IX. skupščina ,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev" dne 4. in 5. vel. srpana v Celjiu [lovensko učiteljstvo se je zbralo letos v posvetovanje o stanovskih stvareh v starodavnem Celju, ob bistri Savinji. Mesto samo ni sicer obleklo praznične obleke, ker se šopiri v njem na umeten način nasprotnik našega naroda, tem srčneje so nas pa vsprejeli tamošnji vrli narodnjaki ter nam postregli z vsera, karkoli so le raogli. Srčna hvala! Z odprtimi rokarai in srci so nas vsprejeli ti vrli boritelji spodnještajerski ter uam prepustili za čas našega zborovanja na razpolago vse prostore prekrasnega »Narodnega doma". In prav so imeli ti nevstrašljivi boritelji za narodna prava, da so nas tako lepo vsprejeli, saj lahko trdimo, da smo slovenski učitelji zelo važen član našega naroda, kojega bodočnost nosimo na svojih ramenih in v srcih svojih. V srcih naših se pretaka čista slovenska kri, kojo srao vedno pripravljeni žrtvovati v blagor in srečo našega milega naroda slovenskega. Slovenski učitelji smo pijonirji narodne prosvete, in kdor prezira nas ter nam raeče v našem težkem in napornem delovanju pod nogo polena, ta ne želi, da bi naš narod napredoval v omiki. In prav radi tega, ker Vi, vrli celjski Slovenci, ne želite, da bi zaostajal naš narod v omiki za drugimi narodi, prav zaradi tega ste nas tako presrčno vsprejeli v sredo svojo. Zasluge slovenskega učiteljstva na polju narodove prosvete uvažuje in naglaša tudi glasilo spodnještajerskih Slovencev, vrla »Domovina", ki piše v svoji 33. številki tako-le: »Od vseh strani prelepe naše domovine so prihiteli učitelji slov. mladine, da si bratovsko podajo roke, pa tudi, da se posvetujejo o aadevah narodnega šolstva in učiteljskega stanu. Da si pri sedanjih razmerah v Celji tem prvoboriteljem za narodno izomiko nismo raogli pripraviti tako slovesnega sprejema, kakoršnega po vsej pravici zaslužijo, tako so jim bila naša srca vendar po vsem odprta in prav veselilo nas je, da so nas vzgojitelji našega naroda v tako obilnem številu posetili. Dandanes le tisti narod kaj velja, ki je dobro izomikan; neizomikan narod pač z drugirai naprednirai narodi nikdar ne more tekmovati. To velja o vsakem narodu, o našem slovenskem pa še tembolj, ker ga je po številu le malo in ker ga krog in krog obdajajo ljuti sovražniki. Dobra narodna vzgoja je jedini spas našega naroda, le po dobri vzgoji se v ljudstvu razvijejo duševne in telesne moči, ki so mu v hudi borbi za obstanek in napredek neobhodno potrebne. Dobre narodne vzgoje pa si brez dobrih učiteljev kar raisliti ne moremo. Mi Slovenci si moramo v posebno srečo šteti, da smo si vkljub vsem neprilikam v zadnjih dveh desetletjih odgojili toliko in tako odličnega narodnega uciteljstva in po vsej pravici je dejala neka jako odlična oseba,, da v zadnjih 25 letih pri nas pač ni niti jeden stan tako močno napredoval, kakor ravno uciteljski.*) Narodno učiteljstvo je torej najvažnejši činitelj v našera narodnem življenji in je torej tudi vredno največjega spoštovanja in pozornosti vseh naših narodnih krogov." Da pa slovenski učitelji res tudi zaslužimo, da slovenski narod o nas tako sodi in misli, kakor piše ^Domovina", temu dokaz je ogromna vdeležba. Reči morarao, da je bila sijajna. Nad 300 učiteljic in učiteljev nas je prišlo na to zborovanje. Cuditi se je požrtvovalnosti učiteljstva. Troški takega shoda niso majhni za ^Zavezo", ki jako težko zbira potrebne novce, in za posainezne vdeležence, katerih gtnotno stanje je borno, kakor le mogoče, kar vsakdo ve in priznava, če je pravičen. Zato je tem eastneje za učiteljstvo, ki se ne straši žrtev, kadar je treba pokazati svetu, da je vneto za svoj poklic in dela sistematično na povzdigi ugleda svojega. Dne 4. vel. srpana ob 10. uri dopoludne je irael sejo upravni odbor, ki je sklepal o dnevnem redu delegacije in glavnega zbora. Po tej seji, ob 11. uri, je bilo v raali dvorani zborovanje delegaiov, kojih se je zbralo nad 100. Predsednik, g. nadučitelj L. J e 1 e n c, jih pozdravi tako-le: j,Slavna delegacija! Na povabilo upravnega odbora »Zaveze slovenskih učiteljskih društev" ste se zbrali danes gospodje delegati in gospice delegatinje na bregovih bistre Savinje v Celju, da Varn položimo racun o svojem *) To je zasluga novega državnega šolskega zakona. Uredn. delovanju v minuli upravni dobi; zbrali ste se, da sodite, smo li delovali v Vašem smislu, storili vse, kar je imelo biti v prospeh našega šolstva, v povzdigo našega stanu in našega ugleda. V tem pogledu stopi upravni odbor oziroraa direktorij z rnirno vestjo pred slavno delegacijo. Priporaniti pa raoram vendar, da upravni odbor nima legislativne oblasti. Ta lahko prosi, nasvetuje, stavi predloge na raerodajnih mestih v dosego svojega smotra, a svojim ukrepom ne more dati zakonite veljave. To pa pripomnim zato, da se nara ne bo štelo v zlo, da nismo mogli realizirati vseh lansko leto v Opatiji sprejetih resolucij glede na podržavljenje šole. V tem stremljenju stoji slovensko učiteljstvo osamljeno, o čemur se bode prepričala slavna delegacija iz poročila gospoda tajnika. Zbrali ste se pa tudi, velecenjena gospoda, da daste novemu upravnemu odboru navodilo za prihodnje delovanje. K složnerau delu naj se pa združijo ž njira tudi vsa društva, katera zastopate, v dosego vzvišenega našega srnotra: v razvitek in napredek našega ljudskega šolstva, v povzdigo našega stanovskega ugleda, pa tudi v zboljšanje našega gmotnega stanja, da bodemo potem lahko zvrševali svojo vzvišeno nalogo sebi v čast, ljubljenemu nara narodu pa v korist. Slavno delegacijo pozdravljara najprisrčneje ter otvorim zborovanje zavezine delegacije." Potera pozove gospoda I. tajnika, da poroča o delovanju ,,Zaveze". Tajnik, gospod 0 e s n i k, poroča imenom odbora o delovanju direktorija in v obče o delovanju ^Zaveze" sarae od zadnje glavne skupščine tako-le: »Zaveza" šteje sedaj 31 društev. Na novo je pristopilo krško učiteljsko društvo dne 22. rožnika 1897. Direktorij je irael v tem času 7 se.j, namreč 24. kimovca, 5. listopada 1896, ter 7. prosinca, 1. mal. travna, 14. mal. travna, 16. vel. travna in 29. mal. srpana t. 1., pri katerih so se obravnavale tekoče stvari. Ravnikarjev govor se je poslal v ponatis vsem slovenskim listora. Odposlali smo ga tudi vsem slovenskira oziroma hrvatskim deželnim in državnim poslancem.,— Najraanj všec je bil ta govor uredniku »SoČe", ki je prav po nepotrebnem pristavil svoj dostavek. Terau dostavku je »Zaveza" odgovorila s priraernim popravkorn, kateremu pa je uredništvo zopet pristavilo ne ravno ljubeznjiv pristavek. V svrho solidarnega postopanja vsega avstrijskega učiteljstva glede izboljšanja graotnega stanja je stopila ,,Zaveza" v • dogovor z vserai deželnimi učiteljskimi društvi avstrijskirai ter jirn ob jednem poslala vsprejete resolucije. Nemška društva se terau povabilu k vzajemnemu delovanju niso odzvala, razun wDeutsch-osterr. Lehrerbund-a", ki je pa sarao objavil naše resolucije. Geška deželna učiteljska zveza nam je pa odgovorila, da je zoper podržavljenje šole. Tako srao v tem oziru čisto osamljeni in kot takim nara ni mogoče v tem pogledu kaj vspešnega doseči. Sploh so se pa nemški učitelji pri zadnjem zborovanju v Dunajskem Novein raestu izjavili zoper podržavljenje ljudske šole. V zmislu sklepa glavne skupščine se je narocilo odborniku gospodu Bergincu, da sestavi prošnjo zaradi prepovedi goriškega deželnega šolskega sveta, da učitelji ne smejo opravljati službe občinskega tajništva. Ker pa došla prošnja ni povsem ugajala, je sestavil direktorij novo pritožbo, ki se je potom deželnega šolskega sveta goriškega uložila naravnost na visoko c. kr. učno ministerstvo. Prošnja se je ponatisnila v društvenem glasilu — in je torej skupščini znana. Dasi posrednje — je vendar irnela uloga povoljen uspeh. Na banko »Slavijo" se je uložila prošnja za odstotke od onih učiteljev, kateri so pri njej na življenje zavarovani. Na to ulogo ni bilo še nikake rešitve. Gosp. zavezin predsednik se je pooblastil, da se osebno obrne do banke BSlavije% kajti tu gre za lepo svoto. V svrho ustanovitve društva »Samopomoč" za slovensko učiteljstvo, je stopil direktorij v dogovor s štajarskim društvom ,,Selbsthilfe", ki je poslalo svoja pravila in razne tiskovine v pogled. Direktorij se je o tem večkrat posvetoval in je prišel do prepričanja, da v podrocju »Zaveze" ni mogoče ustanoviti takega društva, pač pa kot samostojno društvo, ki bi lahko ranogo vspešneje delovalo. ,,Zaveza" ima že zdaj toliko dela, da ga je jedva mogoce zmagovati. Letos iraamo čez 300 opravilnih številk pri ,,Zavezi" in to pomeni že nekaj. Sploh pa bi ob tej priložnosti opozoril slavno skupščino, da se z raznitni, dostikrat neizpeljivirai predlogi, ne nalaga prihodnjerau direktoriju prevec dela, ainpak da se čast. gospoda oraeji na najnujnejše in najpotrebnejše. Na izjavo udanosti, katero je »Zaveza" ob priliki glavne skupščine v Opatiji javila Nj. Veličanstvu presvetlemu cesarju, došla je Najvišja zahvala potom slavn. c. kr. okrajnega glavarstva v Voloskem (z dne 28. kiraovca 1896). Urednik gosp. Gabršček naznanil je BZavezi", da bi rad sara izdal BVolarič-eve pesmi", naj torej ,,Zaveza" to njerau odstopi. To se je gosp. Gabrščeku dovolilo s pristavkom, da se — z ozirora na to, da je to stvar ?,Zaveza" sklenila — skladbe tiskajo pod firmo »Zaveze". (Ualje prih.)