J/i-tMtc/mS-k ^ r * u
Iim ta «Mwww») iintih — Mbte
Leto XXIII., št. SS
LjuMjflitiij foftk 9* BMfM 1943-XXI
Cena cent. 80
Jpravništvo. LiuDIduul Koconiieva iha 5.
Telefoo k. 31-22 31-23 »1-24 laseratai xldeiek. Liubliana (*ucctniiev» »lica 5 - Ieleioc b. »1-25 »1-2« Podružnica Nove (nesto: trobi lanska cesti 42
Računi: ta Ljubljanske pokra fioc pri poitno-čekovnem zavodu ta. 17.749. za ostale krate Italiie Servinr Conti Con Post Nr 11-5118
tZKLJLCJMJ ZASTOPSTVO ta oRlase ia Ki
Italiie in inozemstva ima Uniont Pubbhnf* iraltans S. A MTLANO
iaco poatdtijfci ciecio U
Nx«{oiai mah
vključno • »PooeddMria* |» crom« Lat 36.90.
Uicdoilitoi
Puccinijeva a lica ker. 9. akta fcev. 31-22 91-23. 31-24.
_Rofcopm »« di m<«)».
CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA pet la pob-
bliciti di provenienza italiana ad estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MTLANO
Tripoli liombardato
12 aerei nemici distrutti dalla caccia italiana, altri nove apparecchi da queHa gemianica — Due mercantili colpiti
csn tabe di grusso calibro
H Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 8 maržo 1943-XXI il seguente bollettino di guerra n. 1017:
In Tunlsia 1'aviazione ha svolto intensa a£tivit&.
Nostri cacciatori abbattevano in aspri duelli 12 aerei nemici; di questi, 11 preci-piitavano ad opora di una formazione del 16° gruppo comandata dal Capitano Paglia-ri Giovanni da Parma. Altri 9 apparecchi Bono stati distrutti dalla caccia germanioa.
Aerei tedesehi hanno bombardato il porto dl Tripoli, colpendo dne mercantili con bombe di grosso calibro.
Durante la giornata nn nostro velivolo 6 andato perduto.
Nota al Bollettino n. 1017: Nei vittoriosi eombattimenti sostenuti dalla nostra caccia in Africa settentrlonale, citati nel Bollettino odierno, si sono parti-colarmente distinti i seguenti piloti: Tenenti D'Ameglio Giovanni da Napoli, Lattanzi Alfonzo da Norito (Teramo), Martire Elio da Napoli, Sottotenenti Ferazza Adelmo da Roma, Moritto Giammaria da Ittiri (Sas-sari), Robetto Giuseppe da Montafia (Asti); Maresciallo Scimionato Otello da Pregan-ziol (Treviso).
Pristanišče Trlpolis bombardirano
12 sovražnih letal uničenih naših lovcih, nadaljnjih devet po nemških — Dva trgovska parnika zadeta z bombami velikega kalibra
Princ Piemontsk!
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil Je objavil 8. marca naslednje 1017. vojno poročilo:
V	Tunisu živahno delovanje letalstva.
Naši lovci so v ostrih dvobojih sestrelili
VZ sovražnih letal; 11 jih je zbila skupina 16. oddelka pod vodstvom kapetana Pa-gliarija Giovannija iz Parme, nadaljnjih 9 letal pa so uničili nemški lovci.
Nemški lovci s<> bombardirali pristanišče Tripolis in pri tem zadeli dva trgovska parnika z bombami velikega kalibra.
Včeraj je bilo eno naše letalo izgub-Oenot
Dodatek k poročilu:
V	zmagovitih spopadih naših lovcev v severni Afriki, ki jih navaja današnje poročilo, so se posebno odlikovali tile piloti: poročnik D'Ameglio Giovanni iz Neaplja, Lattanzi Alfonso iz Norita (Teramo), Martire Elio iz Neaplja, podporočniki Feraz-sa, Adelma iz Rima. Moritto Giammaria iz Ittirija (Sassarti) in Robert« Giuseppe iz Montafije (Asti) ter narednik-vodnik Scimionato Otello iz Preganziola (Treviso).
v Cagliariju
Cagliari, 7. marca. s. Dne 4. t. m. zjutraj je Vis. princ Piemontski nenadoma prispel v Cagliari, kjer se je podal v spremstvu prefekta, vojaškega poveljnika in zveznega tajnika na kraje, ki so bili prizadeti ob nedavnem barbarskem bombardiranju so-
Princesa Piemtvtska pri radijski oddaji za vojne ranjence
Rim, 7. marca. s. Vis. Princesa Piemont-ska se je danes popoldne udeležila tedenske oddaje radia, ki je posvečena vojnim ranjencem. Sprejeli so jo nacionalni svetnik Chioleli in voditelji EIARja. Princesa je bila navzoča med izvajanjem celotnega programa ter je ob 15.30 ob zopetni manifestaciji ranjencev odšla iz palače EIARja. Ob izhodu je princeso goreče pozdravljala številna množica.
General Galbiati v Rleflp in CItta Ducate
Obisk pri č?alh srajcah — Počastitev spomina Arnalda
Mussolmija
Rletl, 7. marca, s. Tukajšnje krepko ljudstvo se je davi strnilo okrog svojih legionarjev in izpričalo ob navzočnosti šefa glavnega stana Milice svojo neomajano vero do zmage. General Galbiati, ki so ga sprejeli poveljnik devete cone Črnih srajc, prefekt, zvezni tajnik in drugi krajevni hi-erarhi, je obiskal sedež 116. legije in položil lovorjev venec v svetišču padlih. Nato se je podal na trg Battistija, kjer so bili zbrani bataljoni črnih srajc in bataljoni najmlajših predlegi-cnarjev. Postroji-tev so izpopolnjevali oddelki Vojske in Le-taJstva ter skupine Gila in Stranke. VeliKa množica je stala okrog ponosnih črnin srajc. Po pregledu oddelkov je general Galbiati naslovil na legionarje goreče vjipodbudne besede. Naši padli, je reke*, nas podžigajo k borbi in nas svečano obvezujejo da zmagamo. Mi bomo zvesti obljubi.
Potem ko je odredil pozdrav Kralju in Duceju in potem ko je množica navdušeno vzklikala Duceju, Milici tn Zmagi, je general Galbiati zapustil Rieti in se podili v Citta Ducale, kjer je obiskal šolo vojaških gojencev in gojencev podoficirjev
»Arnaldo Mussolini«, pripadajočo Narodni gozdni milici. Sprejela sta ga poveljnik gozdne milice Renzo Chierici in poveljnik šole prvi senior Secondo Larice. General Galbiati je položil lovorjev venec na žaro Arnalda Mussolinija ter se je nato podal v svetišče šole in se udeležil izročitve prapora članom 17. tečaja gojencev in prisegi gojencev. Kumica prapora je bila vdova slavnega padlega junaka Lea Fileri Ballerini.
Poveljnik šole je pozdravil generala Gal-biatia ob petju legionarskih himen, nakar je general Galbiati pregledal oddelke, ki so potem pred njim defilirali z rimskim korakom in izpričali svojo povezanost, disciplino in izvežbanost. šef glavnega stana Milice je izročil nato srebrno kolajno za vojaško hrabrost gojencu Andreatu Fla-vianu ter je toplo pohvalil črne sriajce gozdne Milice ter izrazil svoje veselje spričo ugotovitve, da pripadnik trdno verujejo v zmago in da se vneto pripravljajo za dosego velikih ciljev, ki jih je nakazal Duce. General Galbiati je nato obiskal šolo in izrazil svojo pohvalo zaradi popolne organizacije in delovanja šole.
Američani se upirap Rooseveltovi diktaturi
Odpor ne narašča samo v ksngresu, temveč tudi v javnosti
Lizbona, 7. marca s. Roosevelt se nikakor noče prilagoditi rezultatom zadnjih volitev v zbornici predstavnikov in v senatu in podpisuje imenovanja svojih propadlih prijateljev za vodilna mesta v zvezni upravi, kar povzro= ča veliko nezadovoljstvo v ameriški javnosti. Člane kongresa, ki jim volilci niso ponovno izkazali zaupanja, imenujejo »šepave gosi«, ki pa jih je Roosevelt mnogo namestil. Bivši poe slanec Houston je bil imenovan za šefa narodnega urada za delo, bivši senator Brown je pestal upravitelj cen m bivši senator Herrng njegov adjutant Bivši poslancc Mare Nowgh je bil pozvan v vodstvo uprave za cene v mestu Chicagu. Propadli senator Lee je bil določen za direktorja civilnega letalstva, bivši senator Schwartz pa je postal član narodnega urada za arbitraže. Bivši posianec Darnes je bil pozvan v Belo hišo kot osebni pomočnik predsednika Roosevelta, poraženi poslanec Elliot pa je bil poslan v London kot zastopnik predsednika vojnega obveščevalnega urada Samo bivši neodvisni liberalni senator Norris je od* klonil vse ponudbe za vladno funkcijo toda mož je že nad 80 let star in se razume, da je že zadosti dolgo služ I Rooseveltu
Lizbona, 7. marca s. Dopisnik lista »Daily Mail« v New Yorku ugotavlja, da so se že sedaj začeli napadi na Roosevelta čeprav bodo volitve šeie čez 20 mesecev Seznam dele* gatov obeh strank bo sestavljen šele poleti 1944, toda tisk deluje, kakor da b imela odločitev pasti že sedaj in ne v novembru 1 1944. Tisk in radio Roosevelta še zmerom hvalita, ga pa tudi hudo napadata Prav to st dogaja tudi v javnih govorih, in vse to se dogaja med divjanjem najhujše vojne in toliko časa pred volitvami. «New Ycrk Dailv News«. ki je med najbolj razširjenimi listi, je izjavil: Če bo Rccse*
velt izvoljen za predsednika četrtič, bodo Zedinjene države postale »de facto« monarhija. To ne bo s pomočjo ustave ublažena monarhija, temveč monarhija pod vodstvom absolutnega avtekrata s parlamentom, ki bi samo odo« braval dekrete, če bi sploh še obstojal, in z narodom, ki mu bo ves življenjski potek diktirala Bela hiša.
Tudi znani politični dopisnik »New York Timesa« Brook je napisal, da sta Roosevelt in njegova klika očitno zaposlena z sto igro ka= kor pred volitvami 1. 1940. Parlament se upira in tisk neprestano napada Roosevelta, čigar težaven položaj je tem hujši zaradi nespornega dejstva, da se tehtnica po tolikih letih demokratskega vladanja nehote nagiba na republikansko stran.
Washington skuša pomiriti ameriške republike
Buenos Aires, 7. marca. s. Iz VVaishing-tona poročajo, da je državni pol tajnik Sumner VVelles na konferenci tiska deman-tiral, da namerava Amerika po vojni za stalno zasesti oporišča v ostalih ameriških j republikah. Kar se tiče zapadne poloble, je rekel, ni ameriška vlada podvzela in ne namerava podvzeti nobenega koraka za pridobitev teh etadnih oporišč, s katerimi bi bila kršena teritorialna suverenost katere koli ameriške republike. Sumner VVelles je nato dodal, da njegova izjava velja samo za ameriške republike in ne za oporišča na primer v angleški Zapadni Indiji.
Vsak naročnik ,,Jutra" je zavarovan S
Velik nemški uspeh pri Orlu
74 sovjetskih tankov uničenih — Sovražnikov odpor južnozapadno od Harkova strt - 60 sovjetskih letal sestreljenih pri Ilmenskem jezera
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 8. marca. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Južnozapadno od Harkova so naše napadalne divizije strle sovražni odpor in ponesle napad do področja zapadno od mesta.
V	bojnem odseku pri Orlu je sovražnik v raznih odsekih vedno znova zaman napadal naše postojanke. Neki armadni zbor, ki je bil več dni v težkih obrambnih bojih, je dosegel včeraj velik obrambni uspeh. Izmed 90 napadajočih sovjetskih oklopnih voz jih je bilo 66 uničenih v bojih na tleh. 8 pa iz zraka.
V	srednjem odseku je podvzel sovražnik številne napade, ne da bi motil po-krete nemških čet. Povsod je bil krvavo odbit. V večdnevnih načrtnih pokretih za skrajšanje obrambne črte je bil kraj Si-čevka brez sovražnikovega pritiska izpraznjen.
Obrambna bitka južno od Ilmenskega jezera se je tudi včeraj nadaljevala z nezmanjšano srditostjo. Kljub močni topniški pripravi in uporabi oklopnih sil ter v gostih valovih nastopajočih bojnih letal so se sovjetski napadi zrušili z najtežjimi izgubami v obrambnem ognju in pod uničujočim učinkom letalstva. Lovsko letalstvo in protiletalsko topništvo sta v tem odseku sestrelila 60 sovjetskih letal.
Na severnem tuniškem bojišču samo boji krajevnega pomena. Oddelki lovskega letalstva so v številnih letalskih bitkah dosegli uspehe. Nemški lovci so sestrelili 9 »Spitfirov«. Pri napadu nemških bojnih letal proti pristaniškemu področju Tripo-lisa sta bili zažgani dve ladji.
Nemška bojna letala so podnevi napadla Eastbourne ob južs'i angleški obali. V prr-tekli noči je bilo z rušilnimi in zažigalnimi bombami napadeno področje Southamptona.
Sovražno letalstvo ni niti podnevi niti ponoči napadlo nemškega in zasedenega za. padnega ozemlja. Nad Severnim morjem je izgubil sovražnik tri vfcčmotorna letala.
Hiidi baji cb Ilmenskem jezera
i
Bcrlii, 8. marca. Žarišče sovražnih napadov se je sedaj preneslo na področje H-menskega jezera, kjer so sovjetske čete na dveh straneh Stare Ruise, namreč na popravljeni nemški bojni črti po izpraznitvi Demjanska, obnovile svoje poskuse za pro-boj in so na tej točki osredotočile veliko množino oklopn h voz. Topr.iški ogenj je brez prenehanja trajal tri ure, nakar so sovjetske čete prešle v napad, ki pa je bil po hudem beju odbit.
Tudi v odseku srednjega dela fronte, čigar središče je Gžatsk, in ra področju Kurska je sovražnik izvršil mnogo napadov z namenom, olajšati nemški pritisk na južni fronti, ki je še vedr.o pod hudim pritiskom ogromnih nemških sil in je borba na tem podre č ju po celi vrsti odbit h napadov dosegla nekako ustaljenje. Samo na majhnem področju severnozapadno od Kurska se je nemška obramba umaknila, tcda ta umik se je izvršil v popolnem redu po določenem načrtu.
Dodatne vesti k uradnim poročilom pravijo, da se silovitost sovjetske akcije ne da primerjati z ono s lo, s katero so ruske čete nedavno napadle na področju južno od Harkova. Razlog za to je nedvomno v tem, da se je močno zmanjšalo število okl'opn;h voz, ki jih imajo Rus; na razpolago. Zato poverja sovjetsko poveljništvo ofenzivo po pretežnem delu pehoti, katere pogum in odločnost se ne moreta zanikati.
Na več ped reč jih doneške frente so nemške akcije, ki so imele že značaj čiste obrambe, postale pravi taktični manever. Tako sta bila kraja ProletarEkaja in L'-sičansk, ležeča neposredno ob Doncu, zavzeta z napadom pehote, ter se je nemška fronta ob Doncu še znatne okrepila. V zaledju fronte cb Dancu se nadaljuje uničevanje razpršenih ruskih čet in vse kaže, da bo kmalu zaključeno. (»Corriere della Sera«.)
Berlin, 8. marca. Po nekoliko dneh hudih obrambnih bojev vzdolž kubanskega mostišča se je napad nemških čet proti 58. sovjetski armiji, ki je skušala obkoliti severno nemško krilo, zmagovito zaključil. Dve sovražni diviziji sta bili v močvirskem pasu odbiti in uničeni. Nadaljnji sovjetski oddelki so b'li zdesotkovani. Rusi so esta-vili na bojišču preko 1000 mrtvih.
Razen tega se je zvedelo, da ao Rusi tudi 5. t. m. obnovili hucie napade na obeh straneh Stare Ruse. Ogromne skupine zbranega topništva in oklopnih voz so ob podpori velikih letalsk;h jat izvršile ofenzivni sunek. Nemške čete so sc junaške^ branile in uničile 31 sovražnikovih oklopnih voz
V odseku južnovzhodno in severnozapadno od Orla so se tudi 5. t. m. izjalovili novi boljševišk1' napadi. Bolj severno je sovražnik napadel na široki fronti, bil pa je povsod odbit in poražen. Njegove izgube so ogromne.
»Mtirchener Zeitung« razglablja o vojaškem položaju na vzhodni fronti in poudarja, da je na južnem delu razen na področju Kurslc—Orel nemški napad povsod uspel in je pobuda za podjetja bila vedno na nemški strani. Operativni načrti nepri-jatelja, pravi list, se niso samo ponesrečili, marveč je bila ruska množica, določena za izvršitev obkoljtve, vržena v brezizhoden položaj. Pt oklopni armadi generala Popova je sedaj dozorela za uničenje še ruska 3. armija in sovjetsk1 glavni stan se je sedaj uveril, da je zgradil hišico iz kart, ki so jo nemške divizije naglo porušile.
Monakovska »Abendzeitung« pa se spo-m nja zmagoslavja Anglosasov po zavzetju Dozove in Slavjanska, ko so v Londonu in Washingtonu že videli sovjetske čete na bregu Azovskega morja v odseku Mariu-polja in se je Anglc* asom zdelo, da je splošni polom nemških čet že neizogiben. Namestu tega je remški napad dosegel srednji in gomji Doneč na fronti k3kih 250 km, oprostil nemški bok sovjetske grožnje in z enim udarcem odvzel Rusom
vse ozemlje, ki so si ga bili osvojili s tolikimi žrtvami. Udarec, ki so ga tu doživele ruske čete, je šel preko običajnih taktičnih mej 5n je popolnoma prevrgel ruski strateški koncept. To se je zgodilo v trenutku, ko je celotna južna fronta vse na sever od Harkova izpremenjena v neprehodno blatno morje, ki ovira vsakršne mno_ žeetvene operacije. (II Piccolo.)
Boji pri Kursku
Berlin, 8. marca. s. V težkih obrambnih bojih teh dni severno in severnozapadno od Kurska so se po informacijah tukajšnjih pooblaščenih krogov najbolj odlikovale 18. oklopna divizija pod poveljstvom generala Thuengena, 383. divizija pod poveljstvom generala Jonsa in 427 grenadir-ski polk pod poveljstvom polkovnika De Lasala v. Luisenthala.
Hitlerjeva odlikovanje
Berlin. 8. marca. s. Hitler je odlikoval brigadnega generala Hermana Balka • hrastovim listom z meči na viteškem križcu reda Železnega križa. Brigadni general Hermann Balke je 25. oficir nemških oboroženih sil, ki je odlikovan s tem visokim odlikovanjem.
Nevtralni novinarji nimajo dostopa v Rusijo
Stockholm, 8. marca. s. Notranji položaj v Sovjetski Rusiji mora biti precej čuden, če moskovske oblasti ne puste nevtralnih novinarjev na rusko ozemlje. Te dna se je namreč vrnil v Stockholm poročevalec lista »Social-demokraten«, ki je v Londonu tri mesece čakal na dovoljenje, da bi smel za svoj list odpotovati v SSSR. Končno so mu je posrečilo dobiti zaželjeno dovoljenje, ki pa je bilo nekaj dni nato razveljavljeno. Vsi napori, da bi le odpotoval, so bili torej zaman in švedski poročevalec je opustil svojo namero ter se vrnil v do* movino.
Dvoličnost angleške politike
V Londonu mirno pristajajo na zahteve Moskve glede Poljske — Moralna vrednost angleških jamstev
Rim, 6. marca, s. Izdaja ali nemoč sta dve vprašanji, ki jih danes postavlja civilizirani svet cb angleški popustljivosti za sovjetske obračune proti Poljski. London pozablja, da je napravljal vt's, kakor da bi bil povzročil vojno z namenom, da bi branil Poljsko pred Nemčijo. Zakaj sedaj London, ki takrat ni dovolil Nemčiji, dopušča sedaj Moskvi prav isto, desetkrat pomnoženo, če se ne upošteva hipoteza, dla je Anglijvi izdala Poljsko, potem ne preostane drugačen odgovor, kakor da jc Anglija popolne ma brez moči proti vojaški sili in premoči Moskve. NI se zmotil švicarski list, ko pripominja, da Anglija, ki se je nekoč vznemirjala zaradi dogodkov v Gdan-sku, sedaj mirno prenaša vse Stalinove zahteve. Poziv, ki je izšel v angleškem listu »New Chronicle« in je bil raslovljen na Poljsko, naj se vzdrži vsakega izzivanja Moskve, je značilen primer angleške miselnosti, po kateri so pravice nekega naroda nedotakljive samo tedaj, če se lahko uvrstijo skupno z Interesi Anglije, ne obstojajo pa več, brž ko bi utegnile povziu-čati škodo ali samo nevšečnosti angleškim interesom na celini, če je zadržanje Anglije nasproti Poljski, ki velja kot ena najbolj upoštevanih zavezniških držav in se lahko imenuje podložnik štev. 1., tako, si je lahko predstavljati, kako bi Ajiglija postopala šele z drugimi narodi, ki jim prav tako grozi prava resnica Moskve. Anglija bi se vsega tega reš la preprosto s kretnjo Poncija Pilata. Poljski vojaki, kt so bili tako nespametni, da so se šli borit za Anglijo, sedaj lahko spoznavajo, kako brez-sm selne so bile njJhove žrtve. V primeri z mnogostransko igro Anglije nasproti boljševizmu so vse te vmesne faze kakor sta poljski in jugoslovanski primer samo skromne prigode. Dejstvo, da se je ta pre_ okret v Angliji pojavil ped vlado istega Churchilla, ki je 1. 1919 hujskal svoje rojake, češ, da re žrtvujejo dovolj zlata in krvi v borbi proti boljševikom, je najboljše merilo za angleški egozem in za presojo, kako malo pom'slekov imajo Angleži, kadar so na tehtnici njihova lastna vprašanja.
Stockholm, 6. marca. s. Glede spora med begunsko poljsko vlado in sovjetsko zvezo piše angleška revija »Economist« med drugim tole:
Os se ne bori samo na bojnih poljanah, temveč tuli na političnih področjih, če bomo nadaljevali te otročje razprave, bomo v političnem pogledu nudili nasprotniku možnosti za udarce in povrh spravljali v slabo luč zvezo, ki naj bi vladala med združenimi narodi.
»Economist« smatra poleg tega, da angleška vlada zagrešila napako, ker je bila pasivna glede političnih vprašanj, ki m se med vojno pojavila med združenimi zarodi. Danes nosi ta vlada vso odgovornost za poljsko-rusko vprašanje ln mora strogo svariti oba nasprotna tabora, naj že prenehata te razprave, kajti, sedaj gotovo ni prikladen trenutek deliti torto, ki je nikjer še ni.
List se nadalje pritožuje, da je povezanost med združenimi narodi v primetl s državami Osi zelo raznolika in se na zunaj kaže v celi mavrici političnih barv od skrajne desnice do skrajne levice. Trda ki popolna vez med narodi pa je eden nepogrešljivih pogojev za zmago in za mir. S te strani je Os že davno prej uredila vbo račune in postavila v senco združene narode, zaključuje ta obzornik svoja izvajemja o tem zadnjem sporu med združenimi narodi.
Stockholm, 8. marca. s. »Svenska Dag-
bladet« doznava iz Washingtoma, da je T tamkajšnjih političnih krogih zbudil veliko pozornost govor, ki ga je imel po radiu mani zgodovinar, profesor Gre ene Usher. O tem govoru domnevajo, da je bil sestavljen po navodilih iz Bele hiše, in ga smatrajo kot prvo ameriško stališče v najnovejšem konfliktu med Poljsko in Sovjetsko zvezo. Prof. Usher je dejal med drugim: »Poljske težnje po zapadni Ukrajini in nekaterih področjih zapadne Rusije ne bodo nikdar dosegle podpore Ze lin jenih držav, ker ne odgovarjajo demokratičnemu duhu.c Govornik je nato še pripomnil: »Zedinjene d'"žave niso pripravljene podpirati teritoriialnih zahtev poljske vlade, katere želje so j aretirane in presegajo meje pravice in zmernosti.«
Pre tik r munl stično razpoloženje v Južni Afriki
Bern. 8. marca s. V Južni Afriki morajo k» munisti in agenti Moskve zelo marljivo delati, ker se mora pečati z njimi južnoafriška zbornica. Ameriške agencije poročajo o resoluciji* ki je bila predložena v zbornici in ki zahteva, naj se vsi sovjetski konzuli izženejo u. države Notranji minister je moral bržkone na povelje iz Londona posredovati v razpravi in braniti zastopnike Moskve. Po vel kem trudu je bila resolucija odklonjena s 63 glasovi proti 36 Opozicija je izjavila, da bo nadaljevala borbtf in da bo prihodn;a volilna kampanja prav pod geslom komunistične nevarnosti.
60-letnica kisessšfeSa dr* Gregsrija Rozmana
Danes praznuje ljubljanski škof g. dr. Gregorij Rožman svoj 60. rcjstri dan. R: dil se je v Dolinčicah v šmihelski župniji pri Pliberku. Njegov oče je bil kmetovalec France, mati pa Terezija roj. Gl nikova. Ko je dovršil ljudsko šolo v šmihelu in Pli-berku, je bil sprejet kot gcjenec v Mariia-n iče v Celovcu, kjer jc dovršil gimnazijo. P:> maturi 1904 je vst.pil v celovško bogo-oovje in je bil 21. jul ja 1907 posvečen v c nhov~;ka. Novo mašo je nato pel 4. avgusta.
Leta 1909. ga je celovški škof dr. Kahn p sial na Dunaj v Augustineum. Tam je bil 27. junija 1912 promviran za doktorja bogoslovja. Nato je bil postavljen za pre-fckta v celovškem Marijanišču. Naslednje leto je že postal docent cerkvenega prava ra bogoslovnem učilišču v Celovcu, leta 1914. pa rednj profesor. Poleg tega je bil
nekaj let duhovni vodja v semen šču. Pred svetovno vojno je napisal za Mohorjevo družbo mclitven!k »Presveta evharistijac.
Po vojni je bil imenovan za kancelarja prošta Randla v Dobrli vesi. Leta 1919. je
sprejel stolico za cerkveno pravo na ljub-ljani.ki bogoslovni fakulteti. Dne 7. januarja 1920 so se pričela njegova predavanja, št ri leta nato je bil imenovan za izrednega profesorja bogoslovja. Za mlad:nio, kateri je od nekdaj posvečal največjo pozornost, je napisal mo-.:;venik »Besede življenja«. Predsednik cerkvenega sodišča v Ljubljani je bil že od leta 1922., a leta 1927. je bil imenovan za konzfrt: rialnega svetnika. Kot tak je bil imenovan za. koadjutorja škofu Jegliču. Ko je ta odstop'l, je dr. Gregorij Rožman dne 1. avgusta 1930. prevzel vodstvo ljubljanske škofije.
Resnica o Izgubah v
za cceane
že Churchill je v svojem govoru dne 11. februarja t. 1. posvetil velik del svojih izvajanj pred spodnjo zbornico vprašanju varnosti pomorskega prometa, tonaži in izgubam brodovja. Opaženo je bilo, da je bil Churchill namenoma optimist v svojih ugotovitvah, ki so bile razen tega le kaj malo točne. Churchill je razen tega nekatere stvari namenoma zamolčal. Razlogi za ta molk naj bi bili dvojni; dva izmed njih se nanašata na vojno politiko, dva na strateško vodstvo vojne. Prva dva naj bi bila naslednja: 1. Sovražnik naj se trudi, da sam ugotovi prave številke, 2. Sovražnik naj postane žrtev svojih lastnih laži. Na kratko bi lahko oba ta dva razloga zajeli v enega, pustiti sovražnika v negotovosti. Strateška razloga pa naj bi bila: 3. Odvzeti sovražniku možnost slehernega nadzorstva nad poročili poveljnikov njegovih podmornic, 4. Odvzeti mu sleherno možnost, da bi posebne izgube vezal s posebnimi oblikami ali akcijami napada, da bi torej ne mogel preveriti učinkovitosti posebnih napadalnih taktik.
Ali so ti razlogi utemeljeni? Le poglejmo po vrsti najprej oba razloga vojnopoli-tičnega značaja, ki jih je Churchill navedel v opravičilo zaradi svoje molčečnosti o dejanskih izgubah angleškega brodovja v preteklem letu.
1.	Predvsem je bil Churchill v tem pogledu v popolnem nasprotju s samim seboj. Novembra 1. 1941 je namreč v spodnji zbornici izjavil, da je Anglija v štirih mesecih od marca do junija istega leta izgubila dva milijona ton brodovja, dočim je v nadaljnjih štirih mesecih do oktobra izgubila le 750.000 ton brodovja. L. 1941 ga torej ni niti najmanj skrbelo, da ne bi izdajal številke sovražniku. Tedaj mu torej nI bilo za to, da bi sovražnik »postal žrtev svojih lastnih laži«. Zakaj se je na ta razlog spomnil prav sedaj? Zakaj ni bilo nevarno in škodljivo izdajati številk o potopitvah v 1. 1941, dočim se mu naenkrat to zdi nevarno za 1. 1942? Samo ena razlaga je mogoča. V štirimesečju marec—junij 1941 in naslednjem štirimesečju julij—oktober je bilo zabeleženo znatno zbolišanie ooložaja; od mesečnih potopitev okrog 500.C00 ton v prvem štirimesečju se je mesečno povprečje v drugem znižalo na borih 188.C00 ton. Razvoj je bil torej na splošno dober, zato je Churchill številke lahko objavil. Letos pa bi bilo škodljivo izdajati sovražniku prave podatke. Torej se stvari pletejo slabo. Tak je logičen zaključek.
2.	Stvar pa ie še bolj zanimiva. Med+em ko ie Churchill najnrej izjavil, da ne želi navesti nobenih podatkov, češ. da bi bilo to škodljivo iz navedenih razlogov, se je v nadaljnjih izvajanjih le spozabil in navedel nekaj številk, sicer ne neposredno, pač na posredno, po katerih si je vendarle mogoče predstavljati, če že ne prave izgube angleškega brodovja. vsaj one. ki jih Angleži priznavajo, odnosno. ki bi jih svetu radi dopovedali. Račun izhaja iz teHe ChurchMlovih izjav: »Skunna an-gleško-amerška in kanadska gradnja novih ladij je za milijon in četrt ton večia kakor skupne izgube. To pomeni, da je naše celokunno brodovje v teh šestih mesecih za 1.250.000 ton večje, kakor je bilo pred doI leta.« Na osnovi teh izjav je kaj lahko postaviti enačbo: Nove gradnje manj potopitve je enako 1.250.000 ton. Neznanka so tu le potopitve. Ako pa ugotovimo številko novih gradenj, dobimo tudi to neznanko.
Podatke o gradnjah je mogoče ugotoviti, upoštevati pa moramo, da ameriški podatki o gradnjah navajajo pri tonaži nosilnost ladij, medtem ko nemški podatki o potopitvah navajajo prostor, ki prihaja za tovor v poštev. Nosilnost ladij se nanaša na skupno težo blaga, potnikov, posadke, premoga in živeža, ki ga ladja nosi s seboj: prostornina po nemškem merilu pa navaja vseb:no razpoložljivih prostorov za natovarjenje blaga. Ameriška tona je torej utežna tona, nemška tona pa je prostorninska tona. Razmerje med prvo in drugo je približno kakor 3 proti 2. (Trije milijoni ton) po ameriškem merilu so toliko kakor dva milijona ton po nemškem merilu.)
Pri gradnji novih ladij je treba upoštevati gradnje v Zedinjenih državah. Veliki Britaniji in Kanadi. Zedinjene države so v 1. 1942 zgradile v celoti nekaj več kakor 8 milijonov ton (po ameriškem merilu), pri čemer je treba ugotoviti, da so v prvem polletju 1942 zgradile le nek=n nad dva milijona ton. v drugem pa blizu pet milijonov ton novega brodovja. kar predstavlja precej točne podatke. Angleži svojih podatkov o novih gradnjah niso nikdar objavili, vendar pa je Churchill nekoč dejal, da sc angleške ladjedelnice v juliju 1942 zgradile eno četrtino lad'i zgrajenih v ameriških ladjedelnicah V onem mesecu so Američani zgradili nekaj manj kakor 800.000 ton novih ladij, Anglija j:h je torej tedaj zgradila za 200.000 ton (seveda po ameriškem merilu). V naslednjih mesecih so torej Angleži skupno zgradili približno 1.200.000 ton novih ladij. V Kanadi so julija 1. 1942 zgradili 120.000 ton novih ladij ali v vsem drugem polletju 1942 približno 800.000 ton novih ladij. Tako bi za drugo polletje 1942 dobili skupno številko približno 7 milijonov ton novih ladij po ameriškem merilu v vseh treh državah, kar bi bilo približno 5 milijonov ton novih ladij po nemškem merilu.
Churchillovo enačbo bi torej po teh podatkih lahko rešili. Ker so bile potom+v v drugem polletju 1942 za približno 1,250.000 ton manjše kakor nove gradnje, bi torej potopitve v tem razdobju —^ po ChurchiTovi posredni navedbi — znašale 3,750.000 ton.
Poglejmo sedaj, ali se te številke, kakor jih je navedel Churchill, strinjajo z nemškimi ali razlikujejo od njih! Ako bi bilo res, kar je nekaj tednov pred Chur-chillovim govorom napisal list »Manche-ster Guardian«, bi se ti podatki popolnoma skladali. List je namreč tedaj zapisal: »Nemci trdijo, da so v L 1942 potopili 1208 ladij v skupni tonaži 7,586.000 ton. Vsi vedo, da so te številke pretirane, toda po ameriških cenitvah resnični podatki niso mnogo nižji.« Ker se zgornja številka nanaša na vse leto 1942, bi torej na drugo polletje odpadlo približno tri milijone in tri četrt milijona ton. V resnici pa so Nemci trdili, da so potopili mnogo več Po nemškem komunikeju z dne 1. januarja L 1943 so nemške ladje v celoti potopile 1283 parnikov v skupni tonaži 7,955.000 ton. od katerih so jih podmornice potopile 1208 v skupni tonaži 7,586.000 ton (»Manchester Guardian« je navedel samo to drugo številko!). Nemško letalstvo pa je razen tega potopilo še nadaljnjih 167 trgovskih parnikov v skupni tonaži 935.000 ton, tako da so skupno znašale vse potopitve blizu 9 milijonov ton. Nemci torej trdijo, da so skupno potopili v lanskem letu 8,940.000 ton od tega 4,689.000 ton v prvem polletju, v drugem pa 4.251.000 ton. Iz tega torej sledi, da znaša razlika med novimi gradnjami in potopitvami komaj tri četrt milijona ton, ne pa milijon in četrt, kakor je izjavil ChurchilL
In v tej zvezi se lahko še upravičeno vprašujemo: Kaj pa v prvem polletju? Zakaj Churchill tudi o tem ni govoril? Vsakdo si lahko po zgornjih podatkih napravi sam približen račun in ne dvomimo, da bo z nami vred ugotovil, da je bilo tedaj potopljenega najmanj 2,700.000 ton
[ uspehi na Pacifiku
Tokio, 8. marca s. Japonski glavni stan objavlja uspehe, ki 90 jih japonske letalske in pomorske sile dosegle pri Salo-monskem otočju in Novi Gvineji v dobi od 16. februarja do 5. marca t. L Skupno je bilo sestreljenih 113 letal, 11 nadaljnjih pa uničenih na tleh. Štiri sovražne podmornice so bile potopljene. Japonske oborožene sile so utrpele tele izgube: 2 rušilca potopljena, 5 prevoznih ladij potopljenih in 7 letal, ki so se vrgla na sovražne cilje, uničenih.
Italijansko-japonsko
kulturno sodelovanje
Toki?, 8. marca s. V navzočnosti princa Noguhita Takamachija, pokrovitelja japonsko-italijanskega kulturnega društva je italijanski Kr. veleposlanik baron Indelli izročil četrto nagrado »Leonardo da Vinci« v znesku 1000 jenov Takuzuju Kobasuju. Kobasu je prejel to nagrado za delo o vplivu italijanske kulture na francosko klasična komedijo. Slavnosti se je udeležilo mnogo osebnosti japonskega kulturnega sveta.
Poroka Lichtensteinskega princa
Bern, 7. marca. s. V Vadusu. glavnem me« stu kneževine Lichtenstein. je bila poroka princa Frančiška Lichtensteinskega z grofico Gino Vilczek. Poročni obred je bil posebno svečan ob navzočnosti ljudstva v katedrali, kjer je poroko opravil škof Caminada. V 'incnu vsega prebivalstva je poročno dvojico ob izhodu iz katedrale pozdravil predsednik parlamenta dr. Oton Schobler.
Američani izpodrivajo
Angleže tudi v Jemenu
Ankara, 7. marca s. Po vesteh z Jemena se je tudi v to deželo pričelo gospodarsko prodiranje Amerike. Z običajno pretvezo gospodar« ske pomoči je vvashingtonski vladi uspelo izsiliti tako zvane gospodarske delegate pri je> menski upravi. Nadalje so nedavno prišli iz \Yashingtona tud; tako zvam vojaški tehnični nstruktorji, ki naj opremijo iemenske čete z modernim ameriškim materialom Tako se zaključuje s premočjo Amerike dolga bitka obeh anglosaških držav za oblast v Jemenu.
ISO smrtnih žrtev nesreče v londonskem zaklonišču
Rim, 7. marca s. Iz Londona poročajo nadaljnje podrobnosti o letalski nesreči, ki se je pr petila v nekem zaklonišču med zadnjim leta. skim napadom na London. Na zahtevo sorodnikov žrtev, da naj se odredi javna preiska«
ICUdJ JJUIUJJI jdicga najmanj	t^n , .......... ..... i	i	-
več ladij, kakor pa jih je bilo v istem ča- va in ugotovi, kdo je odgovoren za nereco, so
• 1 ,	_____ i	_ _ ____J- ~	~. 1 ________1:	; 1f 4-; U, /%3fr rr% i kf cnrl i m i r>K_
su zgrajenih (nove gradnje so znašale te daj največ dva in pol milijona toni). Čeprav so vsi ti računi le približni, nam vendar odkrivajo resnico o potopitvah na osnovi sovražnih podatkov. (Po »Corriere deila Sera«.)
Znanstveno sodelovanje Italije in Španije
Madrid, 7. marca. s. V Madrid se je vrnil iz Rima akadem k Španije Garcia Sinariz, ki je bil nedavno imenovan za akademika papeške znanstvene akademije. Odlični znanstvenik jc v razgovoru z novinarji izrazil svojo zahvalo sv. očetu in je nadalje izjavil, da so ga v Rimu v vseh krogih prisrčno sprejeli. Izkoristil je svoje bivanje v Rimu za pripravo osnov za š:rše znanstveno sodelovanje med obema narodoma. V ta namen bo višji svet za znanstvena raziskovanja organiziral redno izmenjavo del in profesorjev special stov, ki bedo predavali in vodji' dcpolnjevalne tečaje za razne znanstvene panoge. Znanstveno sodelovanje med obema državama bo še bolj ojačilo vezi prijateljskega bratstva med obema državama ter bo koristilo skupni ku.turi.
Uspešna torba prati komunistom
Poročali smo že o hudem komunističnem porazu v Pleterjih. kjer so partizani nanadli ta= mošnji samostan m bili po dvodnevnem boju odbiti, čeprav so bili v več ko desetkratni premoči. Imeli so pri tem izredno hude izgube I prj Dobrepoljah je majhen oddelek vaške mrtvih in ranjen h. A tudi iz drugih krajev I straže iz Hočevja zajel in po kratki borbi ob-Ljubljanske pokrajine prihajajo poročila o važnih uspehih dosledne in neizprosne borbe podeželskega prebivalstva proti pogubnemu komunizmu.
Pr.bližno enak poraz kakor v Pleterjih so partizanski oddelki malo poprej doživeli v oko* lici Stične na Dolenjskem. Vaške straže in protikomunistični legionarji so pregnali partizane iz vasi Biča in Prislavice. k5 so ju imeli zasedene. Ko so dob.li partizani ojačenja tako da so bili po številu mnogo močnejši od nasprotnikov, so spet navalili na obe vasi. Boj se je začel okrog enajstih dopoldne ter se nadaljeval ves popoldan in vso neč do drugega jutra. Potem so se partizani razočaran umaknili s hudimi izgubami. Mrtve in ranjene so odpeljali s seboj, tako da ni mogoče točno ugotoviti njih štev.la. Po zbranih naknadnih poročilih sklepa* jo, da so imeli partizanski oddelki okrog sto mrtvih in približno toliko ranjenih. Enako je komunistom klavrno spodletel napad na vasico Žažar pri Vrhniki. Napadli so jo penoči a ta mošnja vaška straža jih je prestregla ter jih ob sodelovanju vsega prebivalstva odbila in prepodila.
O podobnih primerih poročajo iz drugih
podeželskih krajev. Vsi ti dogodki jasno postavljajo na laž komunistične trditve, da še vedno del prebivalstva simpatizira
z njimi.
Nadaljnje pomembne uspehe dosega proti-komunistična borba s tem, da neprestano raste itevilo zajetih komunističnih voditeljev, bodisi nartizanskih višjih ali nižjih komandantov, bo-d:si političnih komisarjev ali drugih komunističnih funkcionarjev Tako poročajo iz Šent Vida pri Stični, da so člani vaške straže iz Tcmen:ce, ko so patruljirali po hribih nad Šent Vidom, v Lazah zajeli v neki hiši dva parti» zana. Skušala sta pobegniti, pri čemer sta streljala z revolverji. Streljala je tudi vaška straža in zadela oba partizana. Eden od niiju ie bi' takoj mrtev drugi pa hudo ranjen V mrtvem partizanu so spoznaP rel-ega Mirka Pestotnika ki je veljal za vod'n ga oariizan^-ega organi zatorja v predelu med Stično in litijskim
-; - , -oi" ? -.•'-• ->•-,••
SoseocSarstv^
Proračun Pokrajinskega korporacijskega sveta
Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino je na podlagi § 32. naredbe o zbornicah Z3 trgovino in industrijo z dne 3. avgusta 1932. n na pcdlagi komisarjeve naredbe o ustanovitvi Pokraj!nskega korporacijskega sveta z dne 2. maja 19t2-XX odobril proračun Pokrajinskega korporacijskega sveta zi leto 1943. v višini 3,375.372 lir dohodkov in prav toliko iz-datk-cv. Na podlagi § 1. zakona z dne 2. julija 1930. je Visok5 komisariat odobril, da se v kritje stroškov cdmerijo in pobirajo:
1)	15% doklada na osnovni in dopolnilni pridobninski in družbeni davek ob naslednjih spremembah: Davčn* zavezanci, ki plačujejo pa se ob istih dospetkih kakor čati letni davek 25 lir. Podjetja, ki so d lž-na plačevati odstotno doklado (izvzemši male obrtn ke, ki plačajo pavša'no pridob-rino) moralo plačati Pokrajinskemu kor-peraojskemu svetu letn? doklado 25 lir, če bi 15% doklada znašala manj kakor 25 Ur.
2)	15% doklada na 50% minimalnega družbenega davka po čl. 86. zakona o neposrednih davkih. Ta doklada ne more znašati manj kakor 100 lir.
Davke in doklade v korist Pokrajinskega korporacjskega sveta odmerjajo ii> po-b:rajo prifet.jni davčni uradi v smislu § 7. zakena o odmerjanju in pobiranju doklad, plačujejc pa se ob istih dospetkih kikor glavni davki, po katerih so odmerjeni
Poleg omenjen;h davkov in doklad sme Pokrajinski korporacijski svet pob:rati razne taksf. in pristojbine tajništva iz naslova uradnih opravil po tarifi ki jo je s posebnim odlokom odobril V'soki komisariat.
Gospodarske vest*
= Novi predpisi o »zv zu in uvozu bankovcev v albanski valuti. Glede na medmiii-strski odlok o ureditvi trgovinskega in va. lutnega prometa med Italijo in Albanijo z dne 25. septembra 1939 G^rle na ministrski odlok o izvozu in uvozu italijanskih banlcvcev in drug'h vrednostnih papirjev v lirah glede na Kraljevi ukaz s predpisi o pobijanju kršenja valutnih zakonov in glede na zak-n o kazenskih določbah glede izmenjave, valut in trgovne z zlatom, je ' minister za izmenjavo in valute v spo- j ; razumu z min:stri za zunanje po .le. za Ita- j i lijansko Afriko, za pravos dje, za finance i in za promet odredil: Najvišji znesek ban. ; kovcev v albanski valuti, ki ga po členu ' 2. odloka z dne 25. septembra 1939. 9me j imeti s seboj. kd;r potuje iz Italije. Itali
razglas, iz katerega sledi, da namerava
na p:dlagi §§ 8., 9. in 12. gradbenega zakona spremeniti regulacijo zemljiškega kompleksa med Svetokrižko in šmartinsko cesto v ckolšu 2al in pokopališča. Določene parcele kompleksa med žalsko in šmartinsko cesto naj se preglase za stav-bišča, zazidljiva z enonadsti opnimi stanovanjskimi stavbami. Del tega kompleksa pa naj bo namenjen za prometne namene ter nasade. Določene parcele med Žalsko in Svetokrižko cesto pa je namenjen v javne namene, komun kacije, parke in za pogrebne ter pokopališke javne naprave. Namen spremembe je, omogočiti ekonomič-nejšo in racionalnejšo izrabo tega zemljiškega kompleksa s povečanjem ozemlja, ki naj se zazida, kar naj razbremeni občino pri izdatkih za odkupe zemljišč za javne regulacijske namene. Spreminjevalni regulacijski načrt in uredba o njega izvajanju sta inteiesentcm na vpogled v tehničnem oddelku mestnega poglavarstva, Nabrežje 20. septembra (Kresija), II. nadstropje, soba štev. 54., skozi mesec dni, pričenši s šestnajstim dnem po objavi tega razglasa v »Službenem listu« (to je od 22. t. m. naprej). Morebitne pomisleke in pripombe morajo interesenti predložiti mestni občini vsaj v petnajstih dneh po tcku za javni vpogled, sicer ne bodo vpoštevanl.
— Iz trgovinskega registra. Pri Banco di Roma, podružnici v Ljubljani, je vpisan za podravnatelja ljubljanske podružnica prokurist Mariano Messina; izbrisan je prokurist Luigi Dal Savio, vpisan pa prokurist Fiancesco Saverio Vista. — Pri tvrdki Celuicza, di-užbi z o. z. Videm pri Krškem s sedežem v Ljubljani je izbrisan pr:kurist Vladim r Pesek. — Pri tvrdlU Domača lanena industrija »Platno«, družbi z o. z. prej Siegel & drug v Ljubljani j« vpisan prokurist dr. Borut Prelovšek. — Pii Papirni in kartonažn: industriji I. Bo-nač sin, v Ljubljani je izbrisan prokurist Vladimir Pesek.
= Prva prekomorska ladja s plinskim generatorjem. V Kobenhavnu so v ladjedelnici Burmaister & Wain zgradili pivo veliko prekomorsiko ladjo na pogon z ge-neratorskim plinom. Ladja ima nosilnost 3000 ton. Dieselov motor se je že pred vojno dobro uveljavil za pogon ladij, saj so motorne ladje v gradnji novih ladij zavzele prvo mesto. Za pogon motorn h ladij je pa seveda potrebna nafta. Medtem ko so motoma vozila na kopnem kmalu pregradili na pogon z generatorskim plinom, je ta preosnova pri motornih ladjah mnogo težavnejša. Po izkušnjah, ki so bile napravljene z uporabo plinskega genera-
lmeil s serjuj.	^i-uju i*.	, ---- ..." . { , :„
ja-skih posestev !n z ozemelj Italijanske ; torja v manjs h rečnih ladjah se jedan-.,____i-- j____:u	.. AiKoni. sto namnlm-ra družba Ivavitas odlocoa
odgovorili razni listi, ki z ostr.mi besedami obžalujejo, kar se je zgodilo in zahtevajo ukres pe, ki naj preprečijo, da zaklonišča ne bodo ognjišča nesreč za meščane, temveč j m bodo varovala življenje. Po zadnjih ugotovitvah je i število žrtev naraslo na 180, ne upoštevajoč poškodovanih in ranjenih, med katerimi je mnogo hudo ranjen h. Min ster za notranjo varnost Morrison si je danes ogledal zakloni-i šče. Mislijo, da bo ugodil zahtevam sorodnikov i žrtev in uvedel preiskavo. Pcscbno obremenil-' na je izjava zaklonišču dodeljenega zdravnika Izpovedal je, da je pred katastrofo opozoril, da jc vhod v zaklonišče zelo nevaren, kar pa komisarji v tem okraju in drugi funkcijonarji niso upoštevali.
Bern, 6. marca, s. Dopisnik lista »Basler Nachrichten« poroča iz Londona, da se zdi v angleški prestolnici nerazumljiva znana tragedija, ki se je pripetila pred dvema večeroma v nekem zaklon šču in sicer posebno zaradi razsodnosti, ki naj bi baje bila ena glavnih vrlin angleškega naroda. Zaradi tega je zelo težko določiti odgovornost za ta dogodek, pravijo pa, da so razne okolišč ne povzročile katastrofo. Razen tega pripominjajo, da ?o imeli v Londonu mnogo žrtev tudi zaradi streljanja protiletalskega topništva. Sedaj je bilo prebivalstvo pozvano, naj bo bolj disc plimira-no in manj radovedno
okrajem. Ljudska sodba ga dela odgovornega za nešteto zločinov ki so bili izvršeni na tem področju. Pri njem so našli tudi več zanimivih stin.
vladal partizansko skupino, ki je imela nalogo skrbeti za zvezo med Suho krajino ter krško in dobrepoljsko dolino. Le enemu od partizanov se je posreč lo pobegniti vsi drugi pa so bili ujeti, med njimi tudi taki, ki so j;h ljudje poznali za hude komunistične teroriste.
Protikomun stični oddelek z Bizovika pri Ljubljani je na patruljnem pohodu po hribih, ki se vlečejo od Golovca proti Grosuplju na* še' in prijel v tamkajšnjih naseljih nekaj partizanov ter odkril dve skriti partizanski delavnici, kroiaško in čevljarsko.
Tako prizadaja odločna volja osveščenega ljudstva komun.stom neizprosno udarec za udarcem.
Afrike, naj si preko drugih dežel v Albani jo in kd; r potuje iz Albanije, najsi preko drug h dežel v Itslijo, Italijanska posestva in ozemlje Italijanske Afrike se zvišuje na g0 albnnsk h frankov.
= Sprejemni in oddajni vpisniki proizvajalcev žganja in likerjev in trgovcev z žganjem in likerjem na debel«. V »Službenem listu« je objavljen popravek k naredbi s predpisi o proizvodnji in potrošnji žganih pijač in likerjev z dne 19. februarja 1943-XXI., po katerem potrdi prejemni in ol-dajni vpisnik proizvajalcev in trgovcev na debelo Pokrajinski korporacijski svet in ne Pokrajinski prehranjevalni urad, kakor je bilo to prvotno objavljeno.
= Razširjenje železniške postaje Metl;ka. Visoki komisariat objavlja v »Službenem listu« razglas o razširjenju železniške postaje Metlika. Ta postaja je postala zaradi nove državne meje važno tranzitno nakla-dišče. Da zadosti prometnim zahtevam, namerava uprava državnih železnic povečati naprave te postaje, in sicer zgraditi tri nove tire, eno skladišče in en oporni zid ter prestaviti javno poljsko pot in jarek. V ta namen bo treba razlastiti tuja zemljišča in pravice v katastraJni občini Metlika. Na pre llog delegacije vzhodnih železnic ministrstva za promet v Ljubljani za uvedbo postopka upravnega obhoda in razlastitve je Visoki komisariat na osnovi odredb bivšega avstrijskega zakona od 18. februarja 1878 in naredbe od 25. januarja 1879 odredil upravni obhod z razlastitveno obravnavo, ki se pričneta 26. t. m. s sestankom komisije ob 11.30 na postaji Metlika. Načrt in seznam zahtevanih zemljišč in pravic bosta razgrnjena na vpogled pri občini Metlika od Ine, ki sledi dnevu objave tega nazglasa po občini, do dneva pred ogledom. Morebitni ugovori zoper povečanje in razlastitev se lahko vložijo ustno ali pismeno pri okrajnem civilnem komisariatu v Črnomlju od dneva objave tega razglasa do 24. t. m. ali pri vodji komisije med obravnavo. Prizalete lastnike, ki se ne bi osebno udeležili obravnave, smejo zastopati sposobni in pravilno pooblaščeni zastopniki. Razglas povdarja, da odškodnine za zemljišča in pravice, ki naj se razlaste, niso predmet obravnave, marveč so pridržane poznejšemu izreku rednega sodišča za primer, da se prizadeti lastniki in uprava železnic ne hi v tem pogledu sporazumeli.
- Sprememba regulacije med Svetokrižko in Šmartinsko cesto. Mestno poglavarstvo v Ljubljani objavlja v »Službenem listu«
ska paroplovna družba Navitas odločna za gradnjo velike motorne ladje na pogon z generatorskim plinom. Poizkus je sijajno uspel, kar so pokazale poizkume vožnje. Ladja ima štiri taktni plinski Dieselov motor s 1250 konjskimi silam: in dva pomožna motorja, ki imata vsak po 100 konjskih s:l, ter tretji manjši motor, čigar pogon je ure.icn na plin in na katranov o olje, ki se pridobi kot postranski proizvod v ladijski generatorski napravi. LadMski plinski generator potroši manj premoga, kakor bi potrošila ladja enake veliko;,ti s parnim pogonom. Le gradben: stroški ladje so nekoliko večji. Pri konstrukciji ge-neratorske naprave so uporabljena drugačna načela, kakor pri generatorjih za motorna vozila ali majhne ladjice in čolne.
Kanada |e na milost lzs f?e-mil zsl iz£r£?€££ta Zedinjenim državam
Buenos Aires, 8. marca, s. Dopisnik lista »Christian Science Monitor« iz Ottavve piše, da zanimajo predlogi Amerike vso zdruaene narode Kanada je bolj ko katera druga država interesirana na teh predlogih, kajti gospodarstvo Kanade se je večinoma spoj la z gospodarstvom Amerike. Kanada torej ne more izbeči posledicam velike gospodarske odločitve v Ameriki. Med vojno je Kanada spremenila ravnovesje svojega gospodarskega življenja in se je na pričakovan način industrializirala. Zdaj je količina proizvodov, ki se izvaža iz Kanade v Ameriko mnogo večja kiakor pred vojno.
članek pravi dalje: Za slehernegia kanarskega gospodarstvenika, pa naj bo kakršnega koli političnega mnenja ali stališča glede zasebnih podjetij, je jasno, da je treba obdržati večji del izvoznega trgovanja tudi po vojni, če se hoče Kanaca izogniti usodni krizi. Vsa gospodarska bodočnost Kanadske zavisi zaradi tega od severnoameriške carinske politike, če bi Zedinjene države izvajale z: pet svojo staro politiko visokih carinskih tarif, bi bilo kanadsko gospodarstvo strašno prizadeto. Zaradi tega opazuje Kanada z vznemirjenjem ameriško svetovno gospodarsko politiko in čaka v strašni napetosti na odločitev kongresa o pravici predsednika sklepata medsebojne gospodarske sporazume. Značilno je, da pisec sploh ne govori o Angliji, ter samo poudarja, da Kanada lahko pričakuje rešitve od Zedinjenih držav.
Umrl je naš nad vse ljubljeni sin, brat in zaročenec
Dušan Lokar
poručnik korvete bivSe jug. vojne mornarice
Pogreb našega Dušana bo v sredo, dne 10. marca cb 15. uri z žal, kapelica sv. Andreja, k Sv. Križu.
Ljubljana, Renicci, Ventotene, dne 7. marca 1943.
ANTON, oče; IVANKA, mati; SAŠA, MILOŠ, brata; SLAVKA, sestra; DRAGICA, zaročenka in ostalo sorodstvo
JUTRO« št. 55
3
fc HL 1M3-XXI
£. Josin:
Stara Ljubljana
XVI.
Zgodovinar Ivan Verhčvec
Ivan Verhovec, r:jen V Ljubljani 1. 1853., je poučeval geografijo, zgodovino, nemščino in slovenščino cd leta 1882. do 1886., potem je postal profesor na ljubljanski gimnaziji. Umrl je leta 1902. Verhcvec je b 1 priznan zgodovinar, spisal je več knjig iz domače zgodovine, kakor Ljubljanski me&čani itd.
Ivan šubic. rojen v Poljanah pri šk^fji Lcki leta 1856., je poučeval Od leta 1882. —1884. naravoslovje, nemščino in sioven-šč no, potem je postal direktor na ljubljan^ ski obrtni strokovni šoli ter si pridobil za ta zavod mnego zaslug. Umrl je v Ljubljani; od njegove družine živita v Ljubl.an: že dva sinova, eden je odvetnik, drugi pa iDženjer pri Pokojninskem zavodu.
Kari Pire, rojen v škofj: Loki leta 1857., je poučeval matematiko in gecmetiiio ter risanje leta 1883., nato je postal direktor na realki v Idrii.
Ivan Markelj, r:jen v št. Vidu pri Ljubljani leta 1852.. je poučeval leta 1880. naravoslovje, potem pa postal direktor na učiteljišču v Capodistriji.
Alfonz Paulm, rojen v Krškem 1. 1853., je poučeval naravcslovje 1. 18S0. in 1881., potem pa bil pren.fščen na ljubljansko gimnazijo (gl. odstavek o gimnazijskih procesorjih
Anten Kokalj, rojen v Ljubljani 1.1851., je poučeval od leta 1870.—1872. risanje, postal je potem meščanski učitelj v Fur-etenfeldu na štajerskem.
Leopold Laudes, rojen v Veronu v Italiji lela 1850., je poučeval risanje od leta 18724?1S76.
Edmund Lahejner, rojen v Ljubljani, je poučeval risanje od leta 1875.—1877.; postal je potem ljudski učitelj v Kranju, kjer je tudi umrl.
Moric Stanipf, rojen v Kaladaju na Češkem leta 1854., je poučeval leta 1875.— 1877. risanje.
Štefan Mandič, rojen v Gračacu na Hrvatskem leta 1813., je bil mestni uradnik; od leta 1864,—1875. je poučeval telovadbo. Umrl je leta 1880. v Ljubljani
Avgust Mandič, mestni uradnik, je poučeval telovadbo od 1. 1870.—1873.
Anton Heinrich, rojen v Llebenthalu v šleziji leta 1830., je poučeval stenografijo od leta 1869,—1878.
Kari Griinewald, rojen leta 1814., je poučeval leta 1870. in 1871. francoščino in angleščino. Umrl je leta 1892. v Ljubljani.
Ivan Wesely je poučeval telovadbo leta 1871. in 1872.
Skladatelj Anton Forster .
Anton Foerster, rojen v Oselnici na Češkem leta 1937., je poučeval petje od leta 1871. do upokojitve; umrl je leta 192tt.
Foerster je bil sin nadučitelja in glasbenika. Po devršitvi gimnazijskih študij je bil na univerzi v Pragi, kjer je študiral pravo: študije pa je opustil ter se popolnoma posvetil glasbi. V Ljubljano je prišel leta 1867. ter postal dirigent stolnega kora. Bil ie tudi kapelnik pri Dramatičnem društvu in pevovodja v ljubljanski čitalnici. Kot odličen skladatelj cerkvene ln posvetne glasbe si je pridobil veliko zaslug za Slovence. Glasbena Matica mu je postavila v njegovo počaščenje mal, skromen spomenik v Vegovi ulici.
Avgust Schweiger, zobozdravnik, je poučeval telovadbo leta 1872.
Valentin Schafer je poučeval telovadbo leta 1873. in 1874.
Julij Schmidt, telovadni učitelj na učiteljišču, je poučeval telovadbo na realki od leta 1875.—1891.
Prav v dobrem spominu imam duhovnike. ki so živeli pred 70 in 60 leti v Ljubljani.
Ljubljanski knescškofi
Dr. Jernej Vidmar, rojen v Kranju leta 1802., je postal knezoškof leta 1860. ter šel v pokoj leta 1874., nakar se je preselil v svojo hišo v rojstnem km ju; umrl je leta 1883. Dr. Vidmar je imel dve sestri, ki sta pri njem gospodinjili.
Dr. Janez Zlatoust Pogača r, rojen leta 1811. v Breznici na Gorenjskem, je postal knezoškof leta 1875; umrl je leta 1884. Položen je bil v grobnico v stolni cerkvi. Dr. Pogačar je imel sestro, ki je bila poročena z J. Beletom, posestnikom v Ljubljani, in brata, ki je živel v Ljubljani
KULTURNI PREGLED
kot upokojen vojaški oskrbnik; njegovo hčer je poročil Fran Detela, znani slovanski pisatelj.
Dr. Jakob Missia, rojen leta 1838. na Moti pri Ljutomeru, je umrl leta 1902. v Gorizii. V Ljubljani je bil škof cd 1. 1884. do 1897, potem je postal nadškof v Gorizii, leta 1899. pa kardnal. Pokopan je na Sveti gori pil Gorizii. Naš umetnik Zepič mu je napravil lep spomen:k iz kararskega marmora. »Instalacja vsakega knezoškofa je bila v Ljubljani prav slovesna. Po cerkvenih obredih -'e bil v škof. palači v II. nastr. velik banket, katerega so se uae-ležil razni dostejrnstveniki ter je vojaška godba dolgo časa koncertirala na dvorišču palače.
Stolni prosti
so bili: dr. A. Jarc, D. Zupan, dr. Leon-hard Klofutar.
Jarc se je rodil leta 1813. v Ajdovcu na D:lenjskem (umrl je 1.1900. v Ljubljani. Služboval je nekaj časa na Vrhniki, potem v Ljubljani, postal profesor na ljubljanski gimnaziji, naposled deželni šolski nadzornik ter bil upokojen leta 1873. Kot upokojenec je živel v Ljubljani ter delal na humanitarnem in prosvetnem polju; bil je tudi odbornik Slovenske Matice, predsednik Ceciljanskega društva in odbornik vdovskega učiteljskega društva.
Dr. Josip Zupan se je rodil v Kropi na Gorenjskem leta 1811. ter umrl v Ljubljani leta 1886. Postal je stolni kanonik, po-
tem župnik in prošt. Pred dobrimi 60 leti
je imel nemške pridige pri šmarnicah. Mož je bil močoe, velike postave ter je imel močan in lep glas, ko je pel v cerkvi.
Dr. Leonhard Klofutar se je rodil v Tržiču leta 1819., umrl pa je leta 1901. v Ljubljani. Kaplanoval je v Dobu in šmart-nem pri Kranju, potem pa postal prefesor v duh. semenišču, ter leta 1888. stolni prošt.
Stolni kanoniki
Spominjam se na sledeče stolne kanonike:
Dr. Janez Gogala se je rodil 1825 v Kranju in umrl 1. 1884. Od leta 1859—1882 je bil profesor na ljubljanski gimnaziji. Mnogo je deloval na karitativnem polju in je bil določen za ljubljanskega škofa, pa ie pred imenovanjem umrl.
Karel Klun se je rodil 1. 1841. v Pri-gorici v Gorjah na Gorenjskem, nato prišel v Ljubljano kot stolni kaplan ter postal tudi stolni kanonik. Ko je prišel v Ljubljano, se je pričel zanimati za politiko. Postal je najpreje občinski svetovalec, potem deželni, državni poslanec in se je v vseh strokah živahno udejstvoval; v državnem zboru se je vedno oglašal.
Friderik Križnar se je rodil v Kranjski gori 1. 1840., umrl pa je še mlad 1. 1890 v Ljubljani. Po dovršenih študijah je postal najprvo stolni kaplan ter je na ljubljanski realki poučeval verouk; postal je naposled kanonik in župnik.
Pogled v zgodovino Dolenjske
Kulturno, gospodarsko In socialno stanje pokrajine
že v 9. stoletju s prišteva tudi Dolenjsko k Sloveniji, Sclaveniji, kakor imenujejo tedanji viri naše ozemlje. Vendar se je do danes ohranilo kaj malo zanesljivih virov, ki bi govorili o tedanjih kulturnih, gospodarskih in socialnih razmerah med slovenskim prebivalstvom na Dolenjskem. Le jezik, ohranjeni narodni običaji in izkopanine nam vsaj v manjši meri dajejo bežen pogled v tedanje žitje in bitje naših prednikov.
Najstarejše podatke o naših prednikih najdemo pri grških zodo vinar jih, ki so smatrali Slovence za prav miroljuben rod, ki je prvotno živel v stanju polnomadstva, polagoma pa se ustalil v svojih bivališčih in se ves posvetil poljedelstvu, živinoreji in čebelarstvu, saj so Dolenjci imeli plodne zemlje več kot dovolj na razpolago. S to svojo posvetitvijo poljedelstvu in stalno naselitvijo, pa so jele hitro rasti po Dolenjskem večje vasi in zaselki, ki so nastale večinoma na krajih rimskih in ilirskimi naselij, in v katerih so si zgradili trdne hiše ter se obdali z zidanimi ali pa vsaj lesenimi utrdbami. Pač pa očitajo grški zgodovinarji že našim prednikom, da so živeli v neslogi in preveč radi posnemali vse tuje. Zategadelj se je tudi popolnoma spremenila njih prvobitna nomadska kultura, ki so jo popolnoma prevladali tuji vplivi. To dejstvo pa je na poljedelskem področju imelo kaj ugodne posledice. Pod vplivom bogatih izkušenj starega prebivalstva v poljedelstvu so obogatili dolenjsko zemljo z novimi kulturami in tako vidimo, da je že v osmem stoletju zasajeno dolenjsko polje z vsemi žitaricami, grahom, bobom, kumarami, bučami, repo, zeljem, makom, lukom, čes-njem, sadje pa je zastopano z jablano, črešnjo, orehom, višnjo, slivo in breskvo. Iz severnih alpskih predelov se je razširila na Dolenjsko tudi živinoreja in perut-ninarstvo. Iz svoje prvotne domovine pa so prinesli Slovenci na Dolenjsko tudi čebe-lorejo, ki se je tu kaj hitro uveljavila. Vinogradništva pa so se naučili Slovenci na Dolenjskem izključno od starega prebivalstva, vendar pa so še vedno najbolj cenili svojo staro narodno pijačo: medico.
Franki so po Dolenjskem pospeševali trgovino in posebno v 9. stoletju se je trgovinski promet po Dolenjskem že tako oživel, da so Dolenjci jeli celo izvažati svoje proizvode in jih zamenjavati s proizvodi jz drugih daljnih pokrajin. Preko Carigrada so dobivali celo raznovrstno prekomor-sko blago in z njim kupčevali. Sami so izvažali prvenstveno domače platno, med, vosek in krzno. V manjši meri tudi železniško rudo. Razen prekomorskega blaga pa so posebno uvažali iz sosednjih južnih
Ivo Peruzzi
Ivo Peruzzi obhaja svojo petdesetletnico. Primerna prilika, da predstavimo tudi širši javnosti tega, osebno tako skromnega kulturnega delavca jn njegovo dolgoletna delo.
Od rojstva mu je bilo določeno, da bo hodil po neizprosnem ukazu svojega srca po »drugem bregu« življenja. Niti za treDutek ni odstepil od svoje svobodne poti, nikdar ni bil nezvest burnemu veselju do dela, vselej iskren in obziren je ohranil svoje čisto poštenje in nezlomljivo dobro voljo, čeprav so v pestri pesmi njegovih dni zveneli vsi toni najvišjega jubilanta do najnižjega lamentosa. Ivo Peruzzi je svojevrsten pojav rašega kulturnega ozračja tn ravno zato se danes pri njem malo dalje
pomudimo
K. stopiš v njegovo delovno sobic? ti pokaže edino bogastvo na knjzndh omarah in v številnih rokopisih. Ce ga vprašaš po podatkih o njegovi vitalno razgibani delavnosti. ti odgovori z mottom svojih številnih zbork, ki je menda njegova prava vizitka in resnična, preprosta izpoved. »Po starem otcu v meni pr je češki muzikant. Po Baldassaru iz Siene ljubim Cvet in
Karr.en.
Od matere dolenjske mi srce je, večni fant. Iz pesmi lepa bolečine sije plamen.«
(»Mimoze«)
To je program esteta. ki je edinoft pristojen v občino Umetnosti. Kaj je skušal doseči, kaže njegova pot.
Sedemleten že piše romantične verze svoj' sestri, štirinajstleten poje v mladinskem zboru Glasbene Matice pri p:~vem izvajanju Verdjevega «Requiema«. neprestano izdaja rokopisne dijaške časop:se z ilustracijami mladih slikarjev-talentov in ustanavlja zasebne gledališke krožke. Dvajsetleten prjobčuje prvence v vezani besedi in v proz' v ^Ljub^jarskem Zvenu« (1314*, kot diiak skrivaj obiskuje dve leti dramatično šolo pri pok. Verevšku, Avgust; Danilovi, pozneje pri M. Skrbinšku m ŠeaM
in se pripravlja na igralski staji... Piše predavanja, se navdušuje za moderno sestavi obširno Studijo o Otonu 2upan«ču
(1912),	z redko družabnostjo druži prijatelje, prisrčno domoljubje ga vodi do pisanja potopisov. Povscd je prvi in zadmji. S plamteč'm idealizmom drami zaspance, iz-podnaša ga, a vselej se ujame, vedno pošteno prizna svoje zmote in daj nam usoda, da bi jih priznali mi vsi... Nobenega vlaka ne zamudi, ki ga pelje v nove pokrajine. Podoben je pozneje kot mož, kot večni fant. Beži pred trdo življenjsko resnico, a se vselej vrača v veseli objem pisanih postaj tega življenja.
»Vse je bilo bedasto naključje!« pravi, ko pokadiva cigareto.
»Imel sem smisel za humanističen študij, a absolviral sem brez veselja realko
(1913);	sprt z matematiko sem bil postavljen za računskega vodjo..užival ln občudoval sem lepe žene, a doživel vso prozo pravmh odnosov med spoloma. Tuj politiki sem žVel v naši dolmi, kjer je bila politika kariera, moč in ves smisel tega sveta. V resnici sem bil željan samote, a me je okolje gnalo k omizjem in sil'lo k »opredelitvi«. Vrag naj vse to razume! Pri nas se razdrobiš ali ubiješ, človek bodi, pa amen!«
Takega smo poznali in delali z njim. Njegov progresivni duh je preziral predsodke in tuj težkokrvnosti naše čudi je s smelim optimizmom premagoval vse navale zavisti in koristoljubja soljudi. Vselej pa ima njegova pesem prizvok tihe resignacije in tožeče obtožbe trdot needinega človeštva.
Pokojna EmU Adamič in Zorko Prelovee ter njun krog so ga vzeli kot literarnc-glasbenega delavca medee. V prvi svetovni vojJfi ga je priklenila dognati a osebnost mojstra Mateja Hubada in ves predan stvari je služ'1 20 let Glasbeni Matici, od 1. 1916—1923 kot tajnik, od 1923—1929 kot načelnk moškega zbora !n več let kot tai-nik glavnega odbora. Ves ta čae oskrbuje
pokrajin orožje, nakit in finejše tkanine. Krka, Sava in Kolpa ter stare rimske ceste so bile glavna trgovska pota. po katerih se je vršila trgovina in počasi pričenjajo po Dolenjskem že nastajati ob teh trgovskih poteh okoli gradišč večja tržna središča, iz katerih so se kasneje razvila glavna dolenjska mesta.
Večino gradišč so Dolenjci prevzeli od svojih predslovenskih prebivalcev in jih le obnovili ter dobro utrdili. Kakor kažejo ostanki gradišč po Gorjancih, pa se posebno tamkajšni prvi naseljenci niso izogibali gozdov, ampak so nasprotno raje gradili selišča na krajih, ki so bili čimbolj oddaljeni od glavnih prometnih žil in bili zaščiteni z gozdovi, naravnimi nasipi in strmimi bregovi. V bližini teh gradišč pa je bilo izkopanih tudi že mnogo staroslo-venskih grobov, med njimi so najvažnejši grobovi pri Črnomlju. Vendar je bilo v teh grobovih najdenih kaj malo orožja, kar se pa da razlagati s prepovedjo krščanske vere prilagati orožje v grobove in ni to nikak dokaz, da naši predniki niso bili bojeviti. Nasprotno, po raznih virih sodeč so bili prvi Slovenci na Dolenjskem prav tako bojeviti kot vsi njihovi sosedje, saj jih je v to že prisilila nujnost samoobrambe pred stalnimi navali divjih rodov. Mnogo zanimivejše pa so zato izkopanine nakita v staroslovenskih grobovih. Najrazličnejši so vsekakor obsenčni okraski iz brona ali srebra z geometričnimi ornamenti. Poleg njih je bilo najdenih tudi mnogo lončenih posod, dalje prstanov, zapestnic, ovratnic in drugega lepotičja in to v večini iz brona ali bakra ter obeskov iz stekla ali jantarja. Vsi ti predmeti pa so kaj skromno izdelani in ne dajejo slike kakega večjega bogastva, oziroma v keramiki kake večie umetnosti naših prednikov.
Kakor ostali Slovenci, tudi Dolenjci niso poznali prave državne organizacije pod kakim vrhovnim in enotnim vodstvom, ampak je bila podlaga vsemu njihovemu medsebojnemu življenju redbina — zadruga. v kateri so bili zbrani člani istega rodu pod skupnim gospodarstvom. Na čelu zadruge je bil postavljen najzmožnejši in najpoštenejši član. Radi hitre množitve pa so se zadruge toliko povečale, da so poe-dine nove družine bile prisiljene si ustvariti neva gospodarstva in tako nove zadruge, ki so ostale s staro v medsebojnih tesnih, krvnih, verskih, gospodarskih in političnih zvezah. Te zadruge so se združile v bratstva, bratstva v župe, ki so jim načelovali župani; v vojnem času je prevzel vodstvo nad vsemi zadrugami in župani izvoljeni vojvoda.
Sprva so živele dolenjske zadruge iz župe kaj svobodno življenje, toda z uvedbo fran-
glasbene prevode iz raznih jezikov za šolo in konservatorij ter zvesto druguje bivši »Ujmi«, največ za boglonaj...
Materiale bellico abbandonato dal nemico sul fronte della Tunisla — Vojni materijal, ki ga je zapustil sovražnik na tuniškem bojišču
štiri leta se je posvečal kulturni vzgoji delavske mladine, sodeloval pri mnog'h slo_ venskih revijah in polnil stolpce Prelovče-vih »Zborov« (1925—1934) s pesmimi in glasbenimi portreti. Od leta 1922 do sedanje vojne je pisal gledališke ocene, o zgodovini slovenskega teatra, nebrej pogovorov z Igralci in igralkami, pevci, umetnik: Mn*cgo je napisal preobzirno — preveč ga motijo srčne zveze s Talijo. V ilustracijah je bil stalen p:šoči slikar naših obrazov iz umetniškega sveta, a tudi iz meščanskih ln delavskih stanov. Obraze je večinoma olepšal narisal je take, kakor je želel, da bi bili'... Z Glasbeno Matico se je udeležil vseh turnej po Evropi in doma, sp;sal zbirko »Popotne«, pošiljal prispevke v mladinske revije, in ko mu je rahlo zdravje končno narekovalo mir, je vzljubil ko malokdo našo prirodo, zlasti planinski svet. V rokop sih, ki čakajo ug:dnejš'h časov, Ima preko pet sto pesmi, tudi tuje jezične. V njih
kovskega, oziroma bavarskega državnega reda je nastala tudi na Dolenjskem plast nesvobodnih, ki se je strogo ločila od svobodnih in polsvobodnih. Protikrščanski upori in odkrite vstaje proti frankovskemu gospodstvu so povečale število nesvobodnih Dolenjcev in ker se je pospeševala nemška kolonizacija in se je z njo v zvezi vedno bolj širil nemški pravni red, radi katerega se je tudi marsikateri svobednik raje odrekel svobodi in opravljal svoje premoženje le kot podeljen fevd. Iz vrst svobodnih Slovencev, ki so tudi pod Franki uživali vso gospodarsko in politično svobodo, so se polagoma povzdigovali plemiči, ki so bili pa po Dolenjskem kaj malo številni in so se hitro stopili z nemškim plemstvom. Med plemiči zavzemajo prav poseben položaj tako zvani Kosezi. ki jih najdemo posebno okoli Tihaboja, Žužemberka in Kostanjevice, vendar niso imeli nikoli tako velikih in važnih političnih pravic kakor Kosezi na Koroškem.
Dolenjci so bili ob svojem prihodu pogani in le polagoma se je utrjevalo krščanstvo. Za Karola Velikega je spadala vsa Dolenjska pod oglejski patrijarhat in v tem času so bile zgrajene najstarejše cerkve na Dolenjskem in to v Cerkljah, Metliki, Ribnici, Trebnjem, Krki. Beli cerkvi in Št. Vidu pri Stični. Pod francosko in bavarsko oblastjo je bilo vse Dolenjsko podeljeno v dekanije in centene (stotine), ki so imele posebna sodišča in župane, obenem pa so bili določeni gradovi, v katerih naj bi bival ob svojih prihodih kralj. Za Dolenjsko je bil tak grad v Krškem, kamor so prihajali kraljevi odposlanci in razsojali spore.
Jaze Mesec
Vič. 9. marca
Danes pred 50 leti se je rodil Jože Mesec očetu Jožetu in materi Mariji na Viču, ki sta imela takrat v Novi vasi skromno gostilnico in trgovino. Je najstarejši sin številne Meščeve družine in se je s pridnostjo povzpel do lepega položaja. Pa nižji gimnaziji se je posve-til uradniškemu poklicu in je nastopil kot urad« niški pripravnik leta 1912. služuo pri sodišču v Kamniku Tu je ostal do leta 1914. ko je moral odslužiti kadrski rok pri Janezih m ga je zajela svetovna vojna. Bil je dolgo časa na fronti. Ob zaključku vojne je prišel v italijansko ujetništvo, iz katerega se je srečno vrnil leta 1919. Takoj po vojni se je vrnil v Kam* nik. kjer jc mimo svojega poklica krepko sodeloval rri kamniški Čitalnici v dramskem odseku. V Kamniku je ostal do leta 1921, ko je bil premeščen k okrajnemu sodišču v Ljubljano. Po opravijen'h uradniških izpitih je napredoval v višjega pisarniškega oficiiala in mu je blo poverjeno delo na izvršilnem oddelku okrajnega sodišča, ki ga še danes opravlja z vso vestnostjo. Jožeta cenijo vsi, ki prihajajo k njemu po uradnem poslu, in to zaradi po-strežljivosti in nasvetov. Po prihodu v Ljubljano se je takoj uveljavil v javnem življenju
se venomer prepleta izrazita intimna lirika z glasbenimi doživetji. V tej viharni dobi golih In krutih dejstev in nespravljivih razkolov sije delo Iva Peruzzija ko božajoča tolažba in vera v bodočnost. Blesteč, govornik in vedno lepotni, a avfcckritJčni človek je dal vsakemu svoje. Vedril je svojega bližnjega, sam mnogokdaj do tal pobit.
»Rahlim ljudem m dano danes živeti.
Tihim je dušam usojen beg in prezir.
šele. ko pade zemljo večer
V sanjah le morejo upati, peti.«
(»Meditacije«)
Rad ima »Cvet in Kamen«, živo in neživo prirodo. Toda ljubezen je le strah in — molk.
»Med svoje boli skrij ukaz: Mclčati.
Izrečeš: Sladki sen srca izgine.
Ljubiti pravi se, za koga bati.«
(»Pisma«)
Poleg svojega poklica kot hranilnični uradnik, — to službo opravlja nad 28 let na raznih, tudi vodilnih mestih. — je našel vedno dovolj časa. da se je živo zanimal za vzgojo svojih hčerk. Lote in Aste in vnuknje Fedje, ki mu sije ko svetel žarek v mračno sedanjost. V svojem pokPcu je neštetim ljudem skušal pomagati pismena ali ustmeno, saj pozna takt, formo in vedro tovarištvo ko malokdo. Po njegovem bi bil lahko svet en hlev in en pastir. Za zdaj pa:
»Fedjica čuti. Najboljše je spati. Nekdaj prisanja očeta nazaj. Angelček spet jo zaziblje krilati pesem zapoje ji: Aja, aj, a j ...
(»Naš red«)
Prosti čas svojih zrelih let posveča domu, knjigi, teatru, glasbi in prirodi. Nohtni telesni ne duševni boli se ni izognil in vendar
»Sem ljubil rod svoj, spoštoval tujino.
Med brate radestne drobiž razdal.
Na goslice različne rad igral.
Smeje izpil Spoznanja grenko vino-«
(»Popotne«)
Gornji verza so citati iz priobčenih pesmi
v domačem kraju ter je s svojimi nasveti koristil zlasti pri napredku bivše viške občin*. Leta 1929 si je ustanovil rodbinsko ognjišče, ko si je izbral za družico gospo Mico 'z ugled* ne Rusove rodbine v Gornjem Logatcu, s katero živi v najlepši družinski harmoniji. Po očetovi smrti je prevzel s svojo ženku gostilno. ki slovi danes zaradi izborne postrežbe in družabnosti. Jože Mesec je odličen pevec. Marljivo je svetoval v poklicni organizacij' in ul pridobil mnogo zaslug pri vprašanju uredit* e položaja sodnega uradništva, zate ga spoštujejo stanovski tovariši kakor predstojniki. Ko praznuje dragi Ježa danes v krogu svoje družin ce svoj jubilej mu želimo tudi mi mnogo sreče in zadovoljstva v drugem polstoletju.
H. P. Jacsbseti;
»BORBA Z BOGOVI"
Roman se dogaja pred 3500 leti, ko se je na Egejskih otokih začela razvijati prva civilizacija na evropskih tleh. Njegova vsebina je nepretrgana veriga dramatično napetih dogodkov, ki jih je pisatelj nanizal tako mojstrsko, da bo čitatelj rad ponovno posegel po knjigi in jo vedno na novo z užitkom bral.
Roman bo izšel v zbirki »Dobre knjige« sredi tekočega meseca.
Radio Ljubljana
TOREK, 9. MARCA 1943-XXI
7.30: Pisana glasba. 8.00: Napoved časa: po ročila v italijanščini. 12.20: Plošče 12.30- Poročila v slovenščin . 12.45: Operetna glasba. 13 00: Napoved časa; poTočila v italijanščini 13.10; Poročilo Vrhovnega poveljništva Oboroženih sil v slovenščini. 13.12: Koncert radijskega orkestra. Lahka glasba. 14.00: Poroč la v italijanščini. 14.10: Vojaške pesmi. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa. poročila v ialijanščmi. 17.10: Pet minut gosp-da X. 17.15: Operna glasba. 17.45: Simfonična glasba. 19.00: »Covor mo italijansko«, poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.43: Komorna glasba. 20.00: Napoved časa: poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevn:h dogodkov v slovenščini. 20 30: Motiv iz nove operete »Garabanca« Franca Leharja. 21.10: Koncert radijskega orkestra Operna glasba. 21.50: Zanimivosti v slovenščini. 22.00: Ko*i-cet klasičnega tria. 22.25: Pesmi in napevi. 22.45: Poročila v italijanšč ni.
INSERIRAJTE V „JUTRU"
Ivu Peruzzi ju, tenkočutnemu, skromnemu, kulturnemu radovoljcu, poetu-pevcu mnogih uglasbenih pesmi in vedremu bor-cu za čistost naših družbenih odnosov, sme-jočemu se filozofu in večno mlademu glasniku bratstva — ob prvi resnejši p-stajl ž;vljenja — želimo vso možno srečo zlasti pa skrajšano izdajo njegovih pesniških simfonij.
»Sreča je zelo subjektiven pojem,« pravi naš jubilant. Eno pa lahko rečemo: š« mnogo zdravih leti	—r
Utrinki
Moč besed. Ondan sem bral tole zgodbico: Učenec slovečega misleca Konfucija ie vprašal svojega učenika: »Kaj bi najprej storili, če bi vas postavili za ktajskega cesarja?« Mojster je nekaj trenutkov razmšlial nato pa je dejal: »Najprej bi začel določati besedam njih pravi smisel.«
V Konfucijevi modri misli je izražena osr.ov-na in globoka potreba slehernega časa in oko* lja, večno Sizifovo delo človeštva, ki polaga v besede svoja neizrekljiva čustva nedoločljive misli in nejasne potrebe ter se neugnano muči z nasprotji, ki jih povroča tako prizadevanje. Besede so strahotna moč; nihče ie še ni z-meril. Ljudje, ki »tehtajo« atome aH merijo vsemirske daljave, niso zmožn- pretehtati ali izmeriti potencialno energ.jo nekaterih bev°.d. dogledati njih preobrazbo, presoditi n^ih učinek. Kakšna sila leži postavimo v hrastovem semenu, ki pod ugodn im vnanjimi okoliščinami ne miruje, dokler 6e ne razraste v ogromno drevo! A kaj je ta skrivnost drobca OTganske tvari v primeri s silo nekaterih besed, ki so odločale zgodovino?
Konfucij je bil moder, vendar je ostal še vedno nepopoln človek Vsi čut mo potrebo da se ustvar red v besedah t j. v pojmovnem svetu, toda gorje si ga človeku, k' bi res hotel vsiliti besedam njih »prav smise« Še vedno bi ostala neka beseda ki b obnžtvala tu li nesojenega oesaria Krvnfuc ja Tr-m v^eh tiranov! Zakaj tam. kjer -zvira m zeira k; ir p<* vzrocajo ned točnost nejasnost, spremeni ji-
ika
*	Triurna avdienca sv. °četa. Te dni je
bil v Vatikanu spet množestveni sprejem, katerega se je udeležilo 3000 vernikov. Papež, ki je prišel med obiskovalce že od 9.-J0 ter se je zadržal med njimi cele 3 lire, je ponudil roko v poljub navzočim ter je posebno prisrčno sprejel otroke v po-s^bni dvorani. V dvorani konzistorija je sv. oče toplo nagovoril skupino italijanskih in nemških vojakov ter vojnih pohabljencev. V posebnih prostorih je papež blagoslovil tudi 700 parov novoporočencev.
*	81 let očeta bolgarskega kralja. Bivši kralj Ferdinand, oče bolgarskega kralja Borisa, je te dni dovršil 82. leto starosti. Navzlic visokim letom je bivši bolgarski suveren pri najboljšem zdravju in so se ga vsi bolgarski listi spomnili s priložnostnimi članki.
*	Posmrtno Odlikovan je. Z zlato kolajno je bil odlikovan kapitan Carlo Gregori iz Milana, padel na točki 802 Scialesi na grškem bojišču dne 14. aprila 1941. Zadnje njegove besede so bile: »Viva L'Italia!«
*	Smrt bivšega Prefekta. V nekem hotelu v Rimu je umri nenadne smrti dr. Ura-berto D' Eufemia, bivši Prefekt v Cosenzi, trenutno na razpoloženju.
*	Smrt pisatelja Andreja Fasea. V Triestu je umrl Andrej Fa.se, rojen v Bujah v Istri," ki je od mladih let živel v Triestu, kjer je bil nastavljen kot uradnik trgovinskega in pomorskega sodišča. Pokojnik je bil plodovit pisatelj, so.leloval je pri mnogih italijanskih listih, poleg tega je napisal vrsto gledaliških del, predvsem komedij. Leta 1927. je izšla knjiga, ki vsebuje pet njegovih gledaliških stvaritev.
*	Smrt fašističnih hierarhov na bojišču. Kakor poročajo italijanski listi, so podli na bojišču naslednji fašistični hierarhi: Stefano Superti. član prejšnjega zveznega direkto-rija v Cremoni, Antonio Viti, podtajnik fašija v Rovianu pri Rimu, Angelo Caramel-la, član fašističnega direktorja v Caltnagi pri Novari, Verruccio Ferrari, podpoveljnik GILa v Bagnolu pri Cremoni, in Carlo Fan-tini. načelnik fašističnega sektorja v Bar-cisu pri Vidmu.
*	Smrt skvadrista na ruskem bojišču. Na vzhcdoem bojišču je padel v borbi na čelu Črnih srajc »M« skvadrist cer.turij Giovanni Battista Sacchero. Bil je prostovoljec v treh vojnah ter večkrat odlikovan
*	D mcljubje tuniških Italijanov. Italijanski li*ti p ročajo. da se na poziv italijanskih oblasti v Tun su glede žrtev za domovino niso odzvali samo tuniški Italijani, ki so se takoj uvrst;li v vojaške ali druge podobne cddelke, temveč tudi ženske, ki so ^e v ogromnem številu ponudile za strežnice v lazaretih. Za strežbo se jih ie javilo toliko, da ne morejo trenutno vseh zaposliti.
*	Razstava italijanske knjige v Lizboni
Portugalski listi beležijo, da bo 17. mar ca v veliki dvorani gledališča »Dona Ma-ria« v Lizboni otvorjena razstava italijanske knjige. K otvoritveni svečanosti prida tudi prezident portugalske republike general Carmona.
*	12 filmov, ki prikazujejo kirurgijo. V dvorani za operac!je ortopedičnega zavoda Rizzoli v Bologri je Francosco Pasinetti posnel nedavno 12 filmov, ki prikazujejo razne kirurške posežke v ortopedični stroki. 11 operacij, katere je Pasrnetti posnel, je izvršil ravnatelj zavoda Ricoli cb asistenci prof. Francesca Delilata. eno pa profesor Augusto Boeola. Posnete filme bodo prikazoval: slušateljem medicine na raznih ital janskih univerzah.
*	Poskusi za premestitev Michelangelo-vega kipa »Pieta«. V vatikanski baziliki se vrše že nekaj dni poskusi za premestitev Michelangelovega kipa »Pieta« na prostor, ki bo imel boljšo osvetljavo.
*	Beatifikacija kitajskih mučenikov. Sv. oče je potrdil sklepe vatikanske kongregacije, ki je predložila, da se proglasijo za blažene žrtve kitajskih boksarskih uporov, škofi Grassi, Fogolla in Fontosati ter njihovih 26 tovarišev. Proglasitev za blažene bo izvršena dne 21. marca.
*	Strojevodja, ki je prev°zil 3 milil- ne kilometrov. 44 letni strojevodja Alfonso Rubbini iz Ferrare se lahko pohvali t redkim rekordom. Prevozi je z lokomotivo doslej 3 milijone km. Vse te vožnje je opra- j vil v Italiji. Svojo kariero pri železnici je začel Rubbim leta 1916. na železniški progi Bologna—Mo ssa—Lombarda pozneje je vozil ra progi Roschette—Asiago, v zadnjem času pa vodi lokomotive na progi Ferrara—Modena.
*	Slepi deček, fenomen v računstvu. Pred štirimi leti so pripeljali v Assisi slepega dečka Giuseppa Riccard'a ter ga zaupali endotnemu zavodu za slepce. Deček je pokazal v teku učenja v šoli za slepce izredne. nadarjenost za matematiko. Ima izvrsten spomin ter izvaja na pamet najtežje računske naloge. Zdaj razmišljajo, kam naj usmerijo dečka, da bo s svojo nadarjenostjo koristil sebi in drugim.
*	Po 22 letih razveljavljen zakon. V Go-riziji je bil te dni razveljavljen zakon, ki je bil sklenjen 24. novembra 1920 med Gui-clom Hannom de Hahnembeckom in Josi-pino Draščkovo. Vatikan je privolil v raz-veljavljenje zakona po 221etnem trajanju zaradi telesne nepopolnosti enega izmed zakoncev.
*	Po 18 letih vrnjen elenar. Gospe Edvigi Silvierovi iz Roviga se je pred kratkim približal na cesti neznanec ter jo naprosil, naj izreči gospodu Albinu Cestam pismo. Sil-vieri je res naslednji dan odneela pismo na-slovljencu. Ko je Cestaro pismo cdprl, ie našel v njem 1465 lir s kratkim besedilom: »Smatram za svojo dolžnost, da vam vrnem denar, ki ste ga izgubili pred 18 leti. Tisočkrat hvala.« Cestaro je b'l seveda vesel, da je spet prišel do denarja, katerega ie izgubil pred 18 leti in na katerega je tudi že pozabil.
*	Živa je zg°rela. 5 letna Marija Ange-limjeva iz Tranija je našla škatlico vžigalic. Ko se je igrala z nj^mi, se ji je vnela obleka. Marija je pričela vpiti na pomoč in tedaj je prihitela njena babica, 63 letna Marija Turiz;jeva, ki je skušala pogasiti plamene in rešiti vnukinjo. Toda mala re-vica je izdihnila v strašnih bolečinah Babica nesrečnice pa se je pri reševanju vnukinje tako opekla, da' je morala v behri-nico.
*	Svinja je vrgla v treh letih 91 prašičkov. Kmetica Reza Lunardi-Rubinova iz Bastije di Rovolon pri Padovi ima svinjo, ki ji je v treh letih vrgla 91 prašičkov. Vsekakor zadovoljiv rekord.
*	20 tern v Rimu. V loterijski poslovalnici Ria Mercede v Rimu so zadeli igralci te dni v enem samem dnevu 20 tern, ki so prinesle srečnim dobitnikom nad 200.000 lir. Med igralci je bil srečnik, ki je zadel sam 46.750 lir.
*	Kokoš, ki znese dve črni jajci na dan. Filomena Bedinova v Cornudi pri Trevisu ima kokoš, ki ji znese vsak dan dve jajci s črno lupino. Ker takšna lupina ni pri kokoših v navadi, vzbujajo ta jajca razumljivo zanimanje.
*	Avtomobilska nesreča V GOriziji. Na Corsu Vittorio Emonuele III. v Goriziji se je primerila avtomobilska nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Neki avtomobil, ki je vozil večjo skupino oseb, je hotel zaviti v ulico Ariosto, na ovinku pa je počila pnevmatika in vozilo se je prevrnilo. Smrtna žrtev nesreče je bersaljer Ettore Para-disi, ki si je zlomil hrbtenico.
*	Dve žrtvi električnega veda. V San Lazzaru di Savena sta dva električarja popravljala električni vod. Ko sta se dotaknila žice z visoko napetostjo, sta pri priči postala smrtni žrtvi električnega toka.
*	Velik pežar v gozdovih pri Comu. V gozdovih pri San Defendentu blizu Coma je te dni nastal velik gozdni požar, ki je uničil mnogo drevja, poleg tega pa povzročil še smrt treh mož. ki so pomagali pri gašenju. Te žrtve so Natale Plati. Bia-ggio Schiaffoni in Luigi Pestorazzi. Pri gašenju je dobil vojak Francesco Cranchi tako hude opekline, da so ga morali oddati v bolnišnico. Požar je nastal kot posledica ognja, ki so ga zakurili kmetie na svojih pašnikih, da bi uničili škodi j; ve rastline.
*	Vojni invalid je rešil žensko iz vode.
301etna Dimma Macchionijeva iz Sassuola je na poti v sosedno občino mora'a prečkati reko Secchio. šla je po brvi, izgub la ravnotežje in padla v vodo na mestu, kjer je reka več metrov globoka. Na njeno vpitje je prihitel vojni pohabljenec I.ino Lorenzi, ki se mu je posrečilo potegniti nesrečnico na b1
I. Mfi^^
DRAMA
Torek. 9. marcf, ob 17.30: »V Ljubljano io dajmo«. Izven.
OPERA
Torek, 9. marca, ob 17: »Slepa naš * Opereta. Izven. Cene od 28 l'r navzdol.
*	Smrt dveh bratcev. Guido Mazza, sin lekarnarja Di Verdella iz Bergama, se je pred dnevi tako nesrečno poparil, da je podlegel poškodbam. Par dni po Guidovi smrti je umrl lekarnarju še 121etni sin Marcel Mario, ki je bil že delj časa hudo bolan, tako da je izgubila družina v kratkem presledku dva sina.
*	Potres v Turkestanu. Potresamerni aparati v Jeni so te dni zabeležili potres v verjetni oddaljenosti 4500 km. Potres je trajal po beležkah seizmografskih aparatov celo uro ter je imel ognjišče v Aziji, domnevno na turkestanskem ozemlju.
*	Usoden padec puške. V Sarni pri Faen-zi se je v hiši nekega oniotnega kolona odigral dramatičen prizor. 141etni Averard Fiorani, sin kolona, je voščil staršem lahko noč ter odšel spat. Kmalu nato je počil v njegovi spalnici strel, zaradi katerega sta planila roditelja na noge. Oče in mati sta našla 141etnega sina v mlakuži krvi. Dognali so, da je fant, ko se je spravljal spat, po nerodnem snel puško, ki je visela na steni. Orožje se je sprožilo in fanta ubilo.
IZ LJUBLJANE
u— Po več ali manj oblačnem d°poldnevu
smo imeli v nedeljo popoldne še precej sonca, nekoliko pa je nagajal veter. Vendar so Ljubljančani izkoristili tudi to nedeljo za izprehoie po mestu in okolici. Po vrtovih in parkih je že polno brstja in ptičji rod se veselo pripravlja na ženitovanje. Temperatura je bila v nedeljo 6.6« C. Noč na ponedeljek je bila spet hladna in smo zjutraj zabeležili 1.8» C. Jutro je bilo jasno in sončno. v teku dopoldneva pa so prepregli nebo spet veliki kopasti oblaki.
u— Vejica z akacije na cesti Viktorja Emanuela je položena v izložbeno okno Tiskovne zadruge, v opozorilo sadjarjem, naj ta mesec čim skrbneje zatirajo sadni mrčes. Vejica je namreč polna majhnih na-breklin, iz katerih se bo izleglo na tisoče škodljivega mrčesa. Ponedeljsko »Jutro« je opozorilo na kotišča mrčesa po ljubljanskih nasadih. Ni dvoma, J a bodo mestni organi storili vse, da se drevje temeljito očisti, ker le tako bo skupna borba oblastev in sadjarjev v Ljubljani in okolici na vsej črti uspešna.
| žalni venci, poročni šopki, aranžmaji in • cvetje	»»ROŽA«« cvetličarna
u— Umetnostna razstava akad. slikarja Frana Klemenčiča v Kosovem salonu v prehodu nebotičnika je redek kulturni dogodek. K že razstavljenim umetninam je dodal še tri pokrajinske slike in eno tihožitje. Razstavljena dela so najstrožji kritiki močne umetnine.
u— Predprodaja za X. sjmfon'čni kon cc-rt, k! bo v ponedeljek, dne 15. t. m. v ve. liki unionski dvoranii se bo začela jutri zjutraj v sredo ob pel 9. uri. V sredo se bodo prodajali izključno le sedeži v dvorani in na balkoru dvorane. Stojišča pridejo v predpredajo v četi tek. Posamezna eseba ne more dobit, več kct 4 sedeže v pred-predaji, stojišča pa se oddajajo le p.samez. no. Na sporedu simfoničnega koncerta so dela: Saše šantla, Tartinija, Schuberta in Liszta. Koncert bo vodil dirigent Drago Mario šijanec.
u— Zahvala. Vincencijeva konferenca v Trnovem se lepo zahvaljuje za 150 lir, ki so j!h darovale neimenovane namesto- venca na grob pokoj: c ga Rudolfa Zupane či.
u— Namesto venca na grob blagopo-kojnega direktorja g. Iva Sub ca iz Ceiia je daroval 200 lir Društvu slepih g. dr. Milan Perko. zobozdravnik iz Mest.
u— Glavni medeni pridelek v Ljubljanski pokrajini — pravi »Slovenski čebelar« v najnovejši številki — je brez dvoma listni in gozdni mel (mana, smrekovec in heje-vec-), šele nato ajdovec, za njim pa cvetlični (travniški, lipovec in akacijevec). V normalnih letih sta travniška in ajdova paša še najbolj zanesljivi, bolj dvorezna js
U Vsak nzrGž:i"U §j	„ Jutra"	|§
-lj f.2 zavzvovzn! .J
PJašzjtfte zzistzls i	narosnna!	m
II Generale dl Brigata aerea Enrico Pezzi, comandante delTAviazione Italiana in Russia, che non ha fatto rltorno da un volo di guerra — General zračne brigado Enrico Pezzi, poveljnik italijanske aviacije v Rusiji, Id se ni vrnil z nekega vojnega
poleta
pa gozdna, ker je neredna in časih tudi varljiva. Res da je zelo izdatna, kadar je letina zanjo, ne veš pa, kdaj bo nastopila in kogiko časa bo držala. Pride iznenada in mine včasih, še preden jo čebele dobro zavohajo. Večjih presenečenj, kar se tiče meden ja, menla pri nobeni rastlini ni kakor pri hoji, ki začne tako vabljivo mediti, da alarmira vse čebelarje, nato preneha za toliko časa, da čebelarji vse čebele odpeljejo, sedaj pa vnovič zamedi in zares izdatno — septembra ali oktobra meseca. In kakšno iznenadenje ter žalost za čebelarje, ko vidijo, da hoja kot nora medi, da se med kar v dolgih nitih poceja z dreves, čebele pa ne naberejo nič, čeprav jih je vse živo v vrhovih hoj! Zato je prevoz v to pašo tvegan in bo tak ostal, dokler nam ne bodo vzroki in pogoji medenja pojasnjeni.
u— Voustvo »K°rep«->titorija« vabi starše dijakov srednjih, meščanskih m ljudskih šol, da jih vpišejo k nam kjer jih dnevno pripravljamo iz vseh predmetov za naslednji dan. Za vsakega vodimo kontrolo o uspehu na š.li Posebni tečaji za privatne in razredne •zpite! Honorar zmeren revnejši popust! Vp:sovanje dnevno od 8—12 in 14—16. Korepetitorij. Mestni trg 17/1.
u— Sindikat mesarjev in klobasičarjev v Ljubljani obvešča cenjeno občinstvo, da se bodo v torek dne 9. marca od pol 7. do 11. dopoldne prodajale krvavice na mesarske knjižice.
u— K°njsko me ko se bo prodajalo v torek. sredo in četrtek na Sv. Petra nasipu št. 29. Pušrik Rudolf.
u— Licitacija zapadlih predmetov bo v petek 12. marca t. 1. ob 15. v uradnih prostorih me~+ne zastavljalnice na Poljan-ki cesti št. 15.
u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni tečaji, dnevni in večerni, se prično v torek 9. marca. Desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna šola: največja moderna strojep;snica, raznovrstni stroji Učnina zmerna. Na razpolago prospekt: Trgovsko učilišee »Christofov učni zav»d«. Domobranska 15.
u— Zgubila se je na poti 'z mesta Večna pot—Rožnik kratkodlaka lovska psic.a rjave barve, ptičarka. Odda naj se proti nagradi pri Urfcanc, Sv. Petra c. 1. Pred nakupom se svari.
Z Scre^^-esa
Iščejo se dediči. Sodišče v škofji Loki je objavilo v celovškem dnevniku od 4. t. m. edikt, s katerim išče dediče po Mariji špičkovi, ki je bila posestnica v Železnikih in je 21. aprila 1941 umrla. Oporoke niso našli. Dediči so njeni nečaki in nečakinje in sicer Demšarjevi: Antonija, Margareta poročena Tomičeva, Helena poročena škerlova. Marija, Leopold, Lalislav ter dva Prezlja. katerih bivališče sodišču ni znano. Pozvani so. da se v teku šestih mesecev, pričenši cd 24. februarja 1943 zglasijo pri loškem sodišču. Po tem roku se bo o dediščini obrovnavalo z ostalimi dediči in s kuratorjem Antonom Trdino, gozdnim delavcem v Železnikih št. 147.
Najstarejši udeleženec na koroških zborovanjih je 951etni visokogorski kmet Weger. Ko je okrožni vodja dr. Hradetzky iz Beljaka te dni obiskal gorske vasi, je prišel k zborovanju tudi Weger,
vost. dvoličnost in k\arljivost besed, izvira tudi vsa človekova veličina Nemara n; niti v tem primeru dobro, da bi dosegi; tako visok smoter; dobro je že, če se t r u d ; m o da bi ga dosegli. V poizkusih določanja pravega smisla be* sed in pojmov je velik kos človeškega duhovnega razvoja, v doseg; pa bi bil začetek konca.
Aktualnost. Ta pojem je prešel v govor navadnega človeka iz časnikarstva kjer je aktualnost malik, eden izmed penatov Vsak poklic ima nekaj besed, ki izražajo njegove skrite gibalne sile in sc včasi izpr.di.jo v navadne puhlice, včasi pa postanejo simboli in celo neke vrste miti, ki jih nepoučen človek nikdar dc kraja ne ume. Toda pri vseh pojmih te vrste naletiš na isto težavo: bolj ko jih skušamo razložiti, bclj trdovratno se upirajo jasni in za vse sprejemljivi opredelbi. Kaj jc aktualnost? To kar je trenutno važno' Za koga važ= no in v katerem trenutku važno?
Morda bi b;lo prav. če bi tudi pr tako imenovanih aktualnih stvareh mislili na njihovo trajnejšo osnovo in iskali v diru časa in sprememb stalnih, trdnih točk Zakaj pod vsako trenutnostjo leži večnost, pod slehernim tokom sprememb so stalne oblike. Človek naj bi se navadil razločevati med trajnim m bežnim, aktualnim in trpežnim: vsak naj b iskal z du= hovnim pogledom konstant in na nje opiral svojo življenjsko geometrijo Velik del tragike sodobnega človeka je v tem. da se je preveč preda! »besu hitrosti« m posta' suženj tako ime novanc aktualnosti Sleherna »aktualnost« ima svoje trpežnejše jedro in kdor lv^če spoznati življenje ter doživeti njegovo rodovitno silo. mora ve Ino od lup ne k jedru!
»Mislimo na Ganges!« Flaubert je v krogu prijateljev, ki so pretresali neke podrobnosti iz evropskega življenja nenadno vzkliknil: »Mislimo na Ganges!« Hote< ]e reči: Spomnimo se sredi tolikih zadev m zadevščin na:ega zapadnega sveta, da obstoji še drug svet: Vzhod Svet z drugim za V on i duhrvnega razvoja, drugačnimi merili, okusi, mišljenjskimi potrebami in hrepenenji.
Mislil sem na Ganges te dn;. ko sem bra. v Laterzovi italijanski izdaji knjigo japonskega
znanstvenika Katuza Okakura »Ideali Vzhoda s posebnim ozirem na japonsko umetnost«. Pisec nam daje v tej knjigi sintezo japonske umetnostne-zgodovine v njenem skoraj tritisoč-letnem nepretrganem toku, vedno z vidika neločljive skupnosti Azijatov in njihovih vekovi* tih idealov.
Tri tisoč let umetnostnega življenja iste rase, pod istim nebem. na istih tleh! Če prebiraš ta pregled razvojnih stopenj tako malo znane azijske umetnosti in vidiš pred seboj v Okakurovi živahni, za metodično mislečega zapadnjaka napisani razlagi neugnano prelivanje idej, idealov, okusa, političnih stanj in sociamih sprememb, če izveš kaj več o svojevrstnosti azijske klasike, romantike, baroka ali impresionizma, nastalih neodvisno od zapadn;h vzorcev tedaj se zavedeš, zakaj in čemu je treba včasi mislit na Ganges. In da lahko obstoje možnost in merila. ki so dokaj drugačna od naš h te* da je v obsežnem krogu vsečloveške umetnosti Evropa samo ena izmed provinc. Včasi pozabljamo to v umetnosti prav kakor na drug h področjih ter postanemo pravi — evropski provincialci.
Naš jezik
«Vse ob šestnajst«
K vprašanju, ki ga ie zastavil prijateljem našega izrazja g. dr. Mirko Č e r n i č v 54. členu svoje »Jezikovne paše« (Jutro. 6. t. m.), simo prejeli naslednje odgovore: Novinar g. dr. Milan Rakočevič. do rodu iz Črne gore, pravi: Rek »Sve u šest-naest« je zelo pogost tudi pri nas v Črni gori in se čudim, da ga ni zapisal Vuk Karadžič v svojih pregovorih in reklih. Najpogosteje se rabi tedaj, ko se kdo hvali, da je kžko blago dobro prodal (»Ode sve u šestnaest«) ali ko pravi, da bi ga bil lahko prodal, če bi ga imel (»Prošlo bi ~ve u šestnaest«) Ker sem se zanimal, kaj ta rek prav za prav pomeni in kako ie nastal, misl:m, da ne bo odveč, če na tem mestu sporočim pojasnilo, ki sem ga dobil ^lede tega med ljudstvom; ne morem pa kajpak trditi, da bi res bilo tako. Ljud-
stvo pripoveduje tole: Neko lepo dekle je prišlo k mlademu trgovcu, da b. kupilo opute (usnjene trake za opanke) in to »šestnaest rastegljaja«, kakor so ji veleli doma. Trgovec je začel meriti trak. a dekle je sedlo nasproti njemu tako nerodno, da je trgovec na mah opazil, da ni več meril traka. Dekle ga opozori, da potrebuje samo 16 raztegljajev. a trgovec odvrne: »Le sedi, kakor sediš a jaz bom motal tako, kakor motam, pa bo šlo vse skupaj v šestnajst«. Od tod je ostala beseda »gre v šestnajst«. Druge razlage nisem mogel dobiti.
Drug čitatelj nam piše: »Sve u šesnaest«. Tako se glasi hrvatska rečenicS, ki so io prevzeli beli rojaki od svo.j:h sosedov in jo prekrojili v »vse ob šestnajst«. V dolgoletnem stiku s Hrvati in Srbi sem neštetokrat čul to rečenico, ki m; io ie naoo-sled razložil neki hrvatski prijatelj takole: »Sve u šesnaest« so svojčas vpili različni sejmarski krčači, ki so razprodaja!! raznovrstno robo: kartone pisem s peresi, razglednicami in še z različnim drobižem — vsega je b'lo videti mnogo in vse skupaj se ie dobilo za bore 16 krajcarjev. — Podrbni sejemski razpečevale! drr-bne robe so dobro znani tudi po slovenskih sejm:h Vsaj iz mladih let se spominjam, da smo silo uživali ob takih razprodajah po 7 ali po 10 ali po 16 krajcarjev Pa tudi razna druga roba — iz blaga, porcelana ali stekla — se je že svojčas prodajala na naših sejmih po ustaljenih nizkih in vabljivih cenah natanko tako. kakor se danes prodaja po velikih bazarjih. »Sve u šesnaest« je torej po moji sodbi prišla s seimov. ki so preprostemu ljudstvu prazničen in vesel dogodek, med narod kot vsakdanja re-čenica, še prav posebno zato. ker močno ustreza šalj;vemu in več ali manj fata-lističnemu nastrojenju Hrvatov in SrbnV
R.
Vaše razvedrilo
naj bo »Dobra knjiga"
Iz Hrvatske
Nemški strokovnjak za lesno Kemijo prof. dr. Alfred R i e c h e, ki je po rodu iz Dortmunda, je pretekli torek predaval v dvorani nemške akademije v Zagrebu o lesu kot kemični sirovini.
Za hrvatske in nemške ranjence v Zagrebu je bila v petek popoldne posebna predstava v kinu »Dubrovniku«. Predstavo je priredila UFA za svojo 25 letnico. Uprizorila je komedijo »Sedem let sreče«.
V	čabru je umrl veleposestnik Miroslav Križ, star 79 let. Bil je glavar ugledne družine, iz katere je izšla vrsta inteligen-tov, znanih tudi med Slovenci.
V	Gračanih, v najmlajši hrvatski občini v bližini Zagreba, so imeli 1. marca pomembno svečanost. V navzočnosti Poglav-nika so bile izvršene prve občinske volitve po ustaških načelih. Po maši so se predstavniki zbrali v Domu pevskega društva »Podgorac«. Poglavnik je v daljšem govoru razložil, kako prehaja hrvatska Kmetska organizacija v državno upravo. Osnovna celica uprave je občina, višje instance so kotari, velike župe. hrvatski sabor in hrvatska vlada. Po Poglavnikcvem navodilu so bila prečitana imena vseh prebivalcev občine, razdeljenih v 5 skupin. Vsaka skupina je morala izvoliti svojega predstavnika, ti pa si izvolijo župana, 2 podžupana, svetovalca in njegovega namestnika. Po dogovoru so skupine izročile Pcglavnku napisana imena, nakar je bila sestavljena nova uprava, ki jo je Poglavnik uvedel z lastnoročno napisano odredbo. Hrvatski listi obširno poročajo o tem činu in pravijo, da se je pričela nova doba hrvatskega narodnega življenja.
Prehrana delavstva je važna naloga socialnega skrbstva na Hrvatskem. V vsej državi delujejo različne delavske kuhinje. Tako je n. pr. bilo lani v sarajevski kuhinji izdanih nad 25.000 obrokov. Proti koncu leta je bila v Sarajevu ustanovljena še druga delavska kuhinja, kjer se hranijo delavci, zaposleni pri gradnji posebnega delavskega naselja, imenovanega po Hu-seinu begu Gradaščeviču. Naialje je bila v Sarajevu ustanovljena kuhinja za zasebne nameščence. Uspešno posluje delavska kuhinja v tobačni tovarni v Mostarju. V javni kuhinji v Karlovcu se poleg delavstva hranijo tudi zasebni in državni nameščenci. Nekatere javne kuhinje bodo še v kratkem ustanovljene.
Tretjo proslavo ob drugi obletnici N*eza-visne države Hrvatske so priredili zjigreb-ški ustaški tabori preteklo nedeljo v malem gledališču v Frankopanski ulici. Govoril je prof. Danijel Crljen o prvoboritelju usta-škega pokreta. Sodelovali so: pevsko Iru-štvo »Starčevič«, orkester ustaške mladine, operni pevec šoštarko, skladatelj Boris Papandopulo, glasba ustaškega stožera in drugi. Sledilo bo še mnogo proslav.
Kulturni teden Hrvatske delavske zveze traja od 8. do 13. t. m. Pričel se je včeraj z uprizoritvijo drame Zvonka Veljačiča »Borba za pravo« v zagrebškem malem gledališču. Ves teden se vrstijo v Zagrebu raizlične delavske prireditve. Teden bo zaključen v soboto z umetniškim sporedom na zagrebški radijski postaji.
Jezikovna paša
55.	Hrustati: češnja hrustavka, hrustanec; hrestati; hrestav, hrestavec, hresta-nec; hrešeati.
V Beli Krajini zlasti pri deci slovijo se-miške češnje hrustavke. ki pod zobmi hru-stajo (neprehodni glagol); konj hrusta zob (prehodni glagol), prešič žir in želod, pes kosti — hrusta in hrustamo torej to, kar je sočno.
Konce kosti v sklepih opaža hrustanec.
Kdor ima dobro zobovje, čisla dobro prepečen kruh in pecivo. Tisti Slovenec, kateremu je njegova materinščina deveta briga, pravi, da je tak kruh in pecivo »reš«. kar je spakedranka iz nemščine. Beli Kranjec pa reče. da tak kruh in tako pecivo hresia, je torej hrestavo, tisti in tista, k: ga hresta. je hrestavec. hrestavka.
Za »Salzstangel« že imamo oznako »so-Ijenec, slanec«, kadar upoštevamo njegovo lastnost, da je posoljen; kadar pa ono, da hresta, bi mu rekli hrustanec.
Hrešči kost, veja, kadar se lomi.
Hrestač, hrestelj je tič. znan tudi pod imenom kosec, rex pratensis, der Wachtel-konig — njegov glas je hreščeč.
56.	Spanec — spanje.
»Lisica je planila prestrašena iz spanca «
Spanec me lovi ali se me lovi, me prijemlje; spanca se otepam, spanca se branim. spanec preganjam.
Rahlo, trdno, nevzdramno, smrtno spanje.
Iz tega sledi, da je spanec =.Schlafbe-durfnis. spanje pa Schlaf. Gornji stavek je torej zgrešen, kakor je zgrešena razlaga za spanec v Pleteršniku.
57 Odstrelim divjadi ud; ptič prileti komu pred puško ali na strel.
»Nenadoma mu je priletel pred odstrel ogromen orel.«
Nesrečni »odstrel« je pohujšanje naših lovcev; o njem sem že dovolj povedal v razpravi »Za našo samora$čo lovsko Jese-do«. Gornji stavek bi se potemtakem pra-
vilno glasil: nenadoma mu je priletel pred puško ali na strel ogromen orel.
1 58. Koža je od mraza mramornasta.
»Koža v mrzli kopeli je cesto mramor-nata.«
Mramornato je vse, kar je iz mramora
n. pr. plošča na mizi — koža od mraza pa je mramorju samo podobna, je torej mramornasta. Pleteršnik pravilno pravi: mramornast marmorartig in marmoren von Marmor, Slovenski pravopis s svojim: »mramornast = mramornat« pa ne!
59.	Oplašen — preplašen — splašen.
V moji razpravi Za našo samoraščo lovsko besedo je treba v Jutru 23. I. 1943 pri psu. ki se ne upa k nam. ki je torej »handseheu«, dopolnitve. Če mu je to lastnost, torej prirojeno, tedai je plah, boječ; kadar pa tega ne stori, ker smo ga s kaznijo oplašili, tedaj je oplašen.
Ves preplašen od straha, od udarca, od psi d ca*
Splašeni konji: splašena zver ob pogonu
(Zupančič: Cigan).
60.	Vidljivost — razvid.
»Pilot sedi na odprtem sedežu (v letalu), da ima boljšo vidljivost«. Tako razlaga nekdo razmere v letalu.
Kakor lovec v gozdu, tako mora pilot videti naokoli, to pa ni njegova vidljivost, ki je lastnost (večerna vidljivost), m«yveč njegov razvid, ki mu je potreben, da se z letalom spozna v okolju. Razgled iz letala je mnogo več. je morda len in zanimiv, neogibno potreben oa ni — v megl* ni nikakega razgleda razvid na mora biti, vsaj najpotrebnejši, ker sicer je nesreča.
Dr. Mirko Cernič.
ZAPISKI
Mojstra Eckharta, slovečega srednjeveškega m stika (t 1327), nemška in latinska dela je začela izdajati berlirska založba Wilhelm Richter pod pokroviteljstvom Nemške raziskovalne družbe to v redakciji posebne k-nvsiie. ki ji predseduje prof. dr. Erich Seeberg.
mirt
Ker je bila Amerika in njene prerije, s svojimi cowboyi in mustangi dovolj raz-
:?-kana in obširno opisana, so se razisko-■■ :ci in opisovalci tujih dežel obrnili pred i z vso vnemo proti Afriki, v tajinstve-; o džunglo z gorilami, levi, sloni in dru-f m mrčesom.
Mnogo knjig so napisali kot plod teh :. ziskavanj; saj vsakdo pozna »Tarzani«, knjgo z globoko temeljno resnico, te ženska spravi na vislice. Nihče pa ne ve. da sem se tudi jaz hotel pregrešiti no d Afriko in .napisati džungelski roman.
Naslov:
»Ta preteti atentator tete hotentot-rkega potentata«.
Ne rečem, da se nisem nameraval popolnoma nič opreti na »Grofico beračico«, v glavnem pa bi bila stvar moja.
Vse sem že imel; dejanje je stalo pred menoj jasno ko skleda žgancev v mislih lačnega potepuha. Za štiristo pet in trideset oseb romana sem že dobil vzorce — za večino kar iz modnih listov in drugih slik.
Ljudožrce bi bil opisal nekoliko bolj objektivno; dosedaj je vsakdo pisal o njih v premišljevanju, kaj bi bilo, če bi jim prišel v roke, marsikdo pa celo, kakor bi se že pekeL
Hotentotski potcntat
Dokazati sem rrameravaL da mlad hotentotski vojnik ravno tako obožuje svojo črno nesrečo kakor mi svoje angelske mucke. Iskalci zlata in dijamantov bi strumno korakali pred očmi bralcev in dovolj počasi, da bi si lahko ogledali njihovo burno, po najtežjih strasteh zapeljano življenje.
Nad dvestokrat bi rjul lev, približno tolikokrat renčal in napadel leopard. Vse nevarnosti, kar se jih da spraviti na tisoč strani, da preveč ne motijo, bi moral prestati , junaški atentator: od levovega žrela in šape, od si ono ve stope in rilca do mučilnega kola najbolj divjih Kanibalov, v?e bi ga doletelo, pa vse bi srečno pre-
i. dokler ne bi ob eksploziji lastne bombe zletel v zrak. Trudil sem se, da sem ga obdržal živega do konca.
Vem. da bi bil roman v enem tednu razprodan; vem, da bi vsaj pojutrišnjem, če ne že jutri, dobil deset prošenj za prevode v tuje jezike in zato mi je neizrečeno žal, da je stvar padla v vodo.
In zakaj je vse šlo po vodi? Zaradi te r.re - e tete pofentata! Samo poklical sem številko in pred menoj je stal željeni vzorec izmed štiristo pet in tridesetih. Te pretete tete pa nisem mogel dobiti. Iskal sem sistematično: najprej v domači hiši, nato v vasi, v obč!ni, v okraju, v mestu, v obliisti. Pa n:'sem imel sreče. Tega pa nisem mogel tvegati, da bi si tako važno in za cel roman značilno osebo izmislil in napravil kako težko napako, da bi se mi bralci smejali, kako nerodna teta bi bil. V takem primeru pade namreč krivda vedno na pisca, ne pa na vzorec, ki ga ni mogel nikjer dobiti.
Teta! In sicer hotentotska! Saj še moško vlogo težko iz rokava iztreseš, žensko ustvariti je dano redkim umetnikom; da bi pa kdo brez vzorca opisal in dostojno pokazal teto hotentotskega potentata, je preko človeških moči.
Spomnil sem se, da je pisano.: iščite in boste našli! Iskal sem in sem jo našel. Pred Glavno pošto v Ljubljani. Bila je majhne oglate postave, glavo je imela ošp:čeno, da bi lahko pisal z njo. Taka je bila, da sem od veselja zavriskal. V spodnji čeljusti je imela en sam zob, ki je predstavljal zadnjo verejo nekdanje ograje kurjega britofa — kakor nalašč za obranje najskritejših " kotičkov na človeški glavi, sem si mislil.
BHa je teta po božji in moji volji. Samo to sem še moral videti, kako se giblje; kadar sem jo namreč videl, je sedela na stopnici pred pošto. Nekoč sem sklenil, dT poč?kam. dokler ne bo šla od tam, saj enkrat že gre domov, ni vrag! Res je prišla željena ura. Teta potentata se je dvignila in se s korakom, ki se je bal pohoditi čik potopda v vrvež, kakor črnec, ki zalezuje antilopo.
Končno sem imel to teto! Skočil sem za nio. fa *em jo držal za kr;lo. tedaj pa me je udarilo na smrt in pogibelj romana: -ncmnil se. da krila sploh ne bi smela imeti! Tudi ostali kosi obleke so pravo si;ko te'e zakrivali. Zadostoval bi kos leopardove kože.
N:~em obupal zato, ker je bila teta preveč oblečena za one kraje, temveč, ker se mi je zdelo popolnoma izključeno, da bi jo mogel pripraviti do tega. da bi se plazila po travi in grmovju Mestnega loga, oblečena samo v kos leopardove kože (to bi ji bil seveda preskrbel jaz!). Sama bi se mogoče še podala na tak zamorski lov. da bi na jaz lezel za njo in opazoval njene kretnje, pa vem, da ne bi dosegel nikdar. In zato. vidite, zato sem obupal.
Če bi b'l jaz nekolko bolj zaupljive narave, bi bil lahko stvar razodel komu, ki je bil s to hotentotsko teto v tesnejših zvezah. Temu bi se mogoče posrečilo teti dopovedati, da je za povzdigo slovenske literature in za njeno razš!rjenje in priznanje na tuiem potrebno, da gre v mesečni noči na lov. Ker sem se pa bal, da ne b: kdo mc4e 'Tk^rč^o '-z *e?a -'zvJr-ijo-če želje napačno tolmačil in mi nakopal na vrat paragrafe, sem z žalostnim srcem
položil svoj načrt eno nadstropje pod drvarnico in še tam na spodnjo polico.
Pozneje ko sem življenje temeljiteje spoznal, je prišla tolažba:
Indijanarice so nam dale skavte; saj poznate izvidnike in planinke »Jelenov rep«, »Kruljavega bivola«, »Škilastega bobra«, »Zvito glisto«, »Tolsto kozo« in druge, ki se v mirnem poletju plazijo po planinskem svetu z nosom pri tleh, da izvidijo, koliko bivolov oziroma bohinjskih krav je drvelo do napajališča. Videl sem tako skup no, ki je srečno preplazila serijo kravjih hlebčkov in prišla do ječmena — vodnik ga je imenoval proso — skozi katerega je nekdo napravil stezo. Po daljšem posvetovanju so ugotovili, da je bil to »Sokolje oko«, Comanch, in da ga je treba ujeti. Za uspeh zasledovanja se nisem zanimal, spomnil pa sem se na ta dogodek, ko sem v časopisu bral, da je
izvidnik »Tuleči vrabec« prišel nekoč s
skavtskega taborjenja v Bohinju dišeč ko kravar. Vedel sem tedaj, kako je »Tuleči vrabec« prišel do tega duha, česar svojčas niti Fridolin Žolna ni mogel vedeti, torej mož, ki se je jezil nad pisatelji indijana-ric, ker so bile krive, da so se izvidniki plazili za bivoli.
Mislil sem si: doba džungelskih romanov bo rodila »Tarzane«, ki bodo plezali po drevju in bodo starši še bolj hudi ko na skavte, ker bodo sinovi trgali hlače in se bo v začetku marsikateri tudi pobil pri padcu z drevesa; zato sem b\l vesel, da nisem pripomogel k vzgoji mladine v to smer s svojim romanom in sem se izognil očitkom staršev baš zaradi tete potentata, ki se mi je zdelo, da je s svojim edinim zobom pregriznila žilo odvodnico moji pisateljski karieri in jo zagrnila s svojim nesrečnim krilom, ki ie vzrok, da roman ni izšeL	Ksaverij.
Povodni cigani
Norveška :ma v svojih mejah dvoje no-madizirajočih ljudstev. V njenih polarnih ozemljih živijo Laponci, v južnih in zapad-nih predelih, kjer sestavljajo svojevrstno pokrajino nešteti otoki, otočki in čeri, pa se potepa druga, izredno zanimiva ljudska skupina »povodnih ciganov«. Norveško ljudstvo jih imenuje »Fantene«. Čeprav je predstavljala ta ljudska skupina za deželo vedno prav kočljivo socialno in družabno vprašanje, ve zunanji svet le malo ali pa nič o njej.
S plemenskega stališča se Fanteni prav gotovo ne morejo prištevati k pravim Nor-vežanjen. Med njimi prevladuje temnolasi in temnopolti tip, medtem ko so pristni Norvežani, kakor znano, svetlolasi in sve-tlopolti. Odkod so prišli povodni cigani, ki so nedvomno pripadniki kakšne južnjaške človeške skupine, v deželo na severu, je še nepojasnjena skrivnost. Niti tega ne vemo prav za prav. odklej tam živijo. Najobičajnejša domneva pravi, da so nemara potomci kakšnih morskih razbojnikov in podobnih elementov, ki so v srednjem veku z juga neredko obiskovali norveške obale. Druga podmena veli. da so morda potomci keltskih sužnjev, ki so spremljali svoje gospodarje, podjetne Vikinge, na njihovih velikih pomorskih potovanjih. Večni potovalni nagon v Vikingih je bil že v davnih časih legendaren. Toda potomci V.-kingov so se spremenili sčasoma v stalno naseljene in delavne' kmete ter ribiče. Tem bolj čudno je opažati potem m"d njimi takšne neproduktivne in nestalne elemente, kakršni so Fanteni.
To so pravi cigani. Njihovo življenje na-likuje povs^M, življenju njihov;h boli znanih tovarišev^ki delajo ljudem preglavico na kopnem. To podobnost opažamo vsaj v njihovem moralnem zadržanju. Toda medtem ko se klat:jo kopni cigani z vozovi in konji po deželah in se vode boje. uporablja nordijski povodni cigan za svoje potepanje ladjo. Večinoma je to 50- do 100-tonski kuter, ki se podeduje od roda do roda. Takšen ciganski kuter je precej podoben posebno stabilnim ladjam za lov na mrože, videti je med v'tkimi in gibčnimi norveškimi rib;škimi ladjami zelo neokreten. je pa izredno trden.
Norveški rlb ci gledajo na fant-nske bro-de z nezaupanjem, ki zrase neredko v osor-čenost. Povodni cigani sicer niso slabi mor-
i narji, to dokazujejo že njih praktični bro-■ dovi in njih velike izkušnje z vetrovi in ' vodovjem. Toda na Norveškem ne prihaja nikomur na um, da bi jih prišteval med mornarje. Nasprotno, vsepovsod jih sprejemajo z odporom in prezirom. Če priplove takšen kuter izjemoma v to ali ono luko, mu dado takoj razumeti, da je bolje, če čim prej izgine. V nekaterih južnejših prista-j niščih je povodnim ciganom v določenih letnih dobah sploh prepovedano pristajati. Samo daleč zunaj ob otokih. ki so oddaljeni mnogo kilometrov od kopnine. se fan-tenska ladja lahko zasidra. Kjer prebivajo pošteni mornarji in kjer imajo ti kakšno besedo, povodnih c:ganov ne trpijo.
Odkrito sovraštvo med norveškimi ribiči in povodnimi cigani je prastaro in ima tudi svoje globlje, upravičene vzroke. Fanteni, ki so se vsakemu poštenemu ttelu čim bolj odmkali. so živeli vedno najrajši na račun norveških pomorščakov. Medtem ko so segale čmolase fantenske ženske vse prerade v denarnice mladih mornarjev, se je močnejši spol vdajal ponočnemu roparskemu življenju Na odprtem moriu so Fanteni pregledovali nastavljene *r.re/.e norveških ribičev in pobirali njih plen. Samo v zimskih me?ecih je imelo norveško primorsko prebivalstvo nekaj m ru pred povodnimi cigani. Hudi, ledeno m^zli vi- a harj; so tedaj tudi vsega navajenim po- ■ tepuhem oteževal! plovbo med otoki in | otočki, ki jih ima Norveška kakšnih 120.fl00. umaknili so se v njih labirint in so žive1' od tega. kar sc sa v poletnem času nagrabili.
Po uradnih podatkih je bilo pred vojno
na Norveškem 5000 do 60C-0 povodnTi ciganov. Oblastem je njihovo asocialno početje delalo hude preglavice, norveško obmorsko prebival"tvo je neprestano vlagalo pritožbe. Materialna škoda, ki jo je trpelo zavoljo Fantenov, je biia znatna, poleg tega pa je pogosto trpela tudi merala. A ne kct.o to. povodni cigan: so prav na debelo tihotapili 7. žganimi pijače mi. zlasti v krajih, kjer je zakon p-oda i o in točenje alkohola prepovedoval. Oblasti so poskušale vse mogoče, da lr fa^tmstvi ukrotile, vendar br?z u«Peha. Povedn' cisrmi so se smejali in živeli po svoic deli?. Novi ras', ki bedo sledili t?i vojn:. pn bodo seveda tudi njihovemu početju napravili konec.
VV1LK1*. COLLINS
NezaMen š®km g
ii
Detektivski roman
KAJ \VEM? KAJ ZI^JAM?
110. Kaj je gibanje, ki ga čutimo pri utripanju žile?
120.	Kako se imenuje angleška zgornja zbornica?
121.	Kje izvira Donava in kam -zt-ka?
* ± *
122 Pretkana mišica.
117.	Morska nvlja ! na 1852 m.
*
118.	Križjn!:a
Vodoravni- 1. elektrika. 0. levr, 10. Odon 11. Jana. 12. šele, 13. noht, 16. baba, 18. rio, 20. terilnica, 24. eto; 25. N;l.
Navpično: 1. eljen, 2. Lca. 3. evnuh, 4.
»Draga gospa! Kaj naj vam povem? Kaj naj storim? Posnemal vas bom v iskrenosti. Razložili ste mi svoj položaj, dovolite, da vam razložim jaz svojega. Pomirite se, prosim vas, tukajie imam stekleručico dišavne soli. Dovolite mi, da vam jo ponudim.«
Ponudil mi je stekleničico, proseč me, naj se zberem in pomirim.
iTrdovratnež!« je mrmral, ko se je za trenutek oddaljil od mene. »Jaz na njegovem mestu bi ji povedal vso resnico... pa naj stane kar hoče!«
Govoril je seveda o Eustahiju. Je bil pri pravljen, storiti, kar bi bil storil na mestu mojega moža? Ali mi bo res hotel odkriti resnico ?
Jedva mi je šinila ta misel v glavo, ko se je razlegel trušč krepkega udarca s kladivcem ob vežna vrata. Major je prisluhnil. Vrata so se odprla in zaslišal se je sum ženske obleke. Major je pohitel proti predsobi, a bilo je že prepozno. Vraia so sc naglo odprla in neka ženska je pianila v sobo.
Deveto poglavje MAJORJEV PORAZ
Gostja je bila dekle dokaj ljubke zunanjosti, kijub svoji pozornost zbujajoči oeie-ki m svojim lasem slamnate baive. Ko me je nekako osuplo pogledala, je zamrmrala nekaj besed v opravičilo. Očitno je mislila, da sem nova, zadnja žitev starega gentle-inana in ni pokazala ljubosumja. Major je ureail zadevo z neodoljivo obzirnostjo: poljubil je dekletu roko. piav tako vdano, kakor jo je bil malo prej meni in j: dejal, da je itpša kakor običajno. Nato jo je spoštljivo in občudujoče odvedel k vra-.om, si;ozi Kaieia je bila prišla in ki so vouila naravnost v predsobo.
»Ni se mi treba opravičevati, draga,« ji jc dejal »Ta gospa je prišla po opravkih. Vas učitelj petja je v gornjem nadstropju in vas pričakuje. Končajte uro in jaz pridem čez nekaj minut za vami. Na »videnje, dragica, na svidenje!«
Dekle je izpregovorilo nekaj Desed, ki jih nisem razumela, mereč me še vedno s pogledom skozi vrata, uekler se niso zaprla za njo. Major se je vrnil k meni.
»To dekle je moje najsrečnejše odkritje,« je dejal potrpežljivo. »Ima najlepši sopran, kar si jih morete zamisliti. Verjamete? Našel aem jo na neki majhni postaji, za mizo, kjer jo prodajala pijačo in umivala kozarce. Slišal sem jo peti, ko je skrbno opravljala svoje delo in ganjen sem si dejai: Eve madene v svojem zarodku... odvedeni jo odtod. To je že tretja, ki sem jo potegnil iz blata. Odvedel jo bom v Italijo, ko pride čas, in izpopolnjevala se bo v Milanu. Videli beste, da fco bodoča zvezda. Cujte, že poje. Kakšen glas! s:
Zares sva zaslišala glas bodoče zvezde. Ni se dalo utajiti, imela jc prekrasen glas.
Po nekaj vljudnih besedah priznanja sem skušala speljati pogovor nazaj na predmet, ki me je zanimal, toda major se je trmoglavo izogibal kočljivega vprašanja, še vedno je govoril o pevki, nato se je zanimal za moj glas in hotel je vedeti, ali ne pojem tudi jaz. govoril mi je o svoji ljubezni do umetnosti, jaz pa sem bila trdno odločena, da ne zapustim poti, ki som si jo bila zastavila. Zato sem odločno povzela:
»Oprostite, major, toda vrniva se k rnji-nemu prejšnjemu pogovoru. Grajali ste Eu-stahija zaradi njegovega molka in dejali ste. da bi imeli na njegovem mestu več zaupanja vame.«
Major je trenotek šc okleval, nato se je zdelo, da se je odločil.
»Skratka, vidim, da meram odkrito govoriti z vami, ne v Euctahijevem, nego v svojem imenu. Poznal sem vašega moža,
i m mi.....
ko je bil še otrok. Nekoč ga Je zadela
strahovita nesreča. Skrivnost te nesreče je znana njegovim prijateljem, a jo lojalno čuvajo zase. To je skrivnost, ki vam jo skriva. Ne bo vam je povedal, dokler bo živ. Moral sem mu dati častno besedo, da je ne bom zaupal nikomur. Tak je, draga gospa VVoodville, moj položaj napram Eustahiju.«
»še vedno mi pravite gospa VVoodville?«
»Tako želi vaš mož. Vzel si je to ime, ker si ni upal povedati svojega pravega imena, ko se je prvič predstavil vašemu stricu. Zdaj si je prisvojil to ime in ne mara drugega. Nima pomena razpravljati z njim o tem. Ni imel prav, da vam je dvoril in se poročil z vami pod nepravim imenom. Zaupal vam je svojo čast in svojo srečo, ko se je poročil z vami, čemu vam ni zaupal še zgodbe o svoji nesreči? Njegova mati je mojih misli. Pred vajino poroko je storila vse, kar je mogla, da bi pripravila s na do tega, da bi bil iskren z vami in le zato, ker je Eustahij ni ubogal, ni privolila v ženitev. S svoje strani sem storil vse, kar sem mogel, da sem podprl gospo Macallanovo v njenih zahtevah do sina. To je vzrok, zakaj sem bil tako kratek v svojem pismu vašemu stricu. Zdaj vidite, v kakšni zadregi se nahajam od tistega dne.«
Utihnil je za trenutek in me pogledal s svojimi nemirnimi očmi. Molčala sem.
»Hočete, da vam povem še nekaj? Prav, vedite, da je bil Eustahij tudi danes pri meni, posvaril me je, naj bom oprezen, v slučaju, da me pridete vpraševat, kakor ste zares tudi prišli; dejal mi je, da je po nesrečnem slučaju srečal s ojo mater in da ste odkrili njegovo pravo rodbinsko ime. Dejal je, da je prišel v London samo zato, da bi govoril z menoj o tej resni komplikaciji in da bi spet dobil od mene prisego, da bom čuval njegovo skrivnost. Vidite zdaj, da mi je dvakratna dolžnost, da vam ničesar ne odkrijem. Imate vso mojo naklonjenost in vse moje razumevanje, ne bi želel nič drugega kakor da napravim konec vašim slabem, a ne morem.«
Kako strašna .e .orala biti ta stvar, da so jo vsi tako skrbno skrivali, kajti človek, kakršen je bil major Fitz-David, ta lahko-živec je govoril o njej s tolikšno resnobo in trpkostjo, ne da bi se Ie enkrat nasmehnil, ne da bi mi posvetil le en poklon, ne da bi mislil na dražestno pevko, ki ga je pričakovala v zgornjem nadstropju! Eila sem globoko potrta. Nisem se mogla odločiti. da bi odšla. Nov udarec na vrata nov obisk. Zdaj m iz predsobe zašumela ženska obleka, star majorjev služabnik je vstopil sarn, s šopkom vrtnic v rokah.
»Lady Clarinda opozarja gospoda, da ji je obljubil sestanek.«
še ena ženska! Zdaj je imela ta ženska naslov, bila je visoka gospa, ki pošilja te rože in svoje naročilo, nič skrivnostnega. Major, ki se mi je opravičil, je napisal v zahvalo nekaj vrstic in jih izročil služabniku. Ko so se vrata znova zaprla, je izbral naj!epšo vrtnico in mi jo dal.
»In zdaj, gospa, govorite vi. Razumete kočljiv položaj, v katerem se nahajam pred vašim možem in pred vami?«
Kratek premor mi je povrnil nekoliko moje odločnosti.
»Iskreno se vam zahvaljujem, major,« sem odvrnila. »Prepričali ste me. da moram spoštovati obljubo, ki ste jo bili dali mojemu možu ...«
Major je globoko in olajšano zavzdihnil.
»Pravilen sklep!« je dejal in spet se mu je vrnila prejšnja veselost in dobra volja. »O, gospa, prekrasno ste razumeli moj položaj. Podobni ste moji dražestni lady C1&-rindi! Tudi ona je pclna razumevanja. Zna presoditi položaj. Kako srečen bi bil, ako bi vaju mogel seznaniti!«
Pod hišo je labirint kletr.h hodnikov z devetimi vh.di in izhodi. Pred glavnim vhodom v klet sedli maček, ki b! si rad ori-voščil v zadnjem delu kleti skrito- mi£ko. Kako pride miška iz klet. brez nevarnosti?
Rešitve nalog 6. t. m.:
115.	Škofova kapa se imenuje mitra.
116.	Novec za pet centimov imenujejo Francozi sou.
Kak3 ravnamo z feiiMsEi sredstvi za čišeessfs
Solno kislino uporabljamo za čiščenje zelo zanemarjenih in umazanih straniščnih in vodovodnih školjk. Solno kislino smemo uporabiti le v skrajnem primeru, ker preveč izjeda lošč in kovine, pri uporabi pa razvija pline, ki zelo dražijo dihalne organe. Solna kislina povzroča opekline, zato moramo pri čiščenju s to kislino natakniti rokavice, zavarovati obleko, v kislino pa pomakati paličico, ki smo jo ovile s čisto krpo. ker bi ščetine na krtači kislina le prehitro razjedla. Za odstranjevanje apnenca iz kotlov in posode uporabljamo raztop:no 1 litra hladne vode in dveh jedilnih žlic kisline. Posodo napolnimo do treh četrtin s to raztopino, ki jo pustimo, da zavre. Ko se ohladi, odstranimo apnenec z ostro ščetko. Kotel ali posodo moramo še nekajkrat izprati s hladno vodo. potem pa pristaviti s hladno vodo, dokler ne zavre. Nato pa moramo posodo še dobro prekuhati in še enkrat splakniti, preden jo rab;mo. AHimi-nijastih posod pa ne smemo čistiti s solno kislino, temveč samo s kisom.
Kra, 5. roš. 6. ideja. 7. kol, S. arena. 14. obet. 15. tri, 16. ben, 17. baci, 19. il, 20. Te(lur), 21. ro, 22. in. 23. AKumimj).
\r<*<»
tlscč tis&£rn ferih mpr!i
\z Bor!:ni poročijo: Odddck za tisk pri mikem gospodarskem ministrstvu je poobla-ccn. da izvede pctrebne ukrepe glede totalne :> :h:I'7ac'jc tudi v tiok.-.rski stroki. Zaradi te--.i bodo mnoijo podjetij te vrste zaprli ncka-ere na združ li. da bo s tem zadoščeno potre-S.-m to t a ne von? na tudi potrebam, ki se ka. "rejo pri ljudeh ?lede listov in časopisov
V	teku prihodnje polovice tega leta bo iz* veden v Nemčiji pr ccs racionalizacije v tisku Zgodovinski razvoj, pravijo nemšk' listi, ie dovede! ravno v ti-'ksir-ki stroki do neverjetnega ra/ccpljenja sil V Nemčiji maio da nes 18.000 ti-.kam, h katerm je treba prišteti "e 1500 manjših podjetij te vrste. Dve tretjini tiskarn zapcsluje*a manj kakor po pet mož v svojem obratu Ziradi tega so se gcspoclar=tve» niki Nemčije žc v zadnjem letu trudili da bi izvedli konccntrecijo v tiskarnišk: strok. Obenem so si prizadevali, da bi zvšali delovne ust- hc. Izdini so bili potrebni ukrepi da se nekatera podjo ja opustijo, druga pa izpolni;o, kakor zahteva ukaz časa. Saj ne gre samo za delo v t:skami rami temveč tudi za dovoz ma-tur:Va. ki ga podjetja tc vrste potrebujejo.
V	cilju totalne vojne bo zdaj v Nemčiji izvedeno koncentracija potrebmh časopisov. Sta-ti?trka k"že. da je od prvotnh 4000 časopisov samo 2500 časopisov preživelo prva tr leta
vojne. Luksuzne revije in mnoge strokovne časopise bodo ustavili. Ostati bodo morali fa» mo tisti časopisi ki so tudi v totalni vo-ni nujno potrebni in ki jih bodo zaradi tega lahko nadomestili.
Nem-kj listi poročajo, da še ni mogoče na* vesti natančnih številk v tem racionalizijskem procesu. Nobenega dvoma pa ni. da bo več tisoč tiskarn v Nemčiji ustavilo svoje obratovanje.
*
Razdejan mavzolej. Pri napadu ameriških letal na Tunis je bil razdejan tudi mavzolej v Susi. Mavzolej je bil star nad tisoč let ter je bil posvečen Sidi Ya'iiju, ki je bil profesor za razlaganje korana v veliki mešeji in znan muslimanski pe.-<rJk.
Središče za letalsko propagando. Ministrstvo za letalstvo v Rimu je po^.rlilo ustanovitev narodnega središča za letalsko propagomdo. Ustanova bo začela delovati v mesecu marcu, ob 201etnici italijanskega letalstva. Sedež instituta bo v Milanu.
Tri žrtve zidu. V Cantalupi pri Medi Lomellini so trije delavci podirali 6 m visoki zid. Nenadno so pri zidu popustili temelji in zid se je kakor plaz vsul na trojico. Kamenje je zasulo vse tri delavce, ki so obležali mrtvi pod razvalinami.
G. K.:
Str«
(Iz moj h zap^kev »Izpovedi o'ra!:a«)
Zelo daleč seže moj spomin. Krkor v motnih sanjah, v na pol zavestnem prividu vid;m zadvhlo ozko spaln:co. kjer sem zagledal luč sveta na predvečer prvega pomladan-kega dne nenapisane ljudske praske v stari zanemarjeni kmetski h:š;.
Moja rojstna Ivša sedaj korenito prez:-dana in popravljena, stoji ob obč:nski , poti. je prva v vasi m nosi po*em»akem i nci^o tablo in h''šno številko 1. Ta š+e-; v.lka se je v moji otroški pameti in do-! mišljiji vgreznila zelo živo in samozavest-| no. Vtisnila je v mojo dušo prve sledove j podietnosti- biti prvi! Otrok je že v prvem j razvoju zelo samoliuben. Svojo h:šo. svoje j redite!ie v'di vedno in povsod. Svojo do-i mačijo ljubi s prepričanjem in samozavestjo. a sosedovo iz radovednosti. V primerjanju in nasprotj:h naibližie okolice se rozv:ja njegovo duševno obzorje.
Bil sem menda takrat v drugem letu. ko se mi je pripetila nezgoda, ki mi še danes lebdi pred očmi. V našo hišo je pršel stric po materi iz kake dve uri oddaljene Podolnice.
Be:-eda stric deluje na otroka kakor električna iskra na živčevje Nenadoma zadrhti srce. oč: se zasmejejo. lica se raz-»rio v r^do^fi in ve_e1om nrč^kova^ui C'f'c porren: otroku veliko več kakor oče Oče ima često strog obraz, jezno zaloput-
ne z durmi, glas njegov zarohni kakor grem in cči švignejo kakor preteča strela v kot. kjer se tre :e !e=kovka... A stre? Kako vse drugačne so njegove be-ede: počasi in gladko se usipajo iz smehljajočih se ust. debela žuljava roka je vsa mehka in ljubezniva. Obesiš se mti okrog kolen, pa te živrhno dvignejo pod strop orjaške, v blesteč h škornjih skrite noge. Kadar ziblje otroka mati. se mu zdi. da prihajajo k niemu sanje iz nebes samih, a kadar ga vzame stric na kolena in ga guncr.e nekajkrat krepko proti belemu stropu, se razprostro pred omamljenimi otroškimi očmi cela nebesa v vsej svoji krasoti in blagodejnosti. Odkod si prišel ti dobri človek in kdo ti je dal to sladko fme?
IV,, cponvniam se. da bi bil kdaj prej videl katerega od svojih številnih sorod-nikov. Tudi ne vem, če sem slišal kdaj govoriti doma ali pri sosedovih o stricu. Kako zagore'na mi je še zdaj pri duši sladka prikazen dotlej neznanega ujca.
V veži je nekaj zaropotalo. Stric pride. Ko so se odprla h šna vrata in se je pri-zibala v hišo precej rejena postava strica Zonte. sem se že iztrgal materi iz rok in se postavil samozavestno ob stol ob robu mize. Mnogo večji in močnejši sem se hotel pokazati stricu kakor sem bil v resnici. Do tistega dne se ne spominjam na-zai in kakor so vedeli moji domoči. do tedaj še nisem shodil. Amnak ko sem sli-1 šal čudežno besedo in sem zagledal tako
zaželjenega in nestrpno pričakovanega ujca, sem nenadoma občutil v sebi moč in zaupanje v svoje noge. Brez pomisleka in poln otroškega navdušenja sem se pognal kolebaječ h korakov proti stricu, ki je obstal sredi h'še in segel z roko v žep.
O ta otroška ljubezen! Otrok pozabi na samega sebe, ne vidi nevarnosti, ki mu preti, ne boji se smrti, ako je tr«?ba izkazati ljubezen tistemu, ki je osvojil njegovo dušo z ljubeznijo in dobroto. Otroci domovine žrtvujejo kri in življei.je za njo. ki je naslikana v njihovih du.-ah z mavr:čn'mi barvami v jutranjih zarjah se kopajoče slave. Beseda domovini je slajša zanje kakor vse sladkosti mlad isti in nezaužitega življenja, prav nič se ne obotavlja, ako je treba skočiti z vihraj.i-čim praporom v plamen smrt in pogi.t bruhajočega bojnega meteža. Otroci so bili prvi mučenci. vdano in slepo verujoči ... Kdo bi jim zameril sveto navdušenje, samožrtvovanje?
Telebnil sem pred stricem na tla kakor sem bil dolg in širok. In ko sem se spravil pokonci, ni bilo solze v mojih očeh. Sram me je bilo. da bi se jokal pred stricem To bi bilo poniževalno. Dobil sem pa tudi pošteno naerado za svoj prvi nastop. Polno pest sladk'h rož'čev, veliko zlatorumeno pomarančo in dobro btse-do iz stričevih ust. ki je bila slajša kakor rožiči in pomaranča ...
Kolkor se sponrnjam sem tedaj shodil in prvikrat padel pod križem ljubezni.
ŠPORT
Za Livorno ni notaa tekma pretežka
V nedeljo je obračunal z Ambrosiano in vedi zdaj še bolj sigurno pred Torinom in zadnjim nasprotnikom
Mnogo znakov je kazalo, da bi utegnila minula nedelja tekem za točke v italijanski nogometni diviziji A prinesti važne odločitve, toda ostali smo spet brez njih. Kajti žoga je okrogla in ima svoje muhe. najrajši "takrat, ko skoraj ne računamo z njimi.
Za največji dogodek dneva, za neposredni dvoboj med prvim in tretjim v tabeli, so se napovedi glasile v prilog Li-vorna, toda Ambrosiana je zaigrala še vs* bolj klavrno kakor so pričakovali. Vodilna enajstorica je spet prištela dve važni točki in kraljuje — bolj krepko kakor kdaj — spet sama na prvem mestu. Drugopiasi-rani Torino in najresnejšl nasprotnik Li-vorna si je privoščil ničlo v nastopu proti povprečnemu Milanu; tako je tudi on skupno z Ambrcsiano zaostal za štiri točke za najboljšimi. Vsi ti izidi pa še zmerom niso bili odločilni.
Brez odgovora smo ostali to nedeljo tudi r.a vprašanje, kdo izmed udeležencev no moral prihodnjo sezono grizti grenki kruh v nižji diviziji. Venezia z zadnjega mesta je gostovala v Triestu in si s pridobljeno točko ni izboljšala položaja na repu tabele. Predzadnja Vicenza je na domačih tleh sprejela goste iz Genove, toda Liguria je bila žilava dovolj, da je izvila svoj remis in se za las ujela na svojem nevarnem mestu tik pred predzadnjim. Kdo bo odšel, o tem pa še ni padla zadnja beseda.
Izmed udeležencev »srednje hiše« si ta teden zadovoljno manejo roke Fiorentincl, ki so obračunali z Atalanto. dalje Genov-čani iz moštva Genove, ki so ukrotili svojega velikega nasprotnika Bologno in tudi enajstorica s pristaši Juventusa. ki je marljive partnerje iz Barija odpravila domov z nič manj kakor 5:0. Slednjič sta med seboj igrali še obe rimski moštvi, med katerimi "sta bili to pot Romi za edini gol navrženi kar obe točki.
XXIII. nes?e*ja v številkah
Nedeljski dogodki v diviziji A se dajo najkrajše opisati takole:
Končni izidi so bili: v Triestu: Triestina
_Venezia 1:1, v Milanu: Milano—Torino
1:0, v Vicenzi: Viccnza—Liguria 1:1, v Firenzi: Fiorentina—Atalanta 2:0, v Rimu: ROma—Lazi o 1:0, v Genovi: Genova—Bo-logna 3:1, v Torinu: Juventus—Bari 5:0 in v Livornu: Livorno—Ambrosiana 4:2.
Vrstni red v tabeli je naslednji: 1) Livorno 34 točk, 2)—3) Torino in Ambrosiana, 4) Juventus 29, 5) Genova 27, 6)
Milano 26, 7)—8) Bolcgna in Fiorentina 24, 9)—10) Lazio in Atalanta 22, 11) Roma 20, 12) Bari 18, 13)—14) Triestina in Liguria 17, 15) Vicenza 15, 16) Venezia 13.
Huda gneča v diviziji B
Ona Spezia izmed 18 moštev iz divizije B, ki je dolgo vrsto nedelj vodila to skupino, pa so jo pozneje odrinili odtod, je po pretekli nedelj: spet zasedla svoje prejšnje mesto. Toda zdaj ni več sama, temveč sta enako število točk nabrali tudi Morana in Pro Patria. i.:c< e.m ko sta naslednja dva zasledovalca (Napoli in Pisa) tudi sa-zu	uu waiwtiii. 'io pomeni, da
je gneča velika in bo še mnogo presenečenj, preden bo res odločeno, kdo bo prvi in kdo dalje za njim.
Pari te nedelje, ki je bila šesta v povratnem tekmovanju, so se razšli z naslednjimi izidi:
Napoli—Pro Patria 3:0, Pisa—Novara 1:0, Alessandria—Pescara 0:0; Modena— Savona 3:1, Brescia—Cremonese 2:1, Ano«»-nitana—Udinese 3:2, Spezia—Siena 3:0, Palermo—Padova 1:0, Mater—Fanfulla 2:1.
Po točkah so razvrščeni: 1) Spezia, 2) Modena, 3) Pro Patria, vsi trije po 30 točk, 4) Napoli, 5) Pisa. oba po 29 točk. 6) Brdescia 27 t., 7) Padova 28 t., 8) Cremonese 24 t. itd.
*
Izmed rezultatov iz divizije C velja zabeležiti naslednja dva: g»rtzia—punziana 3:0, Magazzini Generali—Fiumana 1:1.
je končan
Najboljši ljubljanski tableteniški igralec je Korotanov član Bradeško
Pri Mikliču je bilo v nedeljo še enkrat vse živo tableteniških 'gralcev :n njihovh prijateljev. in sicer na zaključni prireditvi trote* denskega turnirja med elito Ijubianskh za stopnikov te športne panoge Na sporedu je bilo še zaključnih 12 ;ger. ki so piinesle bolj ali manj pričakovane rezultate.
Kakor se je splošno pričakovalo se je veliki favorit tekmovanja Korotanovec Bradeško odkrižal v tem kolu še vseh svoj h nasprotnikov. odigra! vse svoie partije brez vsakega poraza ter se plasiral na prvo mesto Ostali dve častni mesti sta tudi zasluženo pr padli njego-
OKVIRJ
IZDELUJE SPECIALIST
Kimn
jWOLFUVA UL. 4
f
Umrla nam je naša ljubljena mama in teta, gespa
Karolina Kotnik roj. Fabijaneič
vdova po fotografu
Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 9. t. m. ob 5. uri popoldne z žal — kapele sv. Petra — na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 7. marca 1943.
Žalujoči:
ZLATKA, hčerka — LUDVIK, sin in ostalo sorodstvo


-t?: v.
Umrla je naša ljuba stara mama, prababica, sestra in teta, gospa
(Jršnla Podkrajšek roj. Zadnlkar
vdova magistratnega ekonoma
v 94. letu starosti.
Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 9. t. m. ob 4. uri popoldne z žal — kapele sv. Marije — k Sv. Križu.
Maša zadušnica bo v župni cerkvi pri Sv. Petru dne 15. t. m. ob uri zjutraj.
Prosimo tihega sožalja.
Ljubljana, Renicci, dne 7. marca 1943.
BOŽO, RUDI, MARICI, vnrki; PETERČEK, pra vnuk in ostali sorodniki

vima najmočnejšima tekmecema, in sicer Romanu Strojniku iz Mladike in Bogataju iz Her-mesa.
Tehnični rezultati so bili naslednji:
Keržič—Subert 2:1 (21:10, 9:21, 21:19), Poženel—Aleš Strojnik 2:0, (21:19, 21:18), Bradeško—Merala 2:1 (21:16, 12:21, 21: 19), Recek—Bogataj 2 :0 (21:19, 21:8), Poženel—šubert 2:0 (21:18, 21:18), Bradeško—Bogataj 2:0 (21:19, 21:15), Keržič— Merala 2:1 (22:20, 18:21, 21, 19), Roman Strojnik—Recek 2:0 21:14, 24:22), Aleš Strojnik—Subert 2:0 (21:19, 21:19), Bradeško—Roman Strojnik 2:0 (21:16, 21:19), 19:22, 21:18).
Zaključna ocena: 1. Bradeško (Korotan) 8 točk. 1. rjeman Stro inik f Mladika) 6, 3. Bogataj (Hermes) 5, 4—6. Keržič, Recek (oba Mladika) in Poženel (Hermes), 4, 7. Merala (Mladika) 3, 8. in 9. Aleš Strojnik (Korotan) in Subert (Hermes) 1 točko.
Se nekaj pripomb k temu zanimivemu — bržkone zadnjemu nastopu naših tabletcnistov v letošnji sezoni — bomo objavili prihodnjič.
s— Naslov državnega prvaka v teku čez drn in strm je bil preteklo nedeljo oddan v Livornu. Na 10 km dolgi pregi je med skoraj 50 udeleženci zmagal brez prave konkurence veliki favorit Costantino iz Neaplja v času 33:20.
KUPUJTE
edino pri naših OGLAŠEVALCIH!
Prisega na dve kiti
Malo kdo ve, da so igrali v srednjem veku lasje pri oficijelnih zaprisegah važno vlogo. Mož se je moral pri priseganju dotakniti las ali brade, žena pa svojih kit. Po dunajskem mestnem pravu lz leta 1351 so morale ženske prisegati celo na dve kiti. Tako prisego opisuje Sattler v svoji zgodovini Wurtemberške. Leta 1304 se je morala zagovarjati pred sodiščem grofica Berena von Zollern. Najprej so skrbno pregledali njene kite, ker so se hoteli prepričati, če nosi morda lasulje, potem si je pa morala kite položiti na prsi, desnico je položila na sodnikovo uradno palico in tako je prisegla.
Razveljavljene zakonske zveze
Rumunija je s posebnim zakonom uredila vprašanje, katere zakonske zveze sklenjene pod sovjetskim režimom v priključenih pokrajinah so veljavne. Pod sovjetskim režimom sklenjeni zakoni bodo priznani samo. če so pravilno vpisani v uradne knjige. Konkubinati, ki jih je dovoljeval sovjetski zakon tudi brez uradnega vpisa, ne bodo priznani, ker nasprotujejo rumunskemu pojmovanju morale. Tudi sovjetska ločitev zakona ne bo priznana. Če so se pa ločenci ta čas zopet poročili, velja zadnja zakonika zveza.
Najmanjše knjige
Leta 1897. je bila tiskana najmanjša knjiga na svetu. Knjiga obsega 208 stran; in v nji je med drugim objavljeno Galile-jevo pismo. Knjižica meri 9.5x6 mm. Le nekoliko večji je Karlsruhrski almanah iz 1 leta 1826. ki meri 2x1.5 cm in tehta samo 1 gram. V tej drobni knjižici je koledar, 22 lesoresov, 5 portretov in načrt mesta Karlsruhe.
Strela daje prednost moškim
Nemške zavarovalnice so ugotovile, da si strela raje izbira moške kakor ženske. Od desetih primerov, ko trešči v človeka, odpade osem primerov na moške. To dokazuje statistika. Zavarovalnice so mnenja, da ne gre morda za nadnaraven pojav, temveč je stvar kaj enostavna, ženske
se raje umaknejo nevihti kakor moški. * * *
Peti sin oproščen vojaščine. V nemških listih čitamo odločbo, da bo v družinah s petimi ali več za vojsko sposobnimi sinovi e i en izmed njih odpuščen iz vojaške službe ali pa oproščen, če je njegova delovna moč potrebna za vzdrževanje druž'ne in če lažen pri vojakih nahajajočih se bratov ni moških naslednikov.
4501etnica povratka Krištofa Kolumba iz Amerike. Dne 15. aprila letos bcxio v Madridu in Barceloni na svečan način proslavili 450. obletnico povratka Krištofa Kolumba iz Amerike. Ob tej priložnosti se bodo vršile razne zgodovinske manifestacije, nadalje bodo priredili razstavo knjige o morju, razstavili bolo pa tudi model ladje »Ssnta Marija«, s katero je Krištof Kolumb odkril novi svet.
« S samokresom si je poškodoval roko. Pred kratkim je umrl v Vigaranu pri Ferrari Giuseppe Govoni. Svoje imetje je zapustil svojemu nečaku Frideriku Govoniju, staremu 29 let. Dedič je med pregledovanjem zapuščine našel tuli star samokres, katerega je hotel razstaviti. Pri tem je spregledal, da je orožje nabito, ter sprožil petelina in povzročil občutno rano na lastni levici.
Hiše b rez oken in vrat
Japonci imajo radi mirna, udobna in harmonična stanovanja
Vsakemu stanovanju se pozna, kdo v njeni stanuje. Pri nas je hiša stanovanje, dom in košček sveta obenem. Vse drugače je pa pri Japoncih, ki so mnogo bolj povezani z naravo, z življenjem zunaj kakor mi. Zato tudi ne čutijo tako razlike mea »zunajt in »znotraj«. Tudi Japoncem so seveda potrebne hiše, ki so pa obenem del krajine, in košček narave. To spozna in začuti tujec takoj, ko prestopi prag japonske hiše.
Moderna Japonska, zlasti njena velika mesta imajo prav tako kakor pri nas svoje moderne trgovske in poslovne okraje, kjer prevladujejo velike zidane hiše. Japonska stanovanjska hiša se pa od takih hiš bistveno razlikuje, še zdaj so japonske stanovanjske hiše zgrajene v slogu, starem že več tisoč let. Prilagodene so pa tudi posebnim japonskim razmeram. Pozabiti namreč ne smemo, di je Japonska klasična dežela potresov. Ce bi imeli Japonci take stanovanjske hiše, kakor jih imamo mi, bi zahtevali potresi še mnogo več žrtev kakor jih sicer in tudi gmotna škoda bi bila neprimerno večja, ker bi vsak močnejši potres porušil vse hiše. raztresene daleč rog \elikin mest. Bambus je najbolj priljubljen japonski gradbeni material. Tako so japonske hiše izredno lahke. Njihove strehe so pa zelo velike in težke. Strehe stanovanjskih hiš so na Japonskem in Kitajskem enake.
Japonska stanovanjska hiša ne pozna
vrat in oken. V našem smislu pa tudi nobenih sten ne. Stene so namreč v resnici premična vrata, in ko jih potisnejo narazen, r.a; nnejo v hisi okna. Premične stene s:< iz finega oljnatega papirja, okviri pa iz cedrovega lesa. Tako dobe hi": • prijemo, ncFoliko zast.to zunanjo luč. V pritličju japonska stanovanjske hišo so jedilne in oelovne sobe, v katere c,e pride iz majhne veže. Iz veze sc vidi okrasni vrtiček, spo-minjajoč skoraj na vrtove pompejskih hiš iz srednjega veka. Japonski vrtički obsegajo navadno samo nekaj kvadratnih metrov, so pa skrbno negovani in vzorno urejeni. Podobni so večinoma majhnim pokrajinam z jezerci in mostički, grički in svetišči.
Japonec nikoli ne prestopi praga svoje hiše v čevljih, temveč jih pred vhodom sezuje in obuje mehke copate. Po tem odide v vežo in po stopnicah v stanovanjske prostore. Sobe nimajo mnogo pohištva v našem pomenu besede. Na tleh je samo nekaj blazinic, nizka mizica, na kateri stoje skledice in skodelice pripravljene za pogostitev, kraj mizice pa umetniško izdelana pečica, a v kotu na nizki pručlci lepa kvanon. pred katero stoje v vasi cvetoče vejice. In to je vse. Kar se potrebuje doma je spravljeno v stenskih omarah. Tako se veseli človeško oko ob p gled'. na ta mir in harmonijo, na cvetje, na umet-nišo poslikano špansko steno in slikovito pokrajino, ki se vidi skozi odprte stene.
Zanimiv© Je življenje rakov
Sscnci morajo samice prisiliti, da izpolnijo svoja dolžnost v pogledu potomstva
O življenju rakov so vedeli ljudje do zadnjega le malo. Lajiki so vedeli o rakih komaj več, kakor da imajo mnogo nog. da hodijo rakovo pot in da postanejo rdeči, če jih vržemo v krop Šele v zadnjem času se je nam s pomočjo filma odkrilo marsikaj zanim.vega iz življenja rečnih rakov.
Najvažnejši del račjega telesa ie miši-časti zelo gibčni rep. ki služi raku tudi za premikanje Z repom se odžene rak več metrov daleč. Sanvca nosi na notranji strani repa jajčeca. Iz njih prilezejo spočelka pomladi, ko postane toplo, mladi rakci. Raki se parijo zelo burno, lahko bi rekli naravnost morilsko. Samica ie namreč zelo muhasta in trmasta. Poleg tega pa zelo hladna Samec si mora pošteno prizadevati. preden jo pripravi do tega. da izpolni kot samica svojo dolžnost. Večkrat si morajo samci pomagati z zelo drastičnimi sredstvi, če hočejo pri samicah kai doseči. Pri rečnih rakih je ljubezen skoraj istovetna z borbo Ker so samice kot rečeno v spolnem pogledu zelo hladne morajo zavzeti samci do n.rh bojno stališče
Samci se ne bore camo s samicami na način, kakor je v živalskem svetu običajen — bolj na videz in ker se to nekako spodobi. Pri rakih gre večkrat za živi jen ie in smrt. Ce bi se rak sukal okrog samice kot kavalir. če bi se i i samo prilizoval bi presneto slabo odrezal Samica bi mu od-
griznila nekaj nog, ali pa strla oklep. Večkrat se tudi pripeti, da obleži samec ali samica na bojnem polju mrtev. Zanimivo je tudi, da so raki tudi kanibali. Hranijo se navadno z vodnimi polžki, črvi in drugim; mehkužci. Toda večkrat se tudi med seboj požro — brat pohrusta brata, starši otroke, samci samice.
Kakor razmnoževanje, tako je pri rakih čudno tudi menjavanje oklepa. Račji oklep je zelo trd in odporen. Zato se ne more prilagoditi rasti. Mladi rački so zelo drobni, odrasli pa merijo večkrat od glave do konca repa 20 do 25 cm. Kaj se zgodi z račjim oklepom? To je kaj enostavno, rak kratko malo zleze iz svoje kože. da se tako izrazimo. To se zgodi v mladost: precej pogosto, pozneje pa bolj redko. Toda oklep se raka trdno drži, in zlesti iz njega nI lahko. Raku povzroča to hude bolečine in navadno je tudi njegovo življenje v nevarnosti. Če zamudi rak prvi trenutek, se mu menjavanje oklepa sploh ponesreči in rak pogine. Tudi nekaj časa potem, ko se rak odkrižal svojega oklepa, je življenje v nevarnosti. Nova koža nostaja trda počasi in dokler ne dobi rak novega okleoa. je v nevarnosti, da ga ta ali ona žival oo-hrusta. Zato se skriva v travi, ob potokih. Ko se pa čuti pod novim oklepom zopet varnega, je nekaj časa zelo bojevit, do-žrešen in brezobziren do drug:h rakov.
f
Umrla nam je naša ljubljena žena, najboljša mamica, sestra, teta in svakinja, gospa
JA PIRC
roj. Homovc
soproga lesnega trgovca
Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 9. t. m. ob ^4. uri popoldne z Žal — kapele sv. Jožefa — na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Rakek, Visco, Spoleto, dne 8. marca 1943.
Žalujoči ostali

FRANCE NOVSAR:
25
eftternir srca
.ROMAN
Bilo mi je lahko in hkrati tako silno težko pri srcu. Vso pot sem razmišljal, kakšna bo neki, ko jo bom ugledal. Ali bo kaj spremenjena? Ali me bo
vesela ?
Dvom, ki me danes ne more več mučiti, me je tedaj dobesedno razjedal. Upadel sem in v obraz sem bil zelen. Vsaj rekli so mi tako, ko me je voz čakal na postaji, da me pelje v njeno vas. Oče mi je prišel z vozom nasproti. Pozdravila sva se in v njegovem licu ni bilo videti, da mi očita. Zdi se mi samo, da se je v tistih mesecih zelo postaral.
Težko srce je imel zaradi otroka.
N» poti domov nisva mnogo govorila. Dasi sem imel pripravljenih mnogo besed, da bi ga potolažil, mi ni prišla nobena na usta. Govorila sva tisto, kar naju sploh ni zanimalo. Vaške prigode, pogovor o letini in podobne stvari, s katerimi si včasih prav lahko krajšamo čas. To pot pa je bilo drugače. Pogovor z njenim očetom, s katerim sem imel največ govoriti, na samem, mi je ušel in postal sem zlo-voljen. Ko sva se približala vasi, sem sploh molčal in samo odzdravil nekaterim ljudem, ki so me poznali in ki sem jih takoj spoznal, kako so škodoželjni
in kako se radujejo, da se je to pripetilo prav meni, gosposkemu študentu.
Imel sem pa že tedaj dobro razvito lastnost, ki me je ob takih prilikah reševala. Bil sem ravnodušen do vsega, zlasti pa do zlobe drugih ljudi. Napravil sem nalašč prav vesel in razigran obraz, ker sem vedel, da me skrivaj itak opazuje vsa vas. Uspeh ni izostal, kakor sem pozneje izvedel. Ljudje so pričakovali, da bom prišel kot strt grešnik, prepojen z zavestjo o svoji krivdi.
Tako sem se vživel v svojo vlogo, da sem nasmejanega obraza stopil tudi k Marti in jo poljubil pred očetom in brati. Sirota je jokala, tako jo je prevzel moj prihod.
Ko sem bil zvečer sam z njo, mi je zaupala, da je spet vsa srečna. Zatrdno sem ji obljubil, naj se ne boji namišljene sramote, marveč naj brez strahu rodi dete, kadar pride čas, za njegovo in njeno bodočnost pa sem dal častno besedo:
Naj pride karkoli, ne bom te zapustil!
Naslednji večer smo bili vsi zbrani v hiši. Bil je sveti večer, čas poezije in lepote. Še danes mi je mehko pri srcu, če se spomnim na tisti večer, tako prijazen in resnično svet je bil. Po stari šegi so bile v kotu hiše postavljene jaslice. O mraku smo šli s kadilom okoli hiše in molili, blagoslovili tudi vse prostore za ljudi in živino. Potem smo posedli okoli mize in jedli potice, kar je v tistih krajih za velike paznike navada. Zraven smo pili dobro domače vino. Razmerje med menoj in njeno družino je bilo spet kakor da se ni nikdar nič zgodilo. Malo
pred polnočjo pa sem vstal in pozval očeta in brate, naj me poslušajo. Ozrli so se k meni, jaz pa sem j tedaj potegnil iz žepa prstan in ga nateknil Marti na roko.
»Tu imaš, Marta, zaročni prstan, ki te naj spominja moje obljube in najine zveze,« sem dejal slovesno.
Potem sem se obrnil k očetu in dejal.
»Oče, ta trenutek sva sklenila zaroko.«
Bratje so strmeli, tudi oče je bil ves ginjen. Ni mogel spraviti besede iz sebe, kakor grgranje mu je šlo iz ust. Ni bil vajen takšnih obredov, vendar se mu je najbrž zdelo, da je to nekaj, kar je navadno pred poroko. Bratje pa so morali že vedeti, zakaj vsi so vstali in nama čestitali Nazadnje je storil to tudi oče in vsi smo se poljubili. Marta je bila najbolj srečna. Minila jo je vsaka bojazen, ko je videla prstan na svoji roki. Gledala me je vsa srečna in tudi jaz sem se nekoliko oddahnil.
Potem smo šli skupaj k polnočnici, ki se mi ni nikdar zdela tako lepa kot v tisti sveti noči. Nemir, ki me je glodal več mesecev, se mi je umaknil iz srca. Bil sem srečen. Ko sem se med mašo večkrat ozrl po ljudeh, sem opazil, kako me spremljajo njihove oči. Sedel sem v klopi med Marto in očetom, kar je bilo že samo po sebi za Dolenjo vas nekaj izrednega, zakaj tam sedijo moški na desni strani, ženske pa na levi. Da je Martin oče povabil hčerko v svojo klop in jo posadil zraven mene, v tem so ljudje videli znamenje, da sem bil sprejet v njihovo družino.
Bilo pa je tudi šepetanja kakor še malokdaj v Dolenji vasi.
Kakor so se zadnji čas vaščani na Martin račun radi pošalili, tako jih je zdaj vse minilo, ko so videli mojo odločno željo. Kmalu se je razvedelo, da sva zaročena in ko se je to zgodilo, je bila Marta spet najbolj ugledno dekle v vsej okolici.
Lahkega srca sem se vračal na Dunaj. Pri slovesu seveda ni bilo brez solz, tudi meni so bile rosne oči, ko se je trepetajoča poslavljala. Nek čuden strah je bil v njej, da je vselej trepetala zame. boječ se, da bi me izgubila. Končno je bila spet vsa pomirjena in se je vdala v to, da moram oditi tja, saj je šlo sedaj tudi za njeno bodočnost.
Tako sem prišel na Dunaj in reči moram, da sem hotel postati strokovnjak v pravni v«>di. Tedaj s'era tudi mnogo čital. Knjige sem si izposojal od sošolcev in iz seminarjev. Lahko trdim, da sem tedaj postal to, kar sem danes: natrpan z vsem mogočim strokovnim slovstvom.
Zanemarjal sem vse druge stvari razen študije. Bil sem torej nekakšen vzor akademika, seveda ne toliko po svoji zaslugi. Spominjam se, da mi je bik) zoprno, če so me profesorji povzdigovali pred drugimi, dasi mi častihlepnost ni bila nikoli tuja. Toda nisem hotel, da bi me tovariši zaradi moje prisiljene pridnosti imeli za stremuha. Ko se je začel drugi semester, sem pa prejel iz Ljubljane pismo, ki ga takrat nisem več pričakoval. V imenu vseh pokroviteljev, ki sem jih imel, mi je pisala neka gospa, da so izvedeli, kaj sem storil z Marto in naj torej ne računam več na njihovo pomoč.
Urejuje: Davorin Ravljen - Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni dei je odgovoren: Ljubomir Volčič - Vsi ? Ljubljani