnela krava napadla dveletnega Janka Budno. Žival je dečka z rogovi močno poškodovala ter mu iztaknila oko.
□	Možnar se je razletel v ponedeljek vini-čarskemu sinu Alojzu Krajncu iz Kičevine. Drobci možnarja so mu zdrobili levo nogo pod kolenom. Prejieljali so ga v mariborsko bolnišnico.
□ V vinogradih podbirajo. Radi neprestanega deževja so začeli vinogradi naglo propadati. Gniloba se širi ter bo po nekod napravila ogromno škodo. Vinogradniki so ze začeli s podbiranjem.
□	Naval na mladinsko zavetišče. Nenavadno število staršev je leto« zaprosilo za sprejem njihovih otrok v mestno mladinsko zavetišče, sprejetih pa je le 100 otrok, ker za več ni prostora. Zavetišče so dobili v zavodu res le najpotrebnejši. Značilno je, da je bilo med prosilci zelo veliko družin državnih nižjih na-stavljencev, ki bi bile pripravljene plačati v zavetišču vzdrževalne stroške, samo če bi otroci dobili varno zavetje preko dneva. Zavetišče nudi mladini strokovno nadzorstvo, ratzvedrilo,
vodja Božidar Humer iz Ljubljane. Pokojnik se je nahajal v nedeljo zvečer na veselici kolesarskega društva »Perun« na Teznu v družbi svojega brata in nekaterih drugih ljudi. Bil je dobre volje in vesel. Na poti proti domu svojega očeta, ki^ stanuje v Betnavi, pa se je nenadoma ločil od družbe, stekel proti križišču Ptujske ceste in železnice ter se vrgel pod ljubljanski vlak. Lokomotiva ga je zgrabila ter vlekla kakih 70 metrov po progi. Truplo so zapeljali v mrtvašnico.
□	Otroci na begu. 13 letni učenec Rudolf Bau-man je pobegnil od doma že minuli petek ter se še do danes ni javil. Išče ga sedaj tudi policija.
□	Z motorja. V Selnici ob Dravi se je ponesrečila 19 letna šivilja Marija Novak. Padla je z motornega kolesa ter si poškodovala nogo. Mariborski reševalci so jo prepeljali v bolnišnico.
□	Nov vodnjak mestnega vodovoda na Teznu bo v prihodnjih dneh dogotovljen. Sedaj se vrši montaža električne črpalke in se dela zveza z omrežjem vodovoda.
□	Konec Turkove hiše. Turkovo hišo, ki ie zapirala regulacijo Pobrežke ceste ter delala mariborski občini toliko let hude preglavice, so včeraj zjutraj zares pričeli razdirati._ Materija!, ki ga bodo dobili iz hiše, bodo zazidali v dve novi občinski hišici v Dalmatinski ulici, katerih temelj že stoji. Ko bo Turkova hiša podrta, bodo svet do betonirane nove škarpe zasuli ter ga pustili preko zime na mira, da se vsede. Z utrjevanjem cestišča se bo pričelo na pomlad.
Ptuj
Razpis službe. Razpisano je mesto cestarja na banovinski cesti Turnišče-Cvetlin. Prošnje je vložiti pri okr. cestnem odboru v Ptuju do 30. t m.
Težka nesreča. V Ragoznici pri Ptuju ee je dogodila huda nesreča, koje žrtev je 28-letni dninar Štefan Šaberl iz Trnovec-Sela. Ko je podiral zid bivše opekarne Macun, da dobi materijal za zgradbo lastne hiše, 6e je zid porušil in Saberla pokopal pod seboj. V bližini nahajajoči se ljudje so ga rešili iz neprijetnega položaja, vendar je dobil nevarne notranje poškodbe in frakturo desne roke. Ponesrečenca eo prepeljali v ptujsko bolnišnico, njegovo stanje je nevarno.
Tatvino kolesa. Iz hodnika ekspoziture OUZD v Ptuju je bilo ukradeno moško dvokolo znamke >Centra« in opremljeno z evidenčno štev. 69.335-30 mestnega načelstva v Ptuju. Kolo je vredno 1500 Din in je last tovarniškega delavca Friderika Ha-gauerj£ iz Ptuja. Tatu kolesa še dosedaj niso izsledili.
Otvoritev avtovožnje Ptuj-Haloie. Kakor smo izvedeli iz verodostojnega vira, namerava poštna uprava uvesti s 1. oktobrom t 1. avtobusno vožnjo Ptuj—Sv. Vid—Sv. Andraž v Halozah—Sv. Barbara v Halozah—Sv. Marko—Ptuj. Avtopromet se bo vršil z državnimi avtomobili in bo veljal le mesec dni za poskušnjo. Ako se pokaže promet rentabilen, se isti po enem mesecu stabilizira. Ti avtomobili pa bodo vozili 6eveda tudi pošto, ki so jo dosedaj morali prevažati vozniki iz Ptuja v razne kraje v Haloze. Kakor znano je mestno avtopodjetje v Ptuju moralo te vožnje lansko jesen ukiniti radi pasivnosti, ki je izvirala iz previsokih državnih davkov in taks, kar pa v gornjem slučaju odpade. Ljudstvo bo ta ukrep pozdravilo, posebno ono iz Haloz, ki je bilo dosedaj takore-koč odrezano od Ptuja, kjer se nahajajo vsi uradi in oblasti. Tudi iz razlogov ptujskega prometa je uvedba te avtovožrije koristna.
0 Zahvala. Ob sijajnean zaključku festivala slovanskih narodnih plesov smatramo za svojo dolžr-nost, da se zahvalimo vsem, ki eo pripomogli, da je festival tako izvrstno uspel. Zahvaljujemo se vsem gg. referentom in ostalemu mestnemu uredništvu in uslužbencem, ki eo požrtvovalno stavili svoje moči na razpolago. Zahvaljujemo se dalje damske-mu komiteju, tako častnim predsednicam kot vsem članicam tega komiteja. Dalje uradništvu in uslužbencem glavnega kolodvora, da se je ogromni promet v tedi slavnostnih dneh vršil brezhibno pri prihodu in odhodu dragih nam gostov, Hubadovi pevski župi, železničareki godbi »Sloga« in sokolski Tmko in ji I eodbi. Rdečemu križiu in samaritanom, skavtski or-
T«,,« 11 Ia DtrOMOTIn SAfl.fi! v ,__„„ __w
irorkV dejal: »Moje" nftjislaienejSe sožalje, I ganizaciji številnim narodnim nošam pri sprevo-.	I du in ljubljanskemu občinstvu sploh, ki je poka-
gospa!«
Kulturni obzornik
Julij Zeyer in Jugoslovani
Julija Zeyerja, največjega češkega novoroman-tika so Slovenci	pri-
lično dosti prevajali. Tudi lepo število bravcev si je Zeyer pridobil med južnimi Slovani. Toda kakor so že opisani kulturni odnosi med Zeyerjem in nemško, rusko in celo italijansko literaturo, tako je komaj znano razmerje med Jugoslovani in njim, m še mani, da je Zeyer čestokrat osebno obiskal južno-slovanske kraje ter imel tu svoje sorodnike. Njegov starejši brat, ki je .bil častnik, ie živel namreč na južnem Štajerskem; ko se je oženil, ga je Zever večkrat obiskal. Zeyerjev brat Emil se je rodil 1839 v Pragi. Udeležil se je mnogih vojnih pohodov. Služil je v Pragi in Piseku in se je udeležil s tem regimentom tudi bitke pri Solferinu 1859. Potem bil pri inf. polku 22. vedno v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, bil pri okupaciji 1878 in pri vstaji 1882. V letu 1883 je bil premeščen k inf. reg. 4. in takrat se je seznanil v Preblau na Koroškem z žu-
* Iz Brna smo prejeli pismo nekega profesorja, ki ga zaradi zanimivega naslova v prevodu prinašamo. — Ur.
zalo pri sprevodu ln pri predstavah toliko ume-vanja aa prvi festival slovanskih narodnih plesov. — Glavni pripravljalni odbor.
© Gospodinje! Ako vas zanima, kako se pere vse vrste nogavic, nadalje razne letne obleke, ki jih potem shranimo preko zime, vas prosimo, da se udeležite predavanja, ki se vrši danes v torek ob 4 popoldne pri Zvezi gospodinj, Ljubljana, Breg
S t. 8. — Priredi ga Celjska milarna d. z o. z.
0 Wolfova ulica bo od ponedeljka, dne 17. sept. 1934 nekaj dni za vozni promet zaprta, ker se bo tlakovalo njeno ustje 110 Marijin trg.
panovo hčerko Avgusto Micki, s katero se je poročil. Mlada žena je sledila svojemu soprogu v garnizijo v Split, nato v Maribor; tu je preživel svoja leta kot penzijonist. Umrl je kmalu za svojim bratom 24. 12. 1902 in je pokopan na mariborskem pokopališču. Sin Emila Zeyerja živi kot upokojeni kapetan v Tropavi. Ko si je Emil Zeyer ustanovil gospodinjstvo, ga je velikokrat obiskal pisatelj Julij Zeyer. To je bilo med letom 1890—1897. Tu je torej spoznal lepo deželo slovensko in se tudi naučil ceniti bogate darove te dežele.
Ob nekem takem obisku si je zaželel obiskati tudi stari grad Rajhenburg, katerega so leta 1881 francoski trapisti spremenili v samostan.
Zeyer se je mnogo razgovarjal s sobojevnikom nemško-francoske vojne 1. 1870-71. Prednik je bil takrat p. Joh. Bapt Epalle, Francoz, kakor so bili vsi samostanci takrat Francozi. Zeyer je bil s tem poznanstvom, ki mu je nudilo obilno užitka, zelo zadovoljen in se je celo sam mislil odtegniti svetu v ta samostan. Pri tem mu je bil kot predpodoba pesnik-romantik KI. Brentano in Cah. Werner; kot zgled pa tudi češki slikar Tulka, ki je 1. 1883 nenadoma izginil in vstopil v kapucinski samostan v Rimu. Toda brat Emil mu je to odsvetoval. To se je zgodilo 1. 1894.
Zeyer je živel v malem, tihem, južnočeskem mestecu Vodnjany, njegova prijatelja sta bila apo-tekar Franc Ilerites in notar Otokar Mokry, dva znana češka pisatelja. Ko je L 1899 Mokry umrl in se je Ilerites preselil v Prago, je ostal sam s svojo starostjo in njenimi spremljevalkami, raznimi težavami. Ko je zbolel na srcu in ko ga je napadla vodenica, ga je sprejel v varstvo praški prijatelj, predsednik češke akademije znanosti Hlavka; ker pa se je njegovo stanje vedno slabšalo, se je zatekel k svoji najljubši sestri Heleni, ki je bila v Pragi poročena in je tam 1.1901, 60 let star, umrl. Ni pa mnogo manjkalo in pokopan bi bil v. Sloveniji v dolini Save. Zeyer se je velikokrat bavil z mislijo, posvetiti svoje življenje, ker se ie tudi v Parizu 1.1889-90 zanimal za delo usmiljenih bratov; čeprav to še ni popolnoma razjasnjeno, vsekakor ie zategadelj obiskal tudi 1. 1892 brnski avguštinski samostan. O tem je izšlo poročilo tudi v reviji
v
Žalosten konec drznega vlomilca
Ljubljana, 17. sept.
»Tone Anžur! Napravili boste žalosten konec svojega življenja. Zakaj se ne lotite poštenega dela?« Takole približno je 'lani nagovoril državni tožilec Toneta Anžurja po neki razpravi pred malim senatom, ko je bil njegov brat Jože obsojen zaradi raznih tatvin na 18 mesecev robije, sam pa oproščen. Tone Anžur, v najlepši nuoski dobi, je v nedeljo ponoči končal svoje življenje kot jet-niški ubežnik.
V mični vasi Spodnji Zadobrovi imajo Anžurjevi malo hišico št. 12, skoraj sredi vasi v bližini Mačkove žage. Gospodari Tonetov brat Janez, na domu pa živita vžit-karja mati Mica in oče. Včeraj so tudi pri Anžurjevih, kakor drugod v vasi, slavili žegnanje podružničnega patrona sv. Tomaža.
vojni vrsti oprezno in počasi pomikali proti Anžurjevi hiši. Bilo je 10 orožnikov iz Vevč, Dola in Stopanje vasi, ki so pod vodstvom poveljnika vevške orožniške postaje — naj rednika Josipa Sušnika imeli nalogo, dobiti v roke živega ali mrtvega drznega vlomilca Toneta Anžurja, o katerem so zaupno zvedeli, da se skriva v skrivališču ob Savi s svojim tovarišem Cento Jožetom in da bo najbrž zvečer prišel domov na žegnanje.
Srebal je kavo
Tone Anžur se je zvečer prikradel domov. Prisedel je k mizi pod košatim kostanjem na dvorišču, kjer je bilo vse tiho m mirno. Tone si je privoščil vseh domačih dobrot in naposled še posrebal skodelico črne kave. Na mizi je imel tudi časopise, ki so poročali o njegovem begu. Zanimalo ga je zlasti, kako so popisali njegovo osebo, kajti ni izključeno, da si je nameraval popolnoma spremeniti svojo zunanjost. Ves zatopljen vase, ni niti slutil, da se bližajo oprezni moški koraki. Orožniki so namreč najprej obkolili bližnjo šupo, v kateri so računali, da se skriva Tone s Cento. Tam ga ni bilo, zato so se odločili,
da obkolijo hišo.
Zavarovali so vse izhode in dohode, postavili so se na vse važnejše točke. Mahoma so posvetili z električnimi svetiljkamL Na dvorišču poleg Toneta se nahajajoči pes je silno zalajal. Tone se je vzravnali. Silno se je prestrašil, ko je zagledal svetlikajoče se bajonete. Ves zmeden ni vedel, kaj naj bi počel. Pognal se je čez ograjo z dvorišča na vrt. In pričel se je lov za njim. Tone je tekal in skakal od kota v kot, od drevesa do drevesa. Bil je ves divji in kakor besneča zver v kletki je skakal okrog. Nikjer ni bilo zanj izhoda, kajti povsod mu je stal nasproti orožnik z nasajenim bajonetom. Skočil je do čebelnjaka in od tam je računal, da se mu posreči beg v temno noč. Pa mu je nasproti stopil orožnik. Bil je poveljnik orozniske postaje v Dolu — narednik Baumkirchner. Anžur se je kot razjarjen bivol zakadil vanj. Ta pa je nanj nastavil puško z bajonetom. Tone se je naravnost nasadil na bajonet. Rezilo je šlo nekaj centimetrov nad srcem v desno ramo in mu prerezalo glavno žito odvodnico. Obupno je Tone zavpil v noc:
»Joj meni! Zaboden sem!«
Nezavesten se je zgrudil na. Orožniki so obkolili poškodovanca, drugi pa so pregledali! dvorišče in druge kote, ali se mogoče tam kje ne skriva Centa, ka.iti računali so tudi na njega, zlasti, ker so na mizi pod kostanjem našli dve skodelici za kavo.
Pozneje so Toneta naložili na voziček ter ga najprej odpeljali k banovinskemu zdravniku v D. M. Polju. Ta je ranjenca pregledal, mu rano izpral in skušal ustaviti krvavitev. Bez uspeha. Tone Anžur je čez uro podlegel poškodbi. Njegovo truplo so nato prepeljali v mrtvašnico na pokopaltišče Device Marije v Polju.
Vest o žalostnem koncu drznega vlomilca Toneta Anžurja se je bliskovito raznesla po vsej okolici in tudi po Ljubljani.
Tel. 31-62 KINO KODELJEVO Tel. 31-62
Hansi Nieee
Danes in jutri ob 20 TRI SESTER
Cene znižane
»Morava« I. V tem starem samostanu je bil pred nik najznamenitejši botanik sedanjosti, , Gregor Mendel. Zakaj Zeyer ni svojega namena izvedel, ni znano. Zato je tem bolj razveseljivo, da smo v tem poučeni glede Rajhenburga.
Tudi s hrvatsko inteligenco je bil Zeyer v prijateljskem razmerju, ee se moremo ozirati na roman Jan Marija Plojhar. V njem namreč nastopa prijateljeva postava, plemeniti Hrvat Konstantin, ki so mu politične razmere v svoji domovini zoprne, zatorej se čuti kot tujezemec, ki so ga oropali svoje domovine. Ta zbeži iz neprijetnih razmer v svoji domovini v svobodne tropske gozdove. — Z južnoslov. vprašanjem je bil torej Zeyer tudi v nekakšni zvezi; zlasti pa mu je bila ljuba Slovenija.
Zagrebško gledališče je že prešlo od prvih predstav, ki jih je igralo za časa velesejma, k rednemu sezonskemu delu. Od domačih avtorjev eta predstavljena Peter K o c i č z »Jazbecem pred sodiščem« in Milan Beg o vi č a »Pustolovcem pred vrati«. »Pustolovcu« je dal polno teatersko priznanje že Gavella, ki je vodil režijo krstne predstave leta 1026. Toda občinstvo je takrat stvar odklonilo. Zdaj režira Verli (realistično) in imajo več upanja v obisk. Pred prvim večerom eo v javnosti močno podčrtali uspehe, ki jih je tragiikomedija dosegla v inozemstvu: Praga in Brno, Sofija, Bergen, Oslo in Rim. V glavni vlogi Agneze triunifira umetnost Vike Podgorske. Prav tako ima polno pri znanje Dubravko D u j š i n kot Neznan ec-smrt. — Mnoge pozornosti in hvale sta deležna dgralca-otroka Lea Deutsoh in Braco Reis. Predstavljata v Kiistnerjeveni delu Tončka in Pikico ter Nušičeve Naše otroke. Občutiti je pomanjkanje del te vrste. — V operi bo pel g. Pavel M a r 1 o n V 1 a h o v i 8 dona .Joečja (Carmen) in Trubadurja (v ponedeljek in četrtek). Angažiran je za 30 pred •tav. — Opereta: Mala Floramy, Grofica Marica. Havajska roža. Novost je de Lčtrazova »Sreča v hiši«, ki jo imenujejo nov tip komedij« i g]a«h<Min spremljavo.	—c.
Teme Anžur ima za seboj res burno in žalostno preteklost. Po prvi kazni v mladosti je bil zaznamovan. Nikdar več ni prijel za pošteno delo. Pred meseci je bil glavar vlomilcev, ki so v Kranju in kranjski okolici izvršili več velikih vlomov, zaradi katerih se je sedaj nahajal v preiskovalnem zaporu ljubljanskega okrožnega sodišča, odkoder je 11. t. m. okoli 2.30 skupno s Cento pobegnil. Oba sta se vse dni skrivala po raznih skrivališčih na savskem produ pri Sv. Jakobu ob Savi. Tja je dobival hrano in tudi dnevno pošto o zasledovalcih. Orožniki in ljubljanska policija pa - je bila dobro obveščena o vseh Anžurjevih prilikah. Svojo žalostno karijero je pričel po prevratu ter je po ječah presedel 12 let in 6 mesecev. Po zunanjosti je bil odločen in drzen človek ter rajši prikupnega ko pa zakrknjenega vedenja
Danes popoldne je odšla v D. M. v Polju sodna komisija pod vodstvom sod. pristava g. Dovgana, da izvši sodno obdukcijo trupla Toneta Anžurja, nakar se bo jutri vršil pogreb. Bog naj mu bo miloetljiv sodnik!
40 letnica Prosvetnega društva v Negovi
Prosvetno društvo v Negovi je v nedeljo, 16. t. m. na svečan način proslavilo 40 letnico svojega obstoja. Ustanovljeno je bilo leta 1894 od g. Alojzija Šijanca, takratnega župnika v Negovi, pod imenom Bralno društvo v Negovi. Društvo je zlasti delovalo potom knjižnice in skrbelo za dobro katoliško čtivo. Radi pomanjkanja prostorov se na druge panoge udejstvovanja do leta 1931 ni moglo polagati potrebne pozornosti. Šele leta 1931, ko se e društvo preimenovalo v Prosvetno društvo in je dobilo v gradu primerne prostore in se je po vnemi vrlih fantov nabavil lep oder, se je društveno življenje lepo razmahnilo. Zlasti mladina, fantje kakor dekleta, se ga trdno oklepajo. — Proslava se je na prav lep in dostojen način izvršila. Bogoslov. prof. dr. Jeraj je imel dopoldne lepo z»-snovan cerkven govor in je nato daroval za žive ln pokojne člane društva sveto daritev. Popoldne pa so fantje prav dovršeno podali za naše čase zelo pomenljivo igro: »Garcija Moreno«. Slavnostni govor je imel g. dr. Jože Jeraj. Pevski zbor pa je zapel več lepih pesmi. Dal Bog, da bi se delovanje Prosvetnega društva v bodoče še bolj poglobilo tako v prosvetnem, kakor tudi na versko-vzgojnem polju.
Zobar
PUHER MIHAEL
drž. izprašani dentist, večletni volonter državne zobozdravniške univerzitetne klinike v
Berlinu
je otvoril svojo ordinacijo v I. nadstropju
Poljanska cesta 1. Peglezen
Za davkarja 8. pol. skup. pri davčni upravi v Ljutomeru: Martinjak Viktor; v Novem
mestu: Fajdiga Slavko ln Blažon Franc; pri davčni upravi v Konjicah: Baškovč Anton; za pomožnega arhivarja v 9. pol. skup. pri davčni upravi Ljubljana - okolica: Vrtovec Zoran.
Osfofe vesli
—	Slovesna blagoslovitev in odprtje novega vodovoda pri Sveti Trojici pri Moravčah bo na
kvaterno nedeljo, 23. t. m. po deseti maši. Vodovod bo blagoslovil z nagovorom moravški dekan vIč. g. Janko Cegnar. Ker je ua to nedeljo pri Sveti Trojici žegnanje in romarska nedelja, zato vas Sveta Trojica vse okoličane od blizu in daleč vubi, da se tega cerkvenega shoda in blagoslovitve vodovoda udeležite v velikem številu. V primeru slabega deževnega vremena se blagoslovitev vodovoda preloži na prihodnjo nedeljo 30. t. m.
—	Razpis Ferkove ustanove, Kuratorij razpisuje za šolsko leto 1934-35 sedem ustanov za mariborske srednješolec po 700 Din, in sedem ustanov za visokošolce po 1400 Din. Pravico do njih imajo v prvi vrsti sorodniki zapustnika Feliksa Ferka, nato revni in nadarjeni dijaki in dijakinje iz Sv. Barbare v Slov. goricah in bližnje ali daljnje okolice. Prošnje s točnim opisom gmotnih razmer je poslati do 10. okt na Posojilnico v Mariboru (Narodni dom), kjer se naj dne 29. okt. poizve rešitev in dvignejo priloge.
—	Ni vse staro slabo, kakor tudi ni vse novo dobro! Dokazano pa je, da je bil stari način pranja, t. j. poraba luga iz bukovega pepela za namakanje, za pranje pa Zlatorog-ovo milo boljši kakor pa sedanje pranje z različnimi pralnimi praški. Lug iz bukovega pepela in Zlatorog-ovo milo ne morete, škodovati niti najfinejšemu perilu, ker je prvi naravni produkt, drugi pa izdelek iz najfinejših surovin. Zato zahtevajte pri svojem trgovcu vedno izrečno le Zlatorog-ovo milo!
ficosiU -za pcanie fr domač, M\ši i* *****
60 tet Hrvaškega planinskega društva
Te dni je Hrvatsko planinsko društvo v Zagrebu praznovalo šestdesetletnico obstoja in je združilo proslavo lepega jubileja s planinsko razstavo ter z blagoslovom temeljnega kamna za novi »To-mislavov dom« na Sljemenu. Po šeetdesetletnem delu, polnem uspehov za razvoj planinstva, ima Hrvatsko planinsko društvo v zagrebški matici 3800 članov. Z vsemi svojimi podružnicami vred pa ima že 7500 članov. V tem dolgem razdobju je IIPD uredilo lepo število podružnic, ki vsaka na svojem ozemlju skuša nadelati čim več markiranih potov, izdelati potrebne turistične zemljevide, planinske koče in zavetišča.
V soboto ob 9 je HPD priredilo slovesno zborovanje v zagrebški inagistratni dvorani. Agilni predsednik HPD, dr. Ante Cividini, je orisal zgodovino razvoja HPD in pozdravil številne zastopnike oblasti in drugih planinskih društev. Ob 11.30 je bila nato svečano otvorjena na zagrebškem velesejmu lepa planinska razstava, ki z zemljevidi turističnih potov, fotografijami in planinskim rastlinstvom napravlja kar najlepši vtis. V nedeljo je bila tudi zahvalna služba božja, združena z blagoslovitvijo temeljnega kamna za veliki in lepi »To-mislavov dom« na Sljemenu v bližini piramide.
Koledar
Torek, 18. septembra: Jožef Kupertin, spozna-valec; Zofija in tov., mučenice.
Novi grobovi
+ Župnik Ivan Ivane. V soboto, dne 15. sept. je izdihnil svojo blago dušo v celjski bolnišnici č. g. Ivan Ivane, župnik na Sladki gori. Zemeljske ostanke so v nedeljo, dne 16. sept prepeljali domov, kjer bo pogreb v torek ob 10 dopoldne na Sladki gori.
■j- Anton Barič, okr. polic, nadzornik v pokoju, je umrl v nedeljo v Rožni dolini pri Ljubljani. Pogreb bo danes ob pol 3 popoldne. Naj blagemu mozu sveti večna luč! Hudo prizadetim svojcem naše iskreno sožalje!
■f V Trbovljah je umrl šofer g. Ivan B a n. Naj počiva v miru! Pogreb bo v sredo ob 4 popoldne. Žalujočim naše sožalje!
Osebne vesli
= Poroke na Ježici. Poročila sta se včeraj v župni cerkvi na Ježici gdč. Mara Kro-marjeva, hčerka ugledne ljubljanske gostil-ničarke pri »Bobenčku«, in gosp, dr. Franc P u cel j, zdravnik v Kamniku. Poročil ju jc župnik g. Janez Pucelj. Mladima poročen-cema želimo vso srečo! — Na Ježici se jc v nedeljo poročil tudi g. Danilo Klobučar, brivec v Kamniku, z gdč. Ljudmilo Kalin-ger z Jezice. Bog daj srečo!
— Iz finančne službe. Imenovan je za davčnega inšpektorja v 6. pol. skup. pri davčni upravi Kranju, Prudič Anton, višji davčni kontrolor; imenovani so za davčne kontrolorje 7. pol. skup. pri davčni upravi Maribor-niesto: Halor Leopold in Ferenčak Martin; pri davčni upravi v Radovljici: Rozman Janko in Rožaj Janko; pri davčni upravi v Murski Soboti: Perkič Franc: pri davčni upravi v Šoštanju: Šmid Dominik.
cpdjiodlnje.
Gospodlnfa pozne vse mnofloitevilne odlike
Palma gumijevih podpetnlkov
Nlkaklh prttut) o utrulenottl In nobenih ooievno iholenli peta
Celje
St Novi zvonovi so zazvonili. Mogočno so zazvonili v soboto zvečer novi zvonovi Mariji-
ne cerkve. Ko je bilo opravljeno delo v stolpu, jo začeli pritrkavati in pritrkavuli ves večer ter v nedeljo ves dan. Kaj je cerkev brez zvo-
—	Logarska ali Logarjova dolina? K temu vprašanju, o katerem sedaj nekateri razpravljajo, smo prejeli: K jezikoslovni polemiki, ki ee je zadnje čase razvila v ljubljanskih dnevnikih glede tega, ali ee lepše sliši in bere Logarjeva ali Logarska dolina, bi rad pripomnil samo to-le: Ce domačine vprašaš, kam gredo, ti bodo odgovorili: v Log! Torej ne bodo imela prav niti zagovorniki Logarske niti Logarjeve doline. Po mojem mnenju ho najbrž starejša oblika od obeh prej imenovanih »Log« in bi torej dobil svoje ime posestnik Logar po dolini, ne pa dolina po njem.
—	Telefonski promet. Prometno ministrstvo je dovolilo, da se otvori telefonski promet na progah Celje-Genova (3.75 zl. fr.); da je Ljubijana-Treviso (2.25 zl. fr.); Maribor-Galla-rate (3.75 zl. fr.); Bled-Portorose (2.10 zl. fr.); Maribor-Velo d'Astico (3.15 zl. fr.); Ljubljana-Velo d'Astico (2.85 zl. fr.); Maribor-Knittelfeld in Semriach (2.70 zl. fr.) in Celje-Tragoss-Ober-ort (2.70 zl. fr.). Zneski v oklepajih so pristojbina za triminutni pogovor.___
—	Pri odebelelosti naravna »Franz-Josef« grenčica močno pospeši prebavo in napravi telo vitko. Mnogi profesorji 'am-ljejo Franz-Josef« vodo kot celo proti odebelelosti srca zelo dragoceno sredstvo in sicer zjutraj, opoldne in zvečer po tret- ! jino kozarca. *__
—	Zastrupljenje z gobami. Take in enake no^ vice beremo v našem časopisju sedaj v gobarski sezoni dnevno. Teh nesreč so ljudje sami krivi, ker lahkomiselno al: radi nepoznanja gob nabirajo neužitne. Sedaj, ko imamo v slovenskem jeziku starokovnjaško pisano in s podobami vseh užitnih in strupenih gob v naravnih barvah opremljeno knjigo, je vsakomur mogoče, da se temeljito seznani z gobami. Ker je goba postala zaradi krize hrana najširših plasti naroda, ki ee v velikih množinah izvaža in konservira tudi za domačo porabo, bi morali posvečati temu vprašanju večjo pažnjo. Knjiga »Naše gobe«, navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob, katero je spisal strokovnjak Ante Beg, obsega (30 strani navodil za spoznavanje užitnih, nevarnih in strupenih gob, kako rastejo, kako jih nabiramo, sušimo in kako pripravljajo naše kuharice okusna jedila iz gob. Knjiga ima 75 barvanih slik po naravi in stane vezana 50 Din. j Dobe pa se slike tudi same zase nalepljene na karton za nazorni pouk, cena Din 100. Naše geslo mora biti: V vsako hišo knjigo »Naše gobe«!
—	Ako želite ohraniti prebavne organe zdrave, varujte se falzifikatov ter kupujte samo domačo, naravno JORDAN grenčico.
_ Priložnost zamujena — ne vrne se nobena.
V Dalmacijo in nazaj za 275 Din! Najlepši in najcenejši letošnji izlet od 5. do 8. okt. Ogled znamenitosti Splita in Šibenika, izlet z ladjo po morju v Trogir, romanje k svetišču Gospe Sinjske v Sinj in trgatev grozdja v Kaštelu Starem. Cel vinograd je najet za izletnike. Pojdite z nami in opozorite svoje znance, da se vam pridružijo! Prijave moramo radi priprav zaključiti 25. sept. Podrobna pojasnila v našem listu dobite zastonj, če sporočite svoj naslov upravi lista »Po božjem svetu«, Ljubljana, Tyr8eva 17.
—	Pri motnjah prebav«, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, migljanju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Joselova. grenčica odprto telo in olaiša krvni obtok
_ Francoske tečaje zopet otvarja za odrasle
s 1. oktobrom 1934 Francoski inStitut. Pouk bo v Ljubljani na Moškem učiteljišču na Resljevi cesti in sicer: 1. tečaj za začetnike ob ponedeljkih in četrtkih od 18. do pol 20, predava gosp. profesor Južnič. II. tečaj ob torkih in petkih od pol 19 do pol 20, predava gosp. profesor dr. Novak, III. tečaj ob ponedeljkih in sredah od pol 19 do po 20, . predavatelj isti. Poleg tega predava francosko slovnico v francoskem jeziku in vodi^ konverzacijo gospa J. Bele ob torkih in petkih od pol 19 do pol 20. Obiskovalci tečajev plačujejo mesečno 20 ( j dinarjev vnaprej in sicer najkasneje do 8. vsakega ' meseca, ker se bo sicer zamudnikom nadaljni obisk tečajev zabranil. Za to ukovino pa lahko obiskujejo vse tečaje. Prijave sprejema od 24. septembra 1934 dalje vsak dan od 18. do 20. ure gosp. A. Dolenc, slušatelj zgoraj omenjenega učiteljišča, kjer se dobe tudi potrebne poištne položnice. Tečaji trajajo 6 mesecev do konca marca. Posebej opozarjamo one, ki bi event. izstopili pred zaključkom tečajev, na pravočasno odjavo, da se s tem omogoči točna evidenca in prepreči nepotrebno terjanje i ukovine. Pismene odjave je nasloviti: Francoski institut — Moško učiteljišče v Ljubljani. Končno pripomnimo, da se tečaji ne bodo vriili, ako se ne prijavi zadostno število obiskovalcev. Za to vabimo vse interesente, da se pravočasno vpišejo.
nov? Vso svečanost je v soboto zvečer povzdignil koncert godalnega seksteta na stolpu Marijine cerkve, ki je bil umetno razsvetljen. V Prešernovi ulici se je zbralo mnogo ljudi, ki so z veseljem prisostvovali svečanosti. V nedeljo zgodaj zjutraj so začeli pritrkavati, nakar je godalni sekstet ponovil koncert. Ob 9 dopoldne je g. opak Jurak ob polni asistenci domače duhovščine in številinih bogoslovcev daroval zahvalno pontifikalno sveto mašo. Naj bi bili novi zvonovi v časno in večno srečo velikemu dobrotniku kakor tudi vsem Celjanom.
& Umrli so v celjski bolnišnici: Zupane Marija, 74 let, žena lesnega trgovca iz Zavod-ne; Račko Ana, 69 tet, dninarica iz Zavodne; Apolonija Romih, sejmarka, 56 let, iz Zavodne. N. v m. p.!
-O- Poročili so se v zadnjem času: Golob Oton. zas. uradnik, in Werdouscliegg Ilermina, trg. sotrudnica, oba iz Celja; inž. Foglar Albin, rudn. pripravnik v Mostarju, in Rajniiofen Milena, hči rudn. uradnika v Celju; Krajnc Anton, delavec na Dobravi, -in Drobne Frauča-ka, delavka na Sp. Hudinji. čestitamo!
0	Poneverbe pri tvrdki Rakuš. .Tvrdka Ra-kušinas prosi z ozirom na notico v včerajšnjem »Poned. Slovencu«, da znaša dosedaj ugotovljena škoda okrog 2000 Din. Preiskava se nadaljuje.
-©■ Igra narave. V vinogradu nekega posestnika na Starem gradu je med zrelim grozdjem tudi trs, ki je bil prod dvema dnevoma v cvetju. Pač redek slučaj.
Naznanila
Ljubljana
1	Nočno tluibo imata lekarni: mr. Trnkoczv dod., Mestni trg 4; Ilir. Raraor, Miklošičeva eosta 20.
1 Kino Kodcljcvo. — Danes jn jutri ob 1!0 Tri sestre«. V gl. vlogi Hnnsi Nilse. Cene znižane.
Maribor
m Magdalene!. Občni zbor magdalanskegn odra bo v četrtek, 20. t. in. ob 20 na odru. Udeležba /.a vse obvezna. Sprejemajo sc novi Mani in članice.
Poizvedovanja
Ušel jc moder papagajtek, ki izgovarja ver be sod in sliši na ime: «Ilobi Hobifiek«. Najditelja prosimo, da ga odda v Tavčarjevi ul. 4-II., desno.
Radio
Nacionalna ura
V nacionalni url 18. septembra bo predaval c. Branko Denifi o sestanku kralja Aleksandra in kralja Borisa v Belgradu. Kakor '/.nauo, sta se lani sestala dvakrat naš kralj in bolgarski kralj Boris (prvi sestanek jc bil baš 18. septembra). Ti sestanki so bili izredno velike važnosti, ker so ustvarili podlago za tesnejšo sodelovanje obeh držav, kar je bilo že dolgo časa željeno. Predavanje ima namen pokazati na velike politične posledice toh sestankov.
Programi Radio Ljubljana t
Torek, /R. septembra: 12.15 Iz dolenjskih gori« (pložče) 12.50 Poročila 13.00 Oas, Kolo se vije (plesi in pesmi z juga na ploščah) 18.00 Ob 100 letnici Erjavčevega rojstva (Vera Dostal) IS.20 Plošče za otroke hi mladinsko pesmi poje gdč. Nnša Kristanova 19.30 (I Rdečem križu s posebnim oziroan na dravsko banovino (,T. Skalar) 19.50 f!as. jedilni list 20.00 Sentanek Nj. Vol. kralja Aleksandra in kralja Borisa v Belgradu 20.20 Operni duoti, pojeta ga. Kogejeva t.n g. Marčec 21.00 Radijski orkester, vmes čas ia poročila 22.30 Angleške ploSče.
Sreda, 19. septembra: 12.15 Uverture na ploščah 12.50 Poročila 13.00 Ca«, violinske solistične točke 11» ploščah IS.00 Slike Iz nnravo (Joža ITerTort) 18.20 Kino. orgle (plošče) 18.45 Komorna glasba (Radijski orkester) 19.10 Ustanovitev artilerijske šole v Belgradu in Tvo Stojanovič ter nje.gov nacionalizem 19.30 l'ot v .Tonsko raorje (Davorin Itavljen) 111.50 Cas, jodilni list 20.00 Vokalni solistični koncert go«pe Zlate Ojungjenac 20.35 Franck: Klavirsko variacije, izvajn gdčna Jadviga Pn žnnolova s »premljevamjom Kndijskega orkestra 21.fK. Radijski orkester 22.00 Cas, poročila. T,»likih nog na okrog (ploSče).
Drugi programi i
TOREK, 18. septembrn. Belgrad: 20.30 Radijski orkester igra slovansko glasbo 21.00 Dvo komodijl 21.3(1 Radijski orkester. — Zagreb: 20.15 Vokalni koncert 20.45 Violinski koncert 21.15 Vokalni koncert. — Dunaj: 19.40 Radijski orkester 21.25 Barska glasba 22.05 Večerni kon eort 23.50 Ploščo. — Budimpešta: 18.45 Violinska glasba 20.00 Iz ton tlimo v 20.40 Igra 21.55 Ciganska glasba. — Milan-Trst: 20.45 Pri treh mladenkah, operota, Sehu-bort-Berte. — liim-Bari: 20.45 CltraAki ln vokalni kon eort. 21.30 Veseloigra 22.15 Plosna glasba. — Praga: 19.10 Vaška godba 20.00 Klavirska glnsba 20.80 Usoda, tri slike, JanaSek. — Bratislava: 20.00 Balnlajke. — Variava: 20.00 Zomlja smehljaja, opereta, Lehar. — Berlin: 20.15 Mozartove sonate 20.40 Mož, ki Je Izkopal mesto (v spomin H. Sohlieinanna). — Vratlslava: 20.10 Radijski orkester. — Lipsko: 20.40 Smejo«! so dunajski filozof ( VHpomin Nestroyn). — Frankfurt: 20.10 Komorna glnsbn 21.35 DebnssyiJova otroSka glasba. -Monakovo: 20.10 Straborfik.i stjrežnlik, Igra, Wodnberger.
— Pri nagnenjn k maščobi, protinu, sladko-sečnosti izboljšuje naravna »Framt-Joselova« grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši
prebavo.
REPUBLICA ARGENTINA
f^SitS®"-
XmCOMORESO EUCARiStICO v INTEFtNACIONAC
cun «»«n»
XXXII % C0NGP150
EUCARi&TICO -
tfiMtmm
Odkar j« kapitan James Cook leta 1768 odjadral evet in prvič meril globino neznanih morij ter ugotavljal biološka odkritja življenja v morju, eo se domneve o skrivnostnem življenju v morju morale vedno bolj umikati znanstvenim izsledkom. Na stotine ekepedicij iz najrazličnejših civiliziranih dežel je od tedaj raziskovalo morske skrivnosti. Tehnika je ustvarila priprave, e katerima je mogoče loviti najrazličnejša morska živa bitja, tako najmanjša, ki merijo komaj nekaj tisočmk milimetra, kakor tudi največje kite, ki so dolgi 25—30 metrov in tehtajo včasih celo nad 100.000 kg.
Še danes doživljajo znanstveniki presenečenja, ko raziskavajo morje. Največja skrivnost morja pa je v vprašanju: iz česa je sestavljena morska voda. Na prvi pogled se zdi to vprašanje odveč in 6mešno. Saj bi z najrazličnejšimi pripomočki oborožena z-nanost morala to vprašanje že zdavnaj rešiti. VendaT temu ni tako in podatki o najrazličnejših skrivnostih morske vode eo še danes kaj pomanjkljivi. Tako so najnovejše preiskave morske vode dognale, da je v njej 32 elementov od okrog 90 različnih elementov, ki eo na zemlji. Mno-
/rkufsk
Iz morja »e je dvignil otok. V japonskem otočju Kurilih se često gode naravna čuda. Vsi ti otoki eo namreč vulkanskega izvora. Tako se je pred petimi meseci začel iz morja dvigati nov otok, in sicer jffed otokom Alaid. V kratki dobi petih mesecev se je otok dvignil 120 metrov iz vode in ima že 900 metrov v premeru.
gi elementi eo v morski vodi v tako malenkostnih količinah, da se jih da ugotoviti le e spektralno analizo. Ko eo odikriili, da je v morski vodi raztopljeno tudi zlato, so mnogi kemiki začeli poskušati, da bi pridobivali zlato iz morja. Izkazalo pa se je kmalu, da bi bili stroški pri na ta način pridobljenem zlatu mnogo večji, kakor vrednost pridobljenega zlata in vei lepi načrti eo v resnici padli v »vodo«. V morju je tudi raztopljeno srebro in izračunali eo, da preeega teža v morju raztopljenega erefbra 13 milijard ton. Ta velikanska množina je 46.700 krat večja od množine erebra, ki eo ga na vsem evetu pridobili v teku zadnjih 400 let. Kljub temu pa se celo pridobivanje erebra iz morske vode ne izplača. Pač pa eo zadnje čaee ugotovili, da se da e pridom pridobivati iz morja dragoceni bron in prvo tovarno, ki bo izločala bron iz morske vode, grade sedaj v Združenih državah na obali Atlantskega oceana v bližini Wilmingtona v državi Carolim.
Dočim ee kemikom in inženerjem le e težavo posreči, izločiti posamezne elemente iz morske vode, eo raizlična živa bitja v morju vprav igraje rešila te probleme. Tako je na pr. komaj najti sledove železa, cinka, joda, vanadija, barija in bora v morski vodi, vendar zbirajo te elemente razne ribe, mehkužci, raki in rastline v velikih množinah v svojih telesih, oziroma biilju. Najvažnejši element za najrazličnejše organizme pa je jod. Čeprav je v morski vodi silno razredčen, eaj pride na tri milijarde delov vode šele en sam del joda, ga nabirajo alge, raki, mehkužca in gobe v velikih množinah. Med užitnimi prebivalci morja imajo zlasti ostrige precejšnje količine joda v eefoi. V algah in morekih gobah ee nabira jod v takih množinah, da jih uporabljajo pri industrijskem pridobivanju joda. Tako raste neka goba vedno v bližini ostrig in ima nad pet odstotkov čistega joda.
Mnoge druge morske živali izločujejo iz mor-eke vode zaee tudi kalcij, magnezij in fo6for, ki jih rabijo za zgradbo evojega okoetja. Mnoge gobe izločajo kremenčevo kielino, iz katere grade drobne nitkaste zgradbe; druge uporabljajo v ta namen celo etroncij. Kakor imajo seealci v krvi mnogo železa, tako imajo mnoge morske živali v svoji mrzli krvi namesto železa — vanadij. Pri mnogih morskih prebivalcih pa znanost še ni ugotovila, zakaj zbirajo razmeroma velike količine raznih elementov. Tako ni znano, zakaj odlagajo ostrige v evojih telesih razmeroma 10.000 krat več cinka in 1000 krat več bakra, kakor ga je v morski vodi.
Vse morje je velikanski kemični laboratorij, ki dela noč in dan. Najrazličnejše elemente izločajo moreki prebivalci v evoja telesa; ko pa poginejo, padejo ca dno in morska voda te elemente zopet raztopi. Vendar vedno n: tako in najnovejši računi eo pokazali, da vsako leto pade na dno morja okrog 1400 milijonov ton živalskega apnenca, ki ustvarja na morskem dnu nove plasti. Tako ee polagoma gradi nov evet, ki bo morda čez milijon let vstal iz vode in v evojih ostankih še vedno pričal o bajnem življenju, ki je v morju.
Nemško zračno oboroževanje
»Sunday Referee« prinaša v zadnji številk: een-zacionalna odkritja Vernona Mc Kenzia o nemških pripravah za prihodnjo zračno vojno. V teku po-elednjega leta in pol je napravila Nemčija ogromne priprave za prihodnjo vojno. V treh urah utegnejo nemški avijoni vreči 800 ton bomb, torej prav toliko, kolikor je v vseh štirih letih evetovne vojne vrglo vse britaneko zračno brodovje. Poleg tega imajo štiri nova eksplozivna eredetva, ki štirikrat bolj porazno delujejo kakor podobna sredstva v svetovni vojni. Prvega aprila 1934 je imela Nemčija na razpolago 174 težkih bombnih letal s kapaciteto 500 ton, od 1. aprila dalje pa izdeluje samo tvornica »Ju 52« 1.8 letala dnevno, torej v petih dneh devet popolnih letal. Aeroplani tega tipa »Ju 52< preletijo v treh urah preko Amsterdama v London s 15 potniki, trema piloti in pošto. K 174 bombnim letalom, katere je imela Nemčija do dne
Najstarejši človek gre na pol okrog sveta
Do nedavnega je javnost smatrala za najstarejšega človeka Turka Zaro Ago. Toda takoj, ko je ta umrL, je že dobil naslednika. To je Ali Abu Sarih iz Iraka, ki trdi, da ee je rodil leta 1804. Za to je zvedel tudi sam kralj Fejeal in je takoj napovedal, da ae mora dajati starčku pokojnina. Toda Ali Abu Sarih je še zelo čil in zdrav. Doslej še sploh ni pil nikakršne alkoholne pijače niti ni kadil. Ženil ee je šestkrat in ima 12 sinov in 11 hčera, od katerih je najmlajša etara 77 let. Starec premišlja zadnje čaee, da bi ee napravil na pot okrog sveta.
Letalska nesreča. Pri Gnildfordu v grofiji Surrey je pri evojih nočnih vajah treščilo na tla ogromno bombno letalo in se popolnoma razbilo. Na letalu eo izvajali vaje štirje častniki, ki eo ee zadnji
trenotek e padali srečno rešili.
Največje jezero na svetu
»Sveto jezero< in »Bogato jezero« imenujejo Mongoli orjaško Bajkaleko jezero v Sibiriji. To jezero je najgloblje, kar jih poznamo. Največja globina, ki so jo izmerili na BajkaLskem jezeru, znaša 1522 m. čeprav pa leži vodna gladina 462 m nad morjem, je dno tega jezera na najglobljem mestu vendarle 1060 m pod morsko gladino. Prvi udoir tega jezerskega kotla ee je izvršil, kakor poroča prof. Max Wolf v »Reclams Undvereumu«, že v kvarterni dobi. Kasnejši udori eo ee čeetokrat ponavljali, pa tudi danes jih že mnogo pomnimo v območju jezera, ki jih povzročajo neredki zemelj-eki in jezereki potresi. Jezero je obdano od divjih pragozdov, katere pa zopet obkoljujejo gore, vieo-ke do 2000 metrov. Zanimiva pa je izredna čietoet Bajkalekega jezera, katera je zlaeti v poletnih mesecih tako prozorna, da je videti v globino do 40 m. Jezero pomeni v poletju kot nekak mrzli rezervar, pozimi pa neke vrste topli rezervar. Deluje torej na 6oeedno klimo tako, da izenačuje prevelike to-
1. aprila, je treba dodati eedaj še 110 civilnih (trgovskih) letal in 50 letal iz tovarne »Ju 52«, ki se morejo v primeru vojne pretvoriti v bombna letala.
V maju tega leta je imela Nemčija 7000 kvalificiranih pilotov. A do oktobra tega leta bo prišlo na izpit okrog 6000 novih pilotov. V celi Nemčiji je zelo veliko aerodromov in hangerjev, a mnoge od teh skriva nemška vojaška politika v etrogi tajnosti. Tako je postavljenih ob francoski, poljski in italijanski meji cela mreža tajnih hangerjev, a prav tako ob bavareko-češk-oslovaški in ea-ško-če-škoelovaški meji. Ti tajni aerodroma 60 pod stalno stražo orožnikov. Do njih nima pristopa nobeno letalo. Mnogo hangerjev je zgrajenih pod zemljo, ki eo na površju izvrstno maekirani, tako, da ne bi nihče slutil, da ee ekrivajo pod to zemljo bombna letala.
Sedemnajst Rimov
Zanimivo je, da noei ime večnega mesta Rima še 16 drugih mest. Tako je eamo v Združenih ameriških državah 9 mest z naslovom Rim, v Južni Ameriki 3 ,oetala mesta z istim imenom pa se nahajajo v Avstraliji in Aziji. Iz tega ee da sklepati, kako v velikem številu eo ee izseljevali in ee še izseljujejo italijanski državljani v vse kraje sveta.
Samo gotica
Poštno ministrstvo v Nemčiji je odredilo, da se sme poslej uporabljati v službenih dopisih samo gotica. Latinica je dovoljena samo tedaj, če gre pLsrno v inozemstvo.
plotne razlike. In zategadelj je ta kraj bistveno milejši, kakor pa v srednja Sibiriji, kjer vlada odločna kontinentalna klima. V globini 250 m ima Celzija, kar približno odgovarja temperaturi ena-Celzija, kar približno odgovarja temperature enake globine v Tihem oceanu. Zanimivo je dalje tudi stanje ledu v Bajkalskem jezeru. V januarju zmrzne jezero in dobi ledeni pokrov v debeloeti 70 do 130 m debeline. V februarju ee zbirajo pod ledom velike množine gorečega plina, kateri očividno prihaja iz premogovnih skladov. Večkrat plane goreči plin ekozi jezero v višino 2 metrov in odpre pri tem široko luknjo v ledu. Med ribami je značilna tako zvana »leteča riba«, ki oživlja jezereko gladino v daljave in širjave. Raziskovalci tega kraja menijo, da je moralo biti tu v davnih geoloških razdobjih središče velikih živali, in raziekujejo na raznih straneh okrog Bajkalskega jezera geološke sestavine, ki jim naj bi odkrile ekrivnoet davnine.
Ljudsko štetje
na Norveškem
1. jnlija letošnjega leta je bilo izpeljano na Norveškem ljudsko štetje, ki je pokazalo, da je imela Norveška ta dan 2,851.058 prebivalcev. Od 1. jnlija 1. 1930 je narastlo število prebivalstva v Norveški za 37.000 duš, kar pomeni letni prirastek od 5%. Število umrljivosti v preteklih desetletjih znaša pri-
Znamkc evharističnoga kongresa. Argentinsko poštno ministrstvo je za evharistični kongres v Buenos Airesu, ki bo oktobra, izdalo posebne znamke. Na enih je naslikana katedrala v Buenos Airesu, na drugih pa veliki spomenik Kristusa Kralja, ki je postavljen v Andih in ki ščiti mejo med Argenti-nijo in republiko Čile.
bližno 10 na 1000 prebivalcev in je to najnižja številka umrljivosti v vsej EvropL Na žalost pa tudi v Norveški nazaduje število
rojstev, tako da pride le 15 rojstev na 1000 prebivalcev letno.
»Babica ruske revolucije.« V Pragi je nedavno umrla voditeljica ruskih socialistov Katarina Bre-ekovekaja. Umrla je v devetdesetem letu etaroeti in med ruskimi revolucionarji eo jo nazivali »babico ruske revolucije«. Breskovekaja je bila po rodu plemkinja, vendar pa ee je že v evoji zgodnji mladosti priključila eociaiietični etranki. AgitirMa je posebno med kmeti proti carizmu. Ponovno eo jo zaprli in je nad 30 let preživela v Sibiriji. Ko eo pa boljševiki prevzeli vlado, eo jo zaprli. Iz ječe eo jo rešili češki legionarji. Nato je etalno živela v bližini Prage.
Naroiajte .Slovenca'!
Morje, najčudovitejši laboratorij
Neizmerna bogastva raztopljena v morju
Aretacija radin-telegrafi-sta 7, ladjo »Morro Cast-le«. Radio-slika aretacije drugega rad io-telegraf ista na ladji »Morro Castle«, Alagna. Rad.io-telegrafiet je bil med preiskavo zelo obremenjen, da je ščuval proti kapitanu in da ga je celo sam umoril.
Mesto sredi žitnih polj. Glavno mesto mandžurskega cesaretva Heiagking je v nekaj mesecih naraslo kot gobe no dežiu. Še danes ee raztezajo med poslopji cesarske vlade lepa žitna polja. Na levi je
pravkar uuKiajeuu uuau&uu liiiuistrsivu.
Gospodarstvo
Naša hmeljska kupčija
Bmlorii, 13. septembra.
Sredi hmeljske sezone emo. Pa letos je menda že tako leto, da nam prinaša sama razočaranja. Ne vemo, če so rCs krive temu pege, ki so se baje pojavile na solncu, aH kaj drugega, vsekakor nam letos sreča ne kaže prav nič prijaznega lica. Že rodila nam letos naša rožca ni prav nič obilo, čeprav smo si mnogo prizadevali, da ji čim bolje postrežemo. Pa še pičli pridelek, kd smo ga dobili, nas po svoji kakovosti ni zadovoljil. Res lep gladko zelen štajerski hmelj imajo letos le redki srečni hmeljarji; vse premalo je bilo letos solnca za našo žlahtno koprivo in preobilo deževje ter jutranje megle so močno skvarile barvo pridelka mnogih nasadov. Tudi toča je pošteno oklestila znaten del najboljših hmeljišč. Gladko zelena barva pa je zadnja leta pri hmelju moda in le tako blago gre res lahko in dobro v denar. Precej pa smo si tudi sami krivi, le priznajmo. Če bi bili namreč poslušali- ponovne klice in opomine našega edinega re6 orkriitosrčnega in nesebičnega prijatelja, da naj škropimo hmelj v kobule in na ta način ohranimo barvo, bi vsekakor za lep gladko zelen štajerski hmelj tudi letos ne bila tako trda. Pa smo se vse preveč križemrok zanašali le na svojo srečo, ki nam je letos naenkrat docela okrenila hrbet.
Kogar se prime smola, se je baje težko zopet otrese. Tako se tudi nas hmeljarjev letos krčevito drži: imeli smo smolo s pridelkom in sedaj jo imamo še s kupčijo Kakor smo računali na visoke cene, se nam nudijo sedaj razmeroma zelo nizke. Običajne živahnosti v kupčiji, kakor emo jih bili hmeljarji vajeni zadnja leta, letos sploh še nd bilo. V začetku se je še prikazal semtertje kak nakuipo-valec v hišo in iskal lepše blago, zadnji čas pa so vedno bolj redki. Kdor je prodal, s>e je globoko oddahnil, nas, ki nismo imeli te prilike ali pa smo jo zamudili, pa mehčajo sedaj na vse mogoče načine. Sicer se je začelo kupovati tudi slabše blago, vendar se skuša zadnji čas čim bolj tlačiti cena. Da je polomija še večja, so mnogi hmeljarji izgubili živce in se zopet zatekli k že tolikokrat ožigosanemu in nesrečnemu ponujanju. Če se blago po-
Za japonskim zopet ruski dumping. Se se spominjamo časov, ko se je govorilo o ruskih kemikalijah in drugih industrijskih izdelkih, ki da delajo dumping. Kesneje so te ponudbe izginile. Sedaj pa pišejo veliki listi, da se ponuja v zapadni Belgiji rusko sirovo železo po 225—250 belg. fr., dočim znašajo belgijske cene 310—315 belg. fr. Nadalje poročajo iz Londona, da je začela Rusija izvažati sirovo železo tudi na Japonsko, daleč pod kartelnimi cenami Japoncev.
Aktivni saldo v čeških kliringih. Aktivni saldo v kliringih, ki jih je sklenila Češkoslovaška, stalno narašča in znaša že 457 milj. Kč, t. j. 200 milj. Kč več, kot v začetku leta. Naraščanje je pripisovati zlasti velikemu povečanju salda v prometu z Nemčijo, kjer je saldo dosegel že 150 milj. Kč. (Lani je bila trgovina CSR z Nemčijo pasivna.) To stanje povzroča Cehom veliko skrbi.
Ugodno 6tanje francoskih financ. Francija je kot znano že junija t L predčasno vrnila polovico kredita, ki ga je v marcu najela v Holandiji. Te dni pa je vrnila tudi drugo polovico, ki bi sicer zapadla šele prihodnji mesec.
Borza
Ljubljana, 17. septembra.
Denar
Danes je popustila samo Praga, Bruselj, Curih in Pariz so ostali neizpretnenjeni, dočim so ostale devize narasle.
V zasebnem kliringu je avstrijski šiling le malo izpremenjen: notiral je v Ljubljani 8.57—8.67, v Zagrebu in Belgradu 8.50—8.60. Grški boni v Zagrebu 29.65—30.», v Belgradu 29.25 blago. Angleški funt je nadalje narastel v Zagrebu na 228 do 229.60. Španska pezeta je bila v Zagrebu zaključena po 5.95, dočim je Belgradu notirala 6.00 blago. Madjarski pengo v Belgradu 10 blago.
Ljubljana. Amsterdam 2302.35—2313.71. Berlin 1351.25—1362.05. Bruselj 797.46-801.40. Curih 1108.35—1113.85. London 167.64—169.24. Newyork 3326.33—3354.59. Pariz 223.92—225.04. Praga 141.12-141.98. Trst 290.90—293.30.
Curih. Pariz 20.20375. London 15.16. Newyork 302.75. Bruselj 71.95. Milan 26.285. Madrid 41.875. Amsterdam 207.75. Berlin 122.30. Dunaj 72.72 (57.20). Stockholm 78.15. Oslo 76.15. Kopenhagen 67.70. Praga 12.7425. Varšava 57.90. Atene 2.92. Carigrad 2.47. Bukarešta 3.05. Buenos Aires 0.8125.
. Vrednostni papirji
Ljubljana. 7% inv. pos. 71—72, agrarji 41—42, vojna škoda 352—354, begi. obv. 58—60, 8% Bler.
nuja, pa kupec vedno izkoristi priliko in tlači ceno. Saj še konjski mesar za izgurano mrho da več, če jo pride sam kupovat na dom, kakor pa če mu jo prideš vsiljevat v mesnicol Pa vsa svarila nič ne pomagajo. Cele procesije punklarjev že najdeš v Žalcu, kjer oblegajo nakupovalce in jim vsiljujejo svoje blago ter s tem še bolj tlačijo že itak nizke cene. Razni priganjači pa so seveda pridno na delu in imajo bogato žetev. Neverjetni prizori izkoriščanja se tu dogajajo. Tako je pred par dnevi ponujal neki malodušni hmeljar za letos res izbrano prvovrstno blago brezhibne barve, za katero bi mu kupec gladko plačal najmanj 40 Din za kg, če bi ga dobil v roke. Pa je naletel mož na priganjača, k-i mu je ponudil 26 Din in kaT hitro kupil hmelj po 30 Din za kg ter, še predno si je hmeljar po-plakn.il grlo, že tudi zaslužil 10 Din pri kg. Takih in sličnih primerov je še več. Potem pa se dostavljeno blago zavrača, ker ne odgovarja vzorcem, katere so priganjači na vse načine zamenjali in premešali ter popravili. In zopet so tu pijavke, ki zaVrnjeni hmelj ponovno kupijo, po znatno nižji ceni seveda. Pravim kupcem se že samim studi to početje, toda ni je moči, ki bi tu napravila red. In vendar trdijo kupci, da se v drugih hmeljskih okoliših po svetu take gorostasnosti ne dogajajo in da jih znajo organizacije hmeljarjev prav dobro preprečiti. Pa najbrže tudi hmeljarji sami ne nasedajo tako lahko raznim pijavkam Tako tudi pri nas ne bo reda, dokler se hmeljarji sami ne spametujemo in sklenemo svojih vrst ter ee med seboj združimo in temeljito pometemo s temi zajedavci.
Tako je letos hmeljska kupčija kaj klavrna. Pred sezono so nam sicer obetali prav dobre cene in da bo šlo vse v denar, pa je zaenkrat vprav narobe. Kdor je prodal, je zadovoljen, da se je od-I križal težke skrbi, mi, ki še nismo imeli te prilike, pa se tolažimo z vsemi mogočimi prazniki in drugimi termini ter željno pričakujemo ugodnejših poročil. Ponujamo pa ne in tudi ne bomo pod nobenim pogojem! Kadar se bodo vsi hmeljarji držali tega načela, pa bo kupčija lažja in si vsaj sami ne bomo kvarili cen ter zato tudi vedno in v vsakem slučaju bolje prodajali.	Tenč.
pos. 64-67, 7% Bler. pos. 57—58, 7% pos. Drž. hip. banke 68—69.
Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 71—72, agrarji 41—42, vojna škoda 353—354 (347, 353.50), 9. 352 den., 10. 353 den., 11. 354 den., 12. 356— 358 (355, 357), 6% begi. obv. 59—60, 7% Bler. pos. 75.50—60, 7% pos. DHB 67.50 den. — Delnice: Narodna banka 4050 den., Priv. agr. banka 216 do 219. Osj. sladk. tov. 130—136. Bečkerek sladk. tov. 750 bi. Osj. livarna 135 bi. Impex 50 d Trboveljska 80-90 (80—90).
Beigrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 71.50 do 72.50, vojna škoda 353.50—354 (353.50, 350), 9. 353.50—355 (354), 11. 356.50 den., 12. 358-358.50 (359)- 6% begi. obv. 61.25-61.75 (61.25), 7% Bler. pos. 57—57.50 (57.25). — Delnice: Narodna banka 4120 den.
Dunaj. Donavskosavskojadranska žel. 61.80, Landerbanka 15, Steweag 10.60, Alpinska 10, Rima 20.80, Trboveljska 11.75.
Žitni tr£
Kmetje so zaposleni zunaj pri koruzi in zato so dovozi na trg nadalje slabi, kar se pozna posebno pri pšenici. Cena pšenice je ostala neizpre-menjena, vkljub temu, da se je svoječasno govorilo, da bo Privilegirana izvozna družba plačala v oktobru okoli 135. Sedaj pač čakajo, če bo ta obljuba držala in je šele za oktober pričakovati večje živahnosti. Letina nove koruze je sijajna v vsakem oziru. Izvoz nove koruze se je že začel in gre blago v večjih količinah v Avstrijo in Češkoslovaško. Cene koruze so ostale neizpremenjene: stara 95—100, nova za december—januar 66—70 po nakladalni postaji.
Ljubljana. Pšenica bč. 79—80 kg 162.50-165, bč. 80 kg 165—167.50, koruza stara 150-152.50, nova umetno sušena s kval. garancijo 12250—125.
Spoti
Živina
Dunajski goveji sejem 17. sept. Prignanih je bilo 928 volov, 417 bikov in 446 krav, skupno 1791 glav, od tega iz Avstrije 1266, iz inozemstva pa 526. Cene so bile (v šil.) za kg žive teže: voli 0.84—1.45, biki 0.76—1, krave 0.82—1, klavna živina 0.58—0.75. Sejem je bil miren. Cene prvovrstnih volov so se v primeri s preteklim tednom slabo držale, druge in tretje vrste pa so se znižale za 6 grošev pri kg, dobre krave so v cenah popustile za 3 groše, živahnejša je bila kupčija z biki, ki so (prvovrstni) narasli v ceni za 5 grošev, H. in III. vrsta pa za 3—5 grošev. Klavna živina je v ceni narasla za 3 groše, deloma celo za 5 grošev.
Alja Rahmanova:	30
Zakoni v rdečem vihariu
Dnevnik ruske iene
»Jerebice pečete? O moj Bog, imam namreč siroto pri sebi, vzela sem jo za svojo; kako bi bila vesela ta/kele jerebičice! Tega ni mogoče povedati!«
Doibro sem vedela, da ni imela nikogar, da si Je siroto le izmislila, da bi vzbudila večje sočutje. Dala sem ji dva koščka. Steša se je zahvaljevala, kot bi šlo za cel pud krompirja, je dala en košček v predpasnik, dočim je drugega začela jesti. Skrbno, skoro nežno je pihala vanj, da se je malo ohladil, potem pa je tako dolgo mlaskala ob njem, da sem ee čudila, kako je mogoče tako dolgo »raztezati« tako majhno stvar.
Ko je pojedla, je držala debele, rdeče roke nad ploščo, da bi se ogrela, in ko je stala tako 7, iztegnjenimi rokami pred ognjiščem, mi je odkrivala svoje težave:
!>l>a vam povem en zgled: Dame6 sem vstala, šla na delo in požrla nisem ničesar, ker ni bilo ničesar! Za svojo plačo niti steklenice mleka ne močem kupiti, in pa jok? Bože mili! Ali naj žrem oves? In krompir, ki ga dobim? V enem dnevu je po njem. Ln sneg moram kidati prav tako kot prej pod carjem! Resda emo tudi pod carjem živeli po pasje, ampak imela eem vBaj jesti in kaj obleči. In vsako zimo sem si lahko kupila hlače. O, kako zdaj hrepenim po hlačah, tega vam ne moreim povedati ! Če takole mraz grize kolena, M pridejo kar solze v oči, in potem prosim Boga, naj mi pošlje hlače, kakršne že, vseeno ali ženske ali vojaške, samo, da so hlače! Še celo kadar spim, eanjem 0 velikih, toplih flanelastih hlačah z modrimi rižaini...<
Solze so se ji ttdrle po licih. Šla je v kot, vzela lopato in metlo in počasi odkoracala. Njene sanje
o hlačah eo me skoro do solz ganile. Poklicala sem jo naaaj itn ji dala še en krompir. Dobra ženica me je obsipala z besedami zahvale, se zopet usedla in rekla:
, »Res ne razumem več, kako je to. Na vsakem Zborovanju pravijo: ,Zdaj ste vi gospodarji, zdaj vi ukazujete! Vladajte, gospodujte 1' Deželi naj gospodujem 1 Pa že vodim, da bom morala gospodovati brez hlač!«
29. oktobra 1921.
Hud udarec nas je danes zadel: Oče je premeščen v B... in mora še nocoj odpotovati. Za koliko časa, ne ve nihče. Da bi šli z njim v B..., o tem ni govora, zakaj tam bi še desetkrat teže dobili stanovanje nego tu.
4. novembra 1921.
»No, čestitam, naša fakulteta, se mi zdi, pojde k vragu!« S temi besedami je planil v sobo profesor Ernst, ki je zdaj dekan. Oblečen je bil kakor po navadi ko potepuh e ceste, v neverjetno pono-šeno obleko, o/krog vratu je Imel rožast šal namesto ovratnice. Nekaj pa je bilo na njem novega, namreč par najfinejših pimijev (čevlji iz klobučevine). Dobili jih je, kot mi je na uho povedala Katja Uspenskaja, v dar od svojih elušateljic, ki ga niso mogle več gledali v raztrganih čevljih.
Vsi smo ostrmeli iin emo obsuli profesorja z vprašanji. Ko se je hrup nekoliko polegel, je pripovedoval :
»Nas ljubi prijatelj Jefimov se je odpeljal v Moskvo in hoče pri NarObrazu doseči, da 6e fakulteta ukine. Medicinska fakulteta, pravi, edina zadostuje, vse druge so [vovsem odveč, saj imamo INO. Vzroik je pa ta: Jefimovu ee je po zloglasnem klečaplastvu posrečilo, da je bil imenovan za ravnatelja INOja; in zdaj misli, da mora doseči tudi docenhiro na vseučilišču. Pri stranki je naipel vse kriplje in stranka tudi želi, da mu prepustimo
Enajstoriča Primorja v zagrebški luči
V nedeljo je odigralo naše liga-moštvo ASK Primorja v Zagrebu napram Hašku važno kvalifikacijsko tekmo za državno prvenstvo v kateri je doseglo zelo časten rezultat. Neodločen rezultat, ki so ga dosegli črno-beli nu zagrebških tleh, je spravil celo zagrebške športne kroge iz ravnovesja in včerajšnji »Jutarnji list« piše o moštvu Primorja, o njegovi igri, igralcih in volji, s katero igrajo vsi prav vso igro, samo v superlutivib. Zelo laskavo priznanje za naš nogometni šport, ki so ga Zagrebčani vedno podcenjevali. »Mora se priznati — pravi omenjeni Ust med drugim — da tako zanosno, požrtvovalno in ambiciozno moštvo, kakor je moštvo Primorja, že dolgo ni igralo v Zagrebu. Moštvo, ki je v tako odlični fizični kondiciji, zasluži priznanje ... Mi (Zagrebčani namreč) bi bili zelo zadovoljni, kadar bi mogli reči, da imamo v svoji sredini, v Zagrebu, moštvo, ki se skozi vseh 90 minut bori s tolikšno požrtvovalnostjo in s tolikim srcem, da zasluži vso pohvalo itd.« Sploh sama pohvala v vsem poročilu. Nas samo veseli, da so tudi Zagrebčani spoznali in priznali naše zmožnosti. Uspehov se tudi mi iskreno veselimo in smo prepričani, da bomo, kadar bo naš nogomet krenil na pravo pot, tudi v tej športni panogi doživeli triumf.
Celjski šport. V včerajšnjem poro'-lin o Športu v nedeljo. Jo treba v izpopolnitev dodali »leni»V: Bili sta dve nogometni tekini za poškodbeni fond LNP. Pri prvi sta nastopita SK Atlettk in 8K JtiKOslaviJa in je zmagal SK Atlettk v razmerju 7:1 (3:1). Pri poro-fliln o drugi tekmi mod SK Celjem iu SIv Olimpom se je vrinil napačni rezultat. Takma se Je končala z rezultatom 3:3 (2:1) za Celje.
Nov način točkovanja pri boksu
Z letošnjim pTvim septembrom so stopili v veljavo novi predpisi o točkovanju v tekmah bokser-jev, po katerih se bodo ocenjeval« borbe tudi na olimpijskih igTah. T« predpise so »prejela zaenkrat samo r nekaterih državah, vendar se bodo morali posplošiti pri vseh narodih, ki hočejo sodelovati na olimpijskih igrah. V bodoče se bo namreč ocenjevala finesa zadetka, kajti s predpisanimi zadetki zvezani napad velja več kot najboljša obramba in tudi za opomin izgubi oni, ki se je pregrešil, več točk, kakor za poraz, Vsi boji »e ocenjujejo z 20 točkami po vsaki rundi, četudi traja dve ali tri minute. Pri turnirjih ne sme biti neodločenih borb, pri mednarodnih srečanjih so dovoljeni posebni dogovori. Če je število točk po treh rundah enako, je treba ugotoviti, kdo je bolj napadal ali kdo je pokazal boljši stil. V tem slučaju se odtegne nasprotniku od celotnih točk ena točka. Ocena je tale pri vsaki rundi: 1. vsak predpisani zadetek z eno pomožno točko; 2. vsak ostrejši zadetek — v slučaju, da pade nasprotnik na tla ali očitno kaže učinek — z dvema pomožnima točkama; 3. za dve čisti obrambi ena pomožna točka; 4. za van ko zase zaključeno bližinsko borbo ne glede na zadetke ena do dve pomožni točki; 5, za vsak opomin prejme nasprotnik opomiajajočega tri pomožne točke. Po vsaki končani rundi se ocenjuje za napad in taktiko odgovarjajoče celotnemu vtisu ena do dve pomožni točki. Med rundo naznačene pomožne točke se na zadnji strani tabele označijo s črticami. Po končani rundi in oceni za napad in taktiko se ugotovi razlika, ki ee deli s številom 3, pri čemer se štejejo 3 pomožne točk« za eno ocenjevalno točko. Tekmovalec, ki ima višje število, prejme 20 točk, nasprotnik pa izračunano število nazaj. Za štetje pri padcih velja tole prehodno pravilo.
Stranski sodnik dvigne roki, mesto bi štel, medtem ko časomerilec s stoperico oznanja z udarci sekunde. Končno se Se pripominja, da po novih pravilih sekundantje ne smejo končati boja za svojega moža.
Globoko užaloščeni javljamo tragično vest, da oa* ie naš dobri, nepozabni soprog.
oče, sin in brat, gospod
Josip Peter
trgovski potnik
dne 15. septembra 1934 ob 21, v 49. letu, po prejemu sv. zakramentov, za vedno zapustiL Zemski ostanki dragega pokojnika se bodo v torek, dne 18. septembra 1934 ob pol 17 slovesno blagoslovili ter položili na mestnem pokopališču na Pobrežju k večnemu
počitku.
Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo 19. sept. ob pol 9 v frančiškanski cerkvi. Maribor, Partschendori, Neu-Titschein, Brili, Lfnz, Innsbruck, Riva, 15. sept. 1934.
V globoki žalosti: Marija Peter, mati; Ana Peter, žena; Herman Peter, sin; Ivan, Alojz, Ernest, Gustav, Viljem, Henrik in Alfred Peter, bratje, ter
ostalo sorodstvo.
sfolico za pedagogiko. Toda tu je zadeva zadela na precejšnjo oviro; nima namreč končnih iapitov. Eni mojih kolegov — navzočni niso izvzeti — eo mu, kolikor vem, ocenili nekaitere delne izpite z »dobro«, pri mani je pa že trikrat padel. Ne zato, ker je svinja, ampak zato, ker je popoln idiot, pravi tepec. Še mature ne bi narediil! lz togote in sovraštva je torej Oklenil uničiti našo fakulteto. Misli namreč, s svojega stališča povsem logično — da je še vedno bolje, da ni nikalke fakultete, kakor da je fakulteta, na kateri ni on docent!«
»Hm, ali bi ne bilo bolje, da sprejmemo enega, kakor da postavimo v nevarnost usodo vse fakutete?« je ugovarjal profesor Vinogradov.
»Ne, nikakor ne!« odgovori profesor Ernst. »Prvič ne moremo reči: Sprejmimo raje enega, zakaj dva imamo že zdaj, ki sta pristna komunista, Hlebnikova in Grozdova. Ta dva sta pa vsaj začasno potrjena samo za takoevana politična predavanja, da je vendarle Se nekoliko razlike. To je, rekel bi, samo nekaj vnanjega, nekakšen lektorat. Ampaik Jefimov ba rad postal pravi, resnični docent, pa ne zna niti enega zaipadnoevrojiskega jezika brati!
Pa še nekaj, prosim! Denimo, da tovarišč Jefimov pride v naš kolegij: kaj bo njegova prva dkrb? Vse sile bo napel, da nas bo vse, enega za drugim, odstranil in svoje ljudi iz INOja spravil notri, in končni uspeh bo, da v d oglednem času fakultete ne bo več. Morda se bo še imenovala fakulteta, toda brez nas in z Jefimov im in tovariši ne bo več fakulteta! Jefimov najljubši prijatelj se že zdaj med dijaki srdito bori proti nam. Iz gotovega vira vem, da je na nekem zborovanju ščuval proti profesor|u Denieovu, ker v svojem seminarju zahteva znanje nemščine. Minil je č««, je dajal, ko je bilo treba znati nemško, če si se pečal s psihologijo, zakaj nemški psihologi \v>i skupaj itak niso materialieti. Danes pride v poštev le nekaj
Amerikencev, resničnega pomena so pa zdaj le Rusi.
In s pretiranim povzdigovanjem sapadnoev-ropekih jezikov, je menil, hočejo profesorji samo
otežiti dostop na vseučilišče dijakom prolleita.rsikefia rodu ...
Glejte torej, gospodje, če sprejmemo Jefimova, bomo svojo usodo samo pospešili. Uiti ji kajpak ne moremo. Če se ne bo kmalu obrnilo, bomo bitko izgubili. Naša edina naloga je »daj, da zastavo ruske znanosti branimo, dokler moremo. Otmar Karlorič, vi boste lahko pozneje v Evropi pričali, da smo se pogumno borili...«
t)očim je govoril, se je popraskal zdaj Iu, zdaj tam, segel z rdko pod suknjo in za vrat. Tega pa ni opazil, kajti bil je raztresen do skrajnosti in niikda>r vedel, kaj dela. Končno je dalje časa grebel z roko pod paadulio m prinesel ven nekaj živega. Vsi smo ostirmedi. On je jxa mirno govoril dalje, ne da bi opazil, kakšno pozornost je obudil; in dočim je govoril, je žlivakio mirno svalkal med prett in jo potom z nohti zmečkal. V kakih razmerah morn živeti, kdor je prišel tako na nič! Toda v današnjih časih more tudi profesor živeti le, če se vsak dan siproti bori za materialni obstanek. Tu ee n. pr. nekaj razdeljuje, tam dobiš svoj del, pa le, če Imaš to in to nakaznic*), če ofo določenem časni prideš na določeno maslo, če so potrpežljivo postaviš v vrsto; in glavno pri tem je, da imnS neprestano odprte oči i:n ušesa, da zapazit tako pri I (H; o, zakaj Je nI« Uren, boš odšel prnwnih rok. VeČina naSih profesorjev ee je prilagodita lomu bednemu življemju ali ima vsaj žene ali sorodnike, ki jim odjeiiiljejo to *krW. Profesor Ernst jm nima nikogar, ki bi se zanj pobrigal, on sam I pa telesnih zaidev niti ne opazi; in tako smo vi-i deli moža, čigar spisi so prevedeni na mnogo je-I zikov, v taki strašni zamemarjeaioslL
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—t ienltovanjakl oglasi Din 2'—. Najmajil orešek n maft ogla« Din 10 —. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročtiu. — Pr) oglasih reklamnega značaja m račana enokolonske S mm visoka p stilna vrstice po Din 3*90. Za pismene odgovore glede molih oglasov
treba prlloiiil znamko.
Službe iiccjo
II
Dve izurjeni pletilji
za okrogle stroie moških in ženskih nogavic iščeta delo, Naslov v uprav« »Slovenca« it. 10804. (a)
Manuiakturist
dober prodajalec, pošten, z 8 letno prakso, 26 let star, vajen mesta m dežele, želi premeniti službo proti skromni plači Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Nastop 1. oktobra« št 10803. (a)
umna na M
Učenko
ea damsko krojaStvo — sprejmem. Pleško, Flor-(anska 17/L	M
Mtlibodobp
Kuharico
samostojno, zdravo, varčno in snažno sprejmem. Prednost imajo absolventke dr. Krekove gospod, šole. Iščem tudi sobarico, vajeno pranja in likanja perila, pospravljanja boljših sob in serviranja. Tekoča topla in mrzla voda, elektrika v hiši. Ponudbe z navedbo starosti, prepisi spričeval in zahtevki upravi »Slovenca« pod »Trgov, hiša izven Ljub-ijane« št. 10691.	(b)
Agilen potnik
verziran v pletilnih in Šivalnih strojih, se sprejme. Prednost neoženjeni, ki so prodajali šivalne stroje. Kavcija potrebna. Ennudbe s sliko in referencami pod »Zmožen« It,. 10644 upravi »SI.«, (b)
nw--
Hotelsko sobarico
perfektno, kot prvo moč, veščo nemščine ter kavcije zmožno sprejme hotel Štrukelj._(b)
Kamnoseškega
pomočnika
sprejmem. Fran Bačnik, Ljubljana-(b)
kamnoseštvo,
Moste.
Zailii/ek
Razpisi
Agrarni interesenti občine Murska Sobota razpisujejo izmeritev agrarnega zemljišča in izvršitev vseh zemljemerskih del, ki jih predvideva zakon in pravilnik o likvidaciji agrarne reforme. Skupna površina znaša približno 1264 oralov. Ponudbe je predložiti do 25. septembra 1934 občinskemu uradu v Murski Soboti in obenem navesti zahteve. — Murska Sobota, dne 15. septembra 1934. — Občinska uprava Murska Sobota, z
Pouk
II
Nemščino
od osnovnih začetkov do popolnega obvladanja poučuje profesor dr. Svoboda, Tavčarjeva 1. (u)
Pouk v klavirju
prvovrsten, dajem zmerni ceni. na dom,
po
Grem tisdi Pčeljnikflva Gosposka ulica št 4. (u)
Denar
Posredujem
denar na
hranilne knjižice velikih denarnih zavodov Radoli Zore, LJubljana, Gledaliika olics 12. (d)
Bančne vloge, akcije
kupuje, prodaja, lombar-dira najsolidneje: St Praznik, Zagreb, Varšavska ulica 6, telefon 28-33.
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10 in Aleksandrova cesta 4-II.
If/ffHlffSI
Katera bi poročila
starejšega trgovca z enakim premoženjem. Ponudbe pod »50.000« štev. 10825 upravi »Slovenca« Maribor.	(ž)
Dijaki
Dve dijakinji
se sprejmeta na stanovanje in dobro domačo hrano po zelo nizki ceni v bližini II realne gimnazije. Naslov: Požar Fr., Poljanski nasip št. 10-11,,
desno stopnjišče.
(D)
Posestva
luiiimiiiimiiiiiiiiinimiiiiimiiiiiiiii Droben oglat r »Stopfncu* posestvo ti hitro proda; ie ie neg gotovim denarjem oač kupca ti s kniiiico da. iiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiitiiii
»ALGA« ZA MASAŽO PROTI REVMATIZMU, IŠIASU, BOLEČINAM V KOSTEH, ZBADANJU IN RAZTEZANJU MIŠIC
Na dlan roke si izlijte nekoliko »Alge« ter drgnite vzdolž mišic oni del telesa, kjer občutite bolečine. Ko se je dlan ogrela in posušila, jo namočite nanovo in zopet drgnite. Tako ponavljajte večkrat, nato pa ovijte na-drgnjeni del telesa z volneno krpo ali robcem. Masirati je treba dva do trikrat dnevno, po
— i. — — L. I 1 . - J 1 «t/Oil r t»n T	n *\n r\1«,rili *vi OA1 ro n 'In
1»
Če avto svo/ stan prodajat aP motorja bi »nebil se rad bri kupcev ti mnogo prižem Siovenčev najmanj? inserai
Usnjeni suknjiči
pumparce — najboljši nakup. A. Presker, Sv. Petra cesta 14.
Smokve
suhe, prvovrstne, dalmatinske, nudi franco dom 5 kg 32 Din. Večje količine znatno cenejše. — Petar Vrsalovič, Selca, Brač.	0)
Gospodinje, neveste,
ne zamudite ugodne prilike! Oglejte si zalogo suhe robe, katero radi selitve prodajamo po globoko znižanih cenah, Bar-tol Anton, Tyrševa 31. (I)
Dva lepa štedilnika
železna, emajlirana, dobro ohranjena, prikladna za večjo kuhinjo ali gostilno — sta naprodaj v Ljubljani, Kersnikova ulica 7. »Prilika«.	(1)
Šolske torbice,
aktovke, nahrbtnike itd. priporoča v veliki izberi ter po nizkih cenah Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13 (I)

Telefon 3099
PREMOG KARBOPAKETE DRVA, KOKS nudi
Pogačnik
Bohoričeva ulica šj. 5.
Prodam parcele
na vložne knjižice tukajšnjih denarnih zavodov, tudi Zadružne zveze. Jos. Oražem, Moste.	(p)
Kupimo
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah ČERNE, juvelir, Ljubljana Wollova ulica št 3.
Osebni avto
in dobro idočo mesnico oddamo. Natančnejša pojasnila se dobe v Fer-šovi ulici 41, Maribor, v mesnici,	(1)
Prostovoljna sodna dražba
V četrtek, dne 20. septembra t. 1. se bo vršila v hiši št. 20 v Linhartovi ulici ob 14 prostovoljna sodna dražba v zapuščino gosp. dr. Novaka Janžeta spadajoče oprave, obstoječe iz dveh sob: spalnice, sprejemni-ce in kuhinje. — Hafner Mate, javni notar kot sodni komisar.	(1)
Čitajte in širite »Slovenca«!
I
Nogavice - rokavice
kompletne potrebščine za krojače in Šivilje,
nadalje
bogata zaloga žepnih robcev, toaletnih potrebščin, kravat, vsakovrstnega modnega blaga itd., po
najnižjih cenah
pri tvrdki
osip Peteline, Ljubljana
ia vodo (blizu Prešernovega spomenika)
STARŠI!
Otroku, ki obiskuje šolo. daite, ako |e slaboten, použiti vsak dan ziutrai in zvečer malo žličico okusnega »Energlna«, .za krepitev krvi. živcev in teka. Otroci, ki redno jemljejo »Energin«, imajo dober tek in so odporni zoper vsa obolenja »Energin« za lačanie krvi, živcev in teka dajte dekletu med 10 in 17 led. ako le slabotno. To je prehodna dekliška doba, ko se mora vsako dekle okrepiti »Energin« dajte vsakemu članu rodbine, ki nima teka »Energin« dajte vsakemu članu rodbine, ki ie malokrven. »ENERGIN« se dobi v lekarnah v steklenicah po pol litra; 1 steklenice 35 Din.
Reg. S. br. 19.147/33.
Gradbenim podjetnikom!
Kmetijski zadruga, r. z. z o. z. v Črnomlju razpisuje oddajo
prevzema in izvršitve zidarskih in krovnih del
pri gradnji novega zadružnega doma v Črnomlju. Pojasnila daje:
Kmetijska zadruga v Črnomlju, r. *. f o. s.
Ogtas
Privilegira/na delniška družba za izvoz deželnih pridelkov Kraljevine Jugoslavije, bo potom javne licitacije prodajala na držav, posestvu Ka-radjordjevo« pri Bački Topoli (Donavska banovina), dne 30. septembra t. L, od 10 dopoldne dalje:
122 originalnih simentalskdh bikov, nabavljenih v Švici in starih od 8 in pol do 24 mesecev.
Skoraj vsi biki, ki bodo predani licitaciji, imajo nagrade švicarskih razstav za plemenske bike.	, . .
Vsaki bik ima svoj pedigrče (dokaz izvirnosti) in potnico, ki se bodo izročale kupcu.
Vsi biki 60 tuberkulinizirani in pregledani, ter priglašeni za zdrave.
Licitacija se bo vršila po komadu. Vzklicne cene so od 3000 do 10.000 Din po komadu.
Licitirati smejo izključno poljedelci, poljedelske organizacije (zadruge, udruge, kmetijske druzr be), občine, ter državne in samoupravne poljedelske institucije.
Licitanti eo dolžni, da najkasneje do 9 <lo-doldne na dan licitacije polože kavcijo od 1000 Din
po komadu.	. .
Ostanek kupnine mora kupec položiti takoj po izvršeni licitaciji za vsakega bika.
Poljedelske organizacije bodo vzivale popust od 10 do 30% izlicitirane cene.
Vsak kupec se mora pismeno zavezati, da do kupljenega bika najmanj eno leto uporabljal za
oplemenenje.	, . .. , ~
Interesenti morejo bike pregledati na državnem posestvu »Karadjordjevo«, dne 29. septembra t. 1. preko celega dne.
Privilegirana delniška družba za izvoz deželnih pridelkov kraljevine Jugoslavije.
razpoloženje in raztezanje, nadrgnite telo z »ALGOc, ker je to lahko pričetek težkega obolenja, ki ga boste z malo »ALGE« preprečili.
»ALGA« se dobi povsod. — 1 steklenica 14 Din
(Reg. s. br. 181H7-S2.)
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon)
lahko plačate naročnino za »Slovenca«. •Domoljuba« ia »Bogoliuba«. naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 z|u-trai do pol 1 popoldne la od 2 do 6 popoldne. Telefonska itevilks 3030.
„Sa Jadrana"
Veliki fotogratski natječaj „Jadranske stražeu
U namjeri da propagira ljepotu i zanimljivost našeg mora i primorja Jadranska straža je odlučila da sakupi sa svih stran a svijeta sve dobre fotografske snimke koje prikazuju kopno i more, sve vrsti ladja, floru i faunu, život ribara i mornara i sve što se zanbnljivo zbiva u mora i na moru i oko mora naših jadranskih obala, naročito iz predjela od Paga do Šibenika i Budve do Bojane.
Iz sakupljenih — najljepših slika Jadranska straža, sastaviče knjigu »Naše primorje u slici«, a osim toga objavile uspjelije slike u tekstu svoje revije ili kao umjetnički prilog iste.
U tu svrhu raspisuje Jadranska straža natječaj uz uslove koji omogu-čuju nagradjivanje, tli tačnije otkupljivanje, velikog broja (lika.
Uslovi za natječaj jesu:
1.	Natjecati se može svako: amater ili zvanični fotograf u zemlji ili na strani, jugoslavenski državljanin ali inostranac.
2.	Broj slika i njihova veličina ostavljeni su aHobodnom izboru natje-catelja.
3.	Po mogučnosti neka se navedu podaci o aparatu, vremenu i načinu snimanja (zapor, vrijeme osvjetljenja, sito), materijala negativa i pozitiva, a eventualno i o obradbi svake slike, a svakako neka se označi motiv koji slika prikazuje (i mjesto gdje je snimljena), a osim toga ime i tačna adresa natjecatelja.
4.	Slike sa negativima imadu se slati na odresu: JADRANSKA STRA2A, Izvršni odbor, Split Jugoslavija, do 31. decembra 1934. godine.
5.	Ukupna svota koju je Jadranska straža namijenila za nagradu na-tjecateljima i otkup priposlanih slika iznosi Din 20.000.—, od toga če biti nagradjeno 10 slika sa po 500 dinara svaka, a 150 sa po 100 dinara, u gotovini Osim toga če se Jadranska straža obratiti natjecateljima za eventualni otkup ostalih slika uz manje nagrade po sporazumu.
6.	Ispitivanje slika i odredjivanje nagrada (otkupnih cijena) povjereno je redakciji revije »Jadranska straža« uz saradnju dvaju ili više amatera kao ocjenjivačkom odboru, Protiv odluke odbora nema priziva.
7.	Nagradjene slike (kopija i negativ) prelaze u vlasnost Jadranske straže koja stiče takodjer i sva autorska prava (izlaganja, reprodukcije itd.).
8.	Nagrade se isplačuju nakon prijema negativa, u koliko ne bi bio priložen slici, inače odmah nakon odluke ocenjivačkog odbora (jury), u gotovini.
9.	Doprema pošiljaka (slika i negativa) idu na trošak i pogibao natjecatelja. Nenagradjene i neotkupljene slike (i negativa) vračaju se na zahtjev natjecatelju koji u svrhu d označi Jadransko) straži po-štanski trošak.
10.	Rezultati natječaja objaviče se putem javne itampe.
11.	Svaki natjecatelj podvrgava se svim uslovima natječaja.
Natječaj
za izradba dopisnica za Božič i Nova godinu
Izvršni odbor Jadranske straže u Splitu odlučio Je da u svojoj nakladi izda seriju dopisnica za Božič i Nova godinu od aajmanje 6 komada i to četiri za Božič i 2 za Novu godinu.
Siže ovih dopisnica prepušta se volji slikara, ali treba da imaju veze sa morem i da služi u propagandističke svrhe Jadranske straže.
Umjetnici koji se žele natjecati za izradu ovih dopisnica treba da pošalju svoje slike Izvržnom odboru Jadranske straže najdalje do konca oktobra 1934 godine.
Natjecati se može svaki slikar Jugoslaven. Slika mora imati najmanje format 30 X 45, a može da bude uljena slika, akvarel ili grafika.
Natjecatelj može poslati za natječaj i samo jednu sliku ili ih može poslati i više, a treba ih slati pod šifrom, a ime u posebnoj kuverti.
Jadranska straža pridržuje pravo da otkupi i pojedinu sliku, tako da kombinuje seriju eventualno od više slikara.
Ocjena slika i odredjivanje otkupnih cijena biče povjerana posebnom odboru i protiv odluke odbora nema priziva. Otkupna cijena če biti od 500 do 100 dinara za svaku sliku. Otkupljene slike postaju vlasništvo Jadranske straže, sa svim autorskim pravima. Novac če se isplačivati odmah nakon ocjene odbora u gotovom.
Doprema slika ide na trošak i pogibelj Jadranske straže. Neotkupljene slike vračaju se na zahtjev natjecatelju natrag.
Rezultati natječaja objaviče se putem javne štampe i lično svakom natjecatelju.
Natječaj
za izradba slika naše ratne mornarice kroz stoljeca
Jadranska straža, želeči popularizirati našu nacionalnu pomorsku pro-šlost, namjerava raspisati za izradbu serije od 13 uljenih slika, koje prikazuju historički razvitak naše nacionalne mornarice.
Izvršni odbor Jadranske straže u Splitu poziva stoga jugoslavenske i slavenske umjetnike nastanjene u Jugoslaviji, koji reflektiraju na izradbu spomenutih slika, da mu se prijave najdaije do konca septembra 1934. godine.
Slike imaju da obrade ove sižeje:
1.	Bitka kot Siponta u VII vijeku u kojoj se naša mornarica naročito istakla u osvajanju ovog grada na zapadnoj obali Jadrana.
2.	Pomorska bitka kod Makarske godine 887 u kojoj je hrvatski ban Branimir potukao mletačkog dužda Petra Gandiana.
3.	Revija ratne mornarice Prvog hrvatskog kralja Tomislava pred Splitom u X vijeku.
4.	Pregledavanje hrvatske mornarice XI vijeka u Šibentku po kralju Petru Krešimiru,
5.	Dolazak cara Dušana Silnog u Dubrovnik uz svečani doček dubro-vačke mornarice XIV vijeka.
6.	Gradnja grada Ercegnovi po kralju Tvrtku Kotromaniču u svrhu obrane zemlje s morske strane u XIV vijeku.
7.	Bitka kot Lepanta 1571 godine u kojoj izmedju ostalih ratnih bro-dova Sredozemnog mora sudjeluiu i ladje šibenske, trogirske, livarske i drugih naših mornarica.
8.	Dolazak Krčkih knezova Frankopana sa svojom mornaricom pod Trsat u XV vijeku.
9.	Uskoci po buri prodira kroz Senjska vrata da napadnu Mlečiče u XVII vijeku.
10.	Bokeška mornarica pred Perastom u prvoj polovici XIX vijeka.
11.	Lom jedara i nastup prvih naših parnih ladja u dragoj polovici XIX vijeka.
12.	Naša moderna trgovačka mornarica.
13.	Naša ratna mornarica.
Svaka od tih slika u dimenzijama 1 m X 70 cm morala bi biti izradjena na ulje i tačno izraziti primorsku pokrajinu gdje se odigrava historijski prizor, historijske objekte (tipove ladja, vrsti oružja i nošnje) i kompoziciiu koja odgovara historijskim podacima.
Na temelju dobivenih prijava Izvršni odbor Jadranske straže u Splitu raspisače uži natječaj izmedju umjetnika, koji se budu do gore utvrdjenog roka prijavili i odrediče uslove toga natječaja.
f Zlata jama f
• je reklama v „Slovencu" *