Št. 62. V Gorici, dne 29, maja 1900. Tečaj XXX. Izhaja trikrat na teden ˇ Šestih izdanjlh, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjatratije tedanje opoldne, večerno izdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z nrednffikimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po posti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse. leto . .". . , . ,13 K L0 h} alirid. 6 60 doI leta . .......6 „ 60 , , ,"" 33» ~ 'četrt leta . ,......3 , 40 „ , :, 1-70 Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema npravrištvo % Gosposki ulici šiv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabršček vsak »Jan-od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od <), do 12. ure. Na naročil« brez doposlune naročnin*' iio ne oziramo. > —«-.. ,• ^ »PJIIMOKEC" izhaja neodvisno od «So5e» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. ¦Soča* in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Scliwarz v Šolski ulici in Jelleraitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavronSiS na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. (Večerno izdanje). Urednigtro se nahaja v Gosposki ulici 5t 7 v Gorici vi. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od S. dg, 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici §L 9. »opisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge Teči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo ie upravniStvu. * Neplačanih, pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravništvo. ______ Oglasi In poslanica se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. .Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. Naročnino in ©glase je plačati loco Gorica. »Goriška Tiskarna« A. Gabrščck tiska in zalaga razen «Soce» in »Primorca* še -Slovansko knjižnico", izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do fi pol ne vselotno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. ci» se .računijo po 20 kr. petit-vrstioa. ter stane knjižnici: Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! «Gor. Tiskarna> A. GabrsSek (odgov. Iv, Meljavec) tiska in zal. V Gorici, dno* 28. maja. V petek je bilo v Budimpešti, kjer zborujejo delegacije, govora tudi o Jugoslovanih. Vrli češki delegat Kaftan je ošibal v svojem izvrstnem govoru avstrijsko vnanjo in notranjo politiko ter ji*. «?ic©l glede* na obstoječo trozvezo, da so proti Italiji cesarju udani Ti-rolei in Jugoslovani trdna o-bramba, ko bi avstrijski državniki le umeli utrditi ta naravni zid. Slovenski delegat Veneajz pa je dejal, da južna meja po svoji zemljepisni legi m zvestobi južnih narodov je obramba države. Namesto da bi to mejo utrjevali, se godi nasprotno bas vsled trodržavne zveze. Italijanstvo, nemštvo in mažarstvo ovira Jugoslovane v gospodarskem, kulturnem in narodnem razvoju. Politični ideal Slovencev in Hrvatov je združenje vseh narodov svoječasne Hrvatsko v okviru habsburške monarhij*?. To je stari ilirski program, in avstrijski cesar ima Se danes naslov »rex IHvriac«. Zveza z Italijo je Avstriji in Jugoslovanom prej na škodo nego na korist. Jugoslovani so prepričani, da se bas vsled te zveze zanemarjajo Dalmacija in druge primorske dežele. Sloven c i in Hrvatje ne zahtevajo, kar je sosedovega, toda glasno morajo ugovarjati proti vednemu zatiranju, ki se s pomočjo državne avtoritete vrši povsod v javnem ž i v 1 j e n j u. Prednosti italijanskega življa so menda priprave za bo#doče dogodke, katere morejo le Jugoslovani preprečiti. Istinite besede * Le žal, da vlada ima gluha ušesa za taka pritoževanja, zlasti pri nas v primorskih deželah, kjer smatra le Lahe za svojo 'trdno obrambo* in za svoj »naravni zid« proti Italiji. Vlada ne upošteva Slovanov v naših deželah, ne pusti jim do naravnega raz- MARCO VISCONTI Zgodovinski roman italijanski napisal ZTommaso Grossi. Po tej izjavi, katera je bila potrebna, bi mislili, da nam ni treba drugega praviti, ker po smrti junaka povesti je ta prav za prav končana. A mi, z dovoljenjem svojih bralcev, hočemo vendar povedati še kako besedo o onih osebah, ki so bile toliko časa na pozo-rišču. To hočemo storiti še najbolj radi naših prijaznih bralk, ker vemo, da se one zanimajo za osebe, s katerimi se dlje časa bavijo, tudi če niso iste osebe Bog ve koliko vredne. Gotovo jih k temu bolj nagiba njim lastna ljubeznji-vost nego prednosti imenovanih oseb. Zato* jim je treba prizanesti; toda kaj pravimo ? hvaležni jim moramo pač biti, da želijo izvedeti Še kaj tudi o drugih udeležencih pri naši povesti. Vsekakor se pa ni treba ustrašiti, ker bomo skušali opraviti prav na hitrem. vitka niti na gospodarskem polju, posebno pa ne v narodnostnem pogledu, marveč jih potiska in drži nazaj, da tim lože Lahi stoje* na površju v splošni veljavi na vsako stran. Vlada tira svojo politiko vedno dalje po tistem zloglasnem sistemu, kateri nas mori na vseh koncih in krajih v prilog Lahom. Po tem sistemu so vlada briga za »trdno obramboc in za »naravni zid«, kateri naj tvorijo Slovani, le takrat, kadar treba izvršiti kaka hlapčevska dola, ali pa, ako bi buknila vojna ter bi želje naših primorskih vročekrvnih Lahončkov se imelo izpolniti tako, da bi peterorogata zvezda prisvetila čez obmejno Idrijo, o takrat bi si vlada iskala »trdno obrambo« in »naravni zid«, če bi jih le dobila — ali kdo se bo brigal za prihodnjost! Naša vlada so je že zdavnaj odvadila, skrbeti za prihodnjost, ustvarjati trdne podlage za trajen mir v državi med narodi, za prospeh trgovine in obrti ter splošnega napredka! 'An to jej ni več mar -temveč podobna je lohkoživki, ki Živi le od danes do jutri ! S tako sod danes do jutri"-politiko pa je tudi pripravila drŽavo v tisto zagato, v kateri se sedaj nahaja.... V namestništveni palači v Trstu sicer dobro vodo, da nas ne popihnejo kar čez noč s pozorišča, grof Goess ve, da slovanski živelj v naših deželah je čil, da se dviga v narodni zavednosti, da se vedno bolj upira vladnemu pehanju v laško žrelo, vse to dobro vedo* visoki gospodje v Trstu, ali baš zato podvojajo, potrojajo pritisk na nas in še tim lože, ako srečajo na svojem potu tako udanostno politiko, kakoršno goje noši »voditelji« na Goriškem. Ali med slovensko-hrvatskim narodom v naših deželah živi in se vedno širi struja, ki prav presoja delovanje vlade nad nami, ki ve čedalje bolj ce-j niti svojo lastno moč ter pripravljati ljudstvo na odpor proti zatiralcem, kakor ga zaslužijo. Vsak hlapec se naveliča biča svojega gospodarja in tako se nave- Grof in grofica Del Balzo in ž njima tudi Lauretta so zjutraj odpotovali proti 'Limonti, kamor so peljali telo svoje Biče. Na poti so jih dohiteli vsi posli, ki so bivali v Milanu, a so bili sedaj dobili naročilo, naj se napotijo proti jezeru. Ti so bili odšli iz mesta, predno je bil ubit Marko. In tak<5 ni nikdo nič slišal o tem, dokler niso prišli v Seveso. Tja so dospeli še le o mraku, in so se ustavili v neki gostilnici, da bi prenočili. Ko so torej slišali grozno vest, niso niti hoteli verjeti tega. In kako* neki, saj so bili jedni izmed njih malo poprej odrinili prav od tam, kjer naj bi bil izvršen strašni čin, drugi pa so bili prišli od take strani, kjer bi se bilo . moralo to najhitreje izvedeti. Lupo in Ambrož sta se ravno živahno razgovarjala z gostilničarjem in nekimi drugimi ljudmi iz vasi, ter primerjaj e čas in oddaljenost, so vsi skupaj prevdarjali, ali bi se bilo moglo to dogoditi ali ne, kar je prijezdil , iz Ilosata neki sel. Ta se je bil napotil za - grofovo družino, brž ko je bila došla v grad vest o gospodarjevi nesreči, a jo je j dohitel šo le v tej vasi. Bil je neki zvesti J služabnik Markov, in je s solzami v J očeh potrdil vest o njegovi smrti. Ooz , nekoliko časa, naprosivši grofico, da bi šla za trenotek sama ž njim, ji jo podal ličajo tudi Slovani v naših deželah biti le »trdna obramba«, ki ščiti mogočnika, kadar treba, ali dobiva za plačilo le udarce s pletenim bičem.... Čim večji je pritisk, tim bolj moramo učiti ljudstvo, da izve, odkod izvira toliko nadlog, ki ga tai'ejo, da izv6, kje so naši prijatelji in neprijatelji, ter se ve* obnašati ob raznih primernih prilikah, kakor kodo zasluži.... V to delo zastavimo svoje sile in tisto »trdno obrambo-. in tisti »naravni zid« obrnemo tako, da bosta služila n a m samim v bran proti našim nasprotnikom, pa naj se imenujejo tako ali tako... »Tiho delovanje" - slepilo. L Potem, ko smo mi že označili povsem nepristransko zadnje zasedanje deželnega zbora ter povedali živo islino, da baš to zasedanje nam je pokazalo, kako"* daleč še imamo do ravnopravnosti ob vslrajtiosti Lthov mi svoji poziciji in ob mlečnosti Slovencev, jo začela »Gorica" v svoji zadnji številki prinašati pod naslovom »Tiho delovanje'1 članke, katerim je namen, bavili se z zadnjim zasedanjem dež. zbora. Začenja prav slovesno, spominjajo se, da sta so udeležila otvoritvene seje v prvi vrsti kardinal in v drugi tržaški n a-mestnik, češ kaj takega še ni bilo., Ako sta bila prišla otvarjat naš deželni zbor v znamenju ravnopravnosti v naši deželi, v znamenju zagotovila, da bo vladala v zasedanju nepristranost napram laškim kakor slovenskim potrebam in zahtevam, da končno izgine iz našega deželnega zbora tisto tako brilko občutljivo nadvladje Lahov nad Slovenci, no, potem bi bili tudi mi ta dva visoka dostojanstvenika pozdravili z veseljem, tako pa tega ni bilo mogoče storiti, ker prišla sta otvarjat deželni zbor v svesti si, da pojde vse tako, kakor želč vlada in Lahi, kajti poprej že je bil kapituloval pred njima dr. Gregorčič! Slutili srno to, slovesno otvarjanje nas je v tem utrdilo, in tekom zasedanja smo videli, kako se neko Markovo pismo, katero, kakor je dejal, je bilo najdeno na pisalni mizi gospodarjevi. Sočutje in strah sta preletela Ermelindo takč, da je njeno srco močno občutilo tudi to Markovo nesrečo, Čeravno je bila že od prej neizrekljivo pobita vsled svojega materinega trpljenja. Mraz jo je spreletel, in stresla se je vsa. Prejeto pismo je shranila v Aedri, kajti tačas bi ga ne bila mogla niti odpreti, kaj še-le prebrati. Vsa zmamljcna in skoro onesveščena se je spustila na neko stolico. Lupo je nemudoma zopet skočil na konja in odjezdil naravnost v Milan, da bi poiskal tam Ottorina, kateri ga je sedaj utegnil potrebovati. Vsi so bili presenečeni, a kdo bi mogel še-le dopovedati, kak6 je bil prestrašen in pobit grof. In v istim, to ni bila malenkost, da je on bil v tak<5 tesni zvezi z možem, katerega, kakor se je slišalo, so dali ubiti mogotci, ker so bili prišli na sled neki zaroti. Kaj takega bi bilo lehko prvi hip spravilo v skrbi tudi manj boječega moža nego je bil on. Toda Azzone, najbrž tudi sam prestrašen radi velike razsežnosti razkrite zarote, je premislil, da bi storil še najbolje, ako bi pustil vse v miru, iii ne bi dregal v to r v.enovo gnjezdb. In tako slutnja vresničuje od seje do seje, kako vsled kapitulacije dr. Gregorčiča padamo v ravnopravnem smislu nazaj, nazaj,,,, . Tam, kjer je preveč c. kr. in pa visoke duhovske slovesnosti, tam pač za nas ubogi slovenski narod ne klije koren, iz katerega bi nam vzrasli boljši časi, marveč tam vsklije nam le cvetka ponižnosti in udanosli do svojih mogočnih nasprotnikov.., „Gorica" meni, da so šli letos slovenski poslanci v deželno zbornico brez ugovora in dogovora, navidezno brezpogojno, ne le s prepričanjem, temveč s popolno gotovostjo, da dosežejo vsaj glavni del svojih opravičenih zahtev, kar prej ni bilo mogoče, Kot zagotovila, da se vse to zgodi, smatra »Gorica* okolnost, da poteka šestletna doba, da de? glavar ('— o jej 1 —) je želel, da bi pris" m spravo in skupnega delovanja; da so to zahtevali tudi laški interesi »in mogoče še v večji meri nego slovenski* (!), da bomo obhajali letos 400-letnico združitve s habsburško hišo, vse to da je bilo porok, da vso dosežejo, kar se prej »i dalo. Odgovor na to besedičenje je prav kratek. Dr. Gregorčič seje udal brezpogojno prigovorom kardinala in deželnega glavarja, da naj pride s slovenskimi poslanci v dež. zbor, kjer se bo dobilo marsikaj tudi za Slovence v gmotnem pogledu, kar sicer tiče slovenskemu delu dežele tako ali tako in se je dobivalo vsako leto. Namen bojev v deželnem zboru in v abstinenci pa vendar ni bil le ta: pridobiti v »gmotnem pogledu* vse to, kar tiče Slovencem, marveč, menimo, tudi ta, postaviti našo pozicijo tako visoko, da bo jednaka laški v deželnem zboru, da se bo moglo reči: goriški deželni zbor skrbi jednako za Lahe in Slovence, v njem sta ravnopravna oba deželna jezika ter v njem na sploh se obravnajo potrebe in interesi prebivalstva na jednak način. Dr. Gregorčič od vsega tega ni dosegel s svojo abstinenco niti trohice, marveč vsled divje gonjo proti dr. Turni in pozneje proti celi naši narod no« napredni stranki se je udajal od dneva do dneva bolj klerikalnemu uplivu, h kateremu se je pridružil še strah pred izgubo mandata, in mož je šel ter obljubil kardinalu in dež. glavarju, da se vrne v deželni zbor, češ, na se ni nič slabega dogodilo ne le grofu Del Balzo, katerega je več nego zadosti ščitila njegova premalenkostna veljava, ampak cel6 najmogočnejšim in najdrznejšim Markovim prijateljem in pristašem. V tem so veselo napredovala pogajanja v dosego sprave Viscontijev s cerkvijo. Papež, ki je bil že naklonjen milanskemu gospodarju, ker se je bil ta tako odločno uprl proti Bavarju, ni verjel, ali je vsaj kazal, da ne veruje vesti, da bi bil on kriv smrti svojega strica. Oprostivši torej cerkvenega izobčenja njega in njegovo družino, je odpravil cerkveno prepoved, ki je bila že toliko časa proglašena nad mestom in deželo. Povsod so radi tega prirejali čudovite slovesnosti in veselice. Posvetna gospoda, ki se je bila polastila duhov-skih posestev, jih je povrnila mašnikom, ki so se vračali od vseh strani j. Tak6 se jo tudi postavni. opat sv. Ambroža, Astolfo da Lampugnano, vrnil v nekdanji samostan, v katerem ga ni bilo že toliko .časa, ter je dobil nazaj vsa samostanska posestva in tak6 tudi svoje pravice čez Limonto. Koj ko je prišel v Milan, je napisal dolgo pishio vaškemu župniku, v -katerem jo pohvalil njega in vso Limontine zaradi njihove z-ve- tak*M$IMe $®8l®Y vlado, katere pomoč ljudstvu pokažem j n&tarvVSe to sem Vam pbdpo*e^taS6ia s tpliW za .kiaeUj&tvo^sem; dosegel'to iii orlbV; $ .uifelt^U^tVo. 5 f^ y! jnte^dijaK klerikalnega programa* katerega se je oklepal dr. Gregorčič'vedno tesneje, dokler se ga ni oklenil popolnoma. „? -Slovenski poslanci so vstopili v aaželni zbor brez vsakega zagotovila, da dosežejo vsaj glavni del svojih opravičenih zahtev, kar je pač pokazalo najbolje zasedanje samo. Vse tiste bombastične trditve »Gorice« o kakem takem zagotovilu, in celo, da laški interesi so zahtevali deželni zbor še v večji meri nego slovenski, so le slepilo! Za Boga! Kaj vendar smo dosegli v zadnjem zasedanju deželnega zbora ? Ali se je uresničilo le količkaj tistega, kar zahtevamo? Ako so bile dovoljene razne običajne podpore tudi slovenskemu delu dežele, to je vendar tako umevno, da ni potreba o tem izgubljati nobene besede. In Se pri tem se je merilo z dvojno -, ro! — V poročilih o deželnemu zboru is? v člankih po deželnem zboru smo jasno dokazal1, v kako veliki meri se je spominjal deželni zbor Furianije in v primerju v kako majhni našega dela dežele. Govoriti na to stran o kakih vspehib v pravem pomenu besede, to se pač pravi: občinstvo slepiti- I Dalje: mi nismo zadovoljni — kakor j stranka klerikalcev — da nas dež. zbor da Slovencem le n?kaj neobhodno potrebnega, marveč naše zahteve streme za tem, da moramo biti v njem ravnopravni v polnem obsegu besede! To zahtevo pa so klerikalci zbrisali iz svojega programa, kar je tudi vzrok, da zadnje zasedanje je bilo tako, ka-korSno je bilo. »Gorica* prihaja na to do trditve, da slov. poslanci so izkoristili izvrstno položaj in »nasprotnikovo zadrego" ter pridobili več nego so pričakovali največji optimisti ! Imenitno 1 Te trditve so bile sicer že temeljito ovržene, ali mimogrede ozrimo se vendar le na »nasprotnikovo zadrego". Lahi v zadregi! V kakšni neki ? Lahi, ki so gospodarji položaja v deželi, ki imajo zagotovljeno svojo pozicijo nad Slovenci, tisti Lahi, ki znajo delati tudi zunaj dež. zbora, n. pr. kako lepo so dvignili iz dež. zbora tisto znano vedno perečo kompenzacijsko točko: agro j monfalconese, kako so znali pridobiti si zakon J za najemninski krajcar, itd., ti Lahi da so bili v zadregi? — Kdor se predrzne kaj takega pisati, je ali popolen ignorant gledč na razmere v deželi ali pa »politični slepič*! J Prvo izključujemo, pač pa rečemo, da v tem j pogledu, kakor še v marsikakem drugem, so j gospodje okoli »Gorice" z »ljubljencem na- J stobe do svojega postavnega gospoda, ter jih pomUoval radi muk, katere so morali prestati pod vsiljenim opatom. Temu niso izostali običajni priimki, | kakor: razkolnik, krivoverec, čarovnik, J satanov hlapec. Najboljše je pa prišio pri koncu pisma, da je namreč vašča-nom radi prestanih krivic priznal razne l olajšave in predpravice. Naši vrli gorjani so z veliko slovesnostjo zopet odprli svojo cerkvico j svetega Bernarda. Da bi se nekoliko J splačal za ves tisti čas, ko je moral ' ostati tih, je sedaj zvonček nad cerkvijo . neprenehoma zvonil tri dni in tri noči; j kajti otroci in odraščeni so si kar pulili vrv iz rok; plezali so celd na streho in ga tam gori gugali, ter so pritrkavali i s kladivi in kamenjem. Iz zelenja so napravljali slavoloke, prirejali so sprevode, imeli zornice, pete maše in večer-nice, da je bilo kaj. Nazadnje je župnik j priredil mašo zadušnico in molitve za vse tiste, ki so bili umrli v času cerkvene j prepovedi; in po opravljenih molitvah v cerkvi so po dva in dva šli vsi na pokopališče, spredaj moški zadej pa ženske, in tam so pokleknili in skupno molili. Na vseh tistih sklonjenih obrazih se je opažalo pobožno ganutje. In dasi jih je bilo mnogo, ki so imeli vsak svojo posebno domačo žalost, vendar so vsi tisti dobri ljudjč sedaj pa sedaj obračali svoje oči proti kapelici, v kateri je bil malo dnij prej pri zidu postavljen beli kamen — a na njem izklesano neko imej drago vsakemu srcu. (Dalje pride). j I roda* vred pravi pristni »politični slepiči* 1 ,*-» Lah* v- gfldEgg' ( Kdo se ne smeje ? Gorostasna je tudi trditev »Gorice*, da Slovenci „so dovolili* Lahom, kar jim po pravici gre. Kaj vendar so »dovolili"? Kaj sploh morejo »dovoliti*, ko so v manjšini, oni pa v večini, ko ž njimi glasuje dež. glavar?! Kaj vendar more »dovoliti* taka j manjšina, kakoršna je naša v dež. zboru, taki večini, kakošna je Jaška? I Morda misli dr. Gregorčič na tisto »dovoljenje«, ko se je udal conte Valentinisu, da je dobil ta za obrtno šolo v Tržiču več, kakor jej tiče?! Gospodje imajo pač nalašč zmedene pojme o glagolu: dovoliti! - Kdor govori tu o kakem dovoljenju, ali ne hodi ta po »nepoštenem potu«, aH ni ta »politični slepič*, če ni celo politično »presmuknjen* ?! Povzdiga se »Gorica* končno do grozovite laži, da »so kategorično in nesprosno zahtevali za svoje volilce in slovensko ljudstvo sploh one pravice, katere jim po vsakem pravu gredo". — Kedaj so to zahtevali? Kje smo videli kak tak pojav? Edino za patrijotični »živio* v otvoritveni seji se je bil potegnil dr. Gregorčič, »kategoričen* in »nesprosen* pa je uit takrat, ko je provzročil v zbornici tisti velikanski škandal, ker je s furlanskim contejem Valentinisom debaloval po laški! Ali se na ta način poteza za pravice slov. naroda ? ! In ko so ti politični slepiči v članku nagromadili lažij, jih je začela peči vest, zato skušajo, odvrniti od sebe odgovornost za to, če niso vsega dosegli, kar bi želilf. Pravijo: »Če niso vsega dosegli, kar bi želeli, niso oni krivi, temuč med drugim tudi zelo žalostne razmere v slov. klubu, katere so se javile v listih in zbornici in katere bode treba vsakako pojasniti, da bode ljadstvo videlo in vedelo, kje so njegovi prijatelji in j kje — slepiči. V nekaterih zadevah bi bili l slov. poslanci lehko bolj odločno in vstrajno zahtevali od nasprotne strani podpor, toda ozir so morali imeti bolj na sovražnika v svojem taboru nego v nasprotnem. Ta jo vedno prežil in tuhtal, kak6 bi spravil v zadrego večino slov. poslancev in voditelja dr. Gregorčiča". »Das also war des Pudels Kern*! Dr. Gregorčič je priznan mojster v zvračanjn krivde na svojega bližnjega, kar je pokazala znana »Poslanica* lani, in kar vedo prav dobro tudi gospodje v semenišču ter druga | javnost; bomo videli, kako mojslerski se J izkaže tudi v zagroženem slučaju. j DOPISI. V Gorici, 28. maja. (Tutti frutti). i — »Ljubljenec naroda* je začel zopet stra- I siti po »Gorici". Tako klepečejo še danes, \ po tolikih bridkih skušnjah, ki dokazujejo dr. I Gregorčiču vso golo istino.... »fuimus Troes", bilo je! Da, bilo je, a narod danes vidi, da , je bogatejši zajedno veliko prevaro. Kdo bi bii i-ekel še pred dvema letoma, da ta mož I tako nizko pade 1 Pač so se našli rodoljubi, ki so ga dobro poznali, so previdno tudi po- | vedali svoje mnenje, a nikdo jim ni hotel I verjeti, imeli smo jih za zavidneže, obreko-valce. Gorje, ako bi bili pred tremi leti nastopili in povedali resnico o dr. Gregorčiču: občutili bi bili vso njegovo jezo, previdno podtaknjeno drugim v usta in pero, — Danes jo vsemu konec, tudi o »ljubljencu naroda* I ni več duha ne sluha. Tako hitro se vrti kolo usode — za hinavce! I »Prim. List" vendar včasih nehote res-nicq zine. Zadnjič je pripoznal, da se je dovršil na Goriškem prav hiter preobrat, in sicer tako, da je narodno-napredna stranka gospodar položaja v deželi. To priznanje je gotovo huda pljuska v obraz »ljubljencu naroda". Koga je ljubljenec? Po »Goriški ljudski posojilnici" se klerikalcem še vedno sline sede. Vse upanje so postavili zdaj v »krvavo rihto*. Poveri! Dobe odgovor, kakoršen zaslužijo! — Kakor se vidi, je nasprotnike polil prvi Članek v »Soči* (v torek) z mrzlim curkom. Svojim čitateljem nočejo povedati, da ne spravijo posojilnico i v nikako zadrego z odpovedmi, marveč da I narede le svojim zapeljancem sitnosti in stroške. Zakaj ne povedč tega ? — Sleparijo tudi, češ, kdo ve, čez kolike svote razpolagajo ! Naj le prično s svojo »centrifugalno", bodo že videli, kako neznatna je njihova moč! »Gorica" je silovito zanimiv list v | tem pogledu, da ima nasproti »Soči*, dr. Turni in Gabr. poln koš srčnosti, nasproti vladi in Lahom pa je najkrotkejše jare! I i Med »Gorico* in »Prim. Listom* je [ torej trdna zveza; alt je nerazvezljiva, to se t danes ne more prerokovati. — Dr. Greg. je torej izpolnil svojo — misijo: pripeljal i je svojo stranCico srečno pod blagoslovljeno i okrilje »Prim. Lista*. Čaka ga rdeč kolar pa zaslužni križec! I Klerikalna gimnazija je najvišji cilj.... I Ta divno lepa misel je blizu uresničenja. I Profesorje tudi >^ imajo! Srečni Slovenci! I Grof Alfred Coronini je Šel edino k jedni seji na Dunaj, da je polomil obljubo. Od takrat mu teče po 10 gld. na dan dijet! On jih ne porabi za-se, (oliko kavalir je; za kakošne »narodne namene* pojdejo? Za »Norico«? Cujem, da dr. Pavlica odpove stanovanje »Krojaške zadruge" pod ! i be-| ralno streho, kajti: liberalcem niti vinarja, katerega so klerikalci gospodarji! V Kobarid se sili za notarja neka „Gorica nska" nadutost.... Prav, med naše hribovske »bure* naj gre, mu že oni preženejo lordske muhe! Nežica »ljubljenca naroda* je razkrila na trg« prijateljici nov čin »tihega delovanja", j. Sprejeli smo ga na znanje. Ona je najmero-dajniši vir! S Krasa. — (Vladna politika, I naše gibanje, ruščina). — Soparno je, j od severa se vzdigujejo črni oblaki, vmes šviga blisk za bliskom, in sliši se grom za gromom — tako je v Avstriji, avstrijska ladja j pa tiči sredi razburjenega morja. Ali kako J smer so jej ubrali vladajoči krogi, to je težavno uganiti. Misliti si pa smemo, da se bližajo nam odločilni trenotki, in da smo na prag« velikih političnih sprememb, ako ne prevrata. Avstrijsko narodno vprašanje je v gordiskem »vozlu*, katerega ni mogoče raz-vezati brez meča! Čehi obstruirajo, vsa čast, čemu si pustiti metati pesek v oči s praznimi obljubami ! Kje ste slovenski poslanci, čemu ste hlapčevali toliko let, ali kaj ste dobili? Ostanke raz bogato obloženo mizo, pri kateri so se mastiti in se še maste Nemci in Lahi, in sedaj ste dobili službo strežaja pri istih, ki vas vsled tega opravičeno prezirajo l Ali proč s tem! Stopite za Čehe in napovejte vladi boj, boj za enakopravnost, boj za obstanek našega narodnega prava! Vlada ima seveda velike obljube, posebno kadar je v škripcih, kakor sedaj pred Cehi. In zato hiti z velikimi gospodarskimi obljubami na dan. j j V sedanji dobi živo sili na* dan vpra- | Sanje o vseslovanskem jeziku, mnogi se J ukvarjajo o prenaredbi ruskega v črkah itd., j to pa je vse puhlo, zakaj ruski neizmerni narod in ruska književost se ne da predni-gačiti brez velikih zgub. Torej za občeslo-vanski jezik nam ni treba drugega kakor učiti se ruščine, katera zavzema danes mesto in veljavo svetovnega jezika« Žalibog, za { učenje ruskega jezika nas močno ovira av-I strijska vlada, vzgled v Ljubljani, ko so hoteli se začeti učiti ruski l Nemci ženo velik krik proti ruščini, češ, da s tem gojimo panslavizem l Oni pa se je z največo vnemo hitč učiti! — Kranjski Slovenci so j vstanovili v Ljubljani in Idriji »ruska kružka*, j ali to je še premalo, Primorci nimamo nič! -TTTršlurjirruš^ina velikep pomenaza^— j radi trgovine z Balkanom" in Rusijo, Pa tudi J če sodimo s splošnega svojega stališča glede J medsebojnega razumevanja, moramo priti do I sklepa, da le ruščina bo in mora biti naš I splošni občevalni jezik. ' Goriška tiskarna (A. Gabršček) je izdala I ročni »rusko-slovenski slovar", ki je prav izvrsten za vajo v ruščini, vseslovansko glasilo v ruščini tudi imamo, in sicer »C.muHHeKiit i BIvkv, katerega uredu> ^Miirpiitt H. Beprvnn VIH. Bennagasse 22. na Dunaju. List se peča z vseslovanskimi vprašanji in tudi s trgovino z Balkanom in Rusijo, pri listu so najveljavniši slovanski sotrudniki. Kako lepa prilika za učenje, posebno I za mladino I Novi časi nastajajo, vse se giblje, I zganiti se moramo tudi mi! I Opomba uredništva, —Dopis je 1 pisal kmečki mladenič na Krasu. Priobčujemo ga kot znak, kako se giblje in uči naša napredna mladina. Bodi drugim v posnemo! Ia Loga pod Predelom. -~ Resnici na ljubo prosim Vas, gosp. urednik, da do- J volite i meni pr'. torček v Vašem cenjenem I listu za sledečih par vrstic, katere pa naj bi I bile ob enem tudi zaključek tega nepotreb- I nega d i ja loga. J V 60. in tudi v 47. št. cenjeno »Soče* se bruha žolč na tukajšnjega gg. župana in I kurata glede premestitve tukajšnje pošte. Da bodete vedeli, g. urednik, kako v prihodnje ravnali, pojasnim Vam, kako je bila ta stvar prav za prav. I Lansko leto so prosili štirije ložki uradi slav. c. k. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu, da bi se premestila pošta iz Spodnjega v Srednji Log. ker edino sem, kot v središče občine, tiče tudi pošta, ker tukaj nista le Loga ampak tudi Strmec in Predel, katera imata vprav tako pravico tirjati pošto kot Sp. Log. Kaj bi Sp. Ložani rekli, da bi morali v Strmec, ali mogoče cel6 na Predel po pisma hoditi? In obratno, je H bilo to pravično, da so bili radi ene osebe primo-rani Predelčeni in Strmčeni vod Predela dve uri oddaljeni Sp. Log na pošto hoditi? Ni li na sploh bolje in pravičnejše za celo ob- j čino, da je poštni urad v nje središču, kjer so ob enem tudi vsj drugi uradi, s katerimi imajo občinarji vedno opraviti? Slav. c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu je opravičenej piošnji koj ugodilo, z opazko, da županstvo naznani primeren prostor 2a urad. Ker ta čas ni bilo j najti primernega prostora v to, je uplival g. župan na posestnika sedanjega postnega lokala, kateremu je ob enem tudi varuh, da je pripravil prostor, kjer je sedaj pošta. Če mu je g. župan gmotno pomagal, je storil kot varuh svojo dolžnost, še več — dobroto! I Gospa M. seveda mora plačevati sedaj pri- I merno najemnino. Tudi bi prizadeti občinarji j še nadalje trpeli krivico s tem, da je bila I pošta v Sp. Logu, ko bi ne bilo še raz- I 'ličnih drugih sitnostiji I Da g. kurat ni pod zastavo »Narodno I ,napredne stranke", je dandanes skoraj samo j ob sebi umljivo, vendar paje primeroma zelo I zmeren in miroljuben, tako da se ne gane, I ako se ga občutljivo ne pika. Ložka občina I ga bode imela gotovo v blagem, trajnem spo- I minu radi njegovih obilnih žrtev in dobrot. I Le škoda, da nas meni zapustiti! Gotovo I bode po njem žaloval slehern občan. I Čudno se nam je zdelo torej, da sta 1 bila tako napadena gori imenovana go- 1 spoda. Zdi se nam, da to izvira le iz I osebne mržnje in podpihovanja do teh I gospodov, in na tak način ste bili zapeljani I v tem pogledu Vi, g. urednik, in po Vas nas? I čislano glasilo »narodno-napredne stranko" I — »Soča*! Bodi dovoljl Rečem le še: Bo- I dimo pravični ter dajmo vsakemu svoje! I Opomba uredništva. — Dopis I priobčujemo kot tretji glas v tej zadevi z I izrecnim dostavkom, da reč je sedaj po treh I glasovih tako dognana, da ne sprejmemo v I tem oziru nobenega dopisa več, ker nikakor 1 nam ni na mislih, gojiti krajevne razprtije s I tem, da se take ali slične reči obravnavajo I v javnosti. Torej prosimo prizadete, da si I uravnajo vso reč lepo doma tako, da bo prav! 1 (Zaplenjen jeden stavek). Kdo naj vladi kaj veruje? Ker kar nam danes obljubi, nam jutri odvzame. Skrivna politika avstrijske vlade napram nam Slovanom se goji, ne na Dunaju, ampak v Berolinu! In ravno gospodarsko vprašanje je vrgla vlada sedaj na dan, da bi se ji s tem dovolilo državne potrebe, potem pa z Bogom! S tem je hotela prisiliti Jugoslovane, Poljake in nemške konservativce, da bi napadli Čehe in jih odvrnili od ob-strukcije, in s tem vlado rešili, Čehe m sebe pa strmoglavili. To pa ne gre, z vlado treba obračunati. In slovenski poslanci naj solidarno postopajo s Čehi, do skrajnosti, brez prave solidarnosti in odločnosti ne pridemo nikdar do pravega cilja, do istega cilja, ki nas reši tujega jarma. Bliža se zarja slovanskega stoletja, t. j. istega stoletja, ki nas mora rešiti okov in spon hlapčestva. Podreti moramo iste skale med nami Slovani, ki nas omejujejo. Da pa to dosežemo in zvršimo, treba nam je dela in dela, treba nam je krepke organizacijo, prave solidarnosti, medsebojna ljubezni in slobode, da bodemo z roko v roki v trdni zvezi korakali do zaželjenega nam cilja, ki nas more rešiti, zato nam pa je treba še enkrat dela! Žalibog, mi Slovenci smo sicer živ, dobromisleč, svobodoželjen, aH mali narod, primerjati se ne moremo z drugimi nam bratskimi narodi, ker v prvi vrsti nimamo potrebnih srednjih in viših šol, odtod izvira tudi pomankanje norodne inteligence. Vzrok je tudi velik, da stovensko farizejstvo je za napredek, narodno gibanje in sploh kulturo, prava kuga l V zadnjem času so mnogi že spoznali, kako pogubnosno smer da je ubralo naše klerikalstvo. Da se pa ubranimo in rešimo spon farizejstva, treba nam je prave svobodomiselnosti in solidarnosti s slovanskimi narodi, posebno pa s Čehi. Ž njih pomočjo smemo zreti v bodočnost in pričakovati slov»nskcga vstajenja — rešitve dan I nam je prave svobodomiselnosti in solidarnosti s slovanskimi narodi, posebno pa s Čehi. Ž njih pomočjo smemo zreti v bodočnost in pričakovati slov»nskcga vstajenja — rešitve dan I Domače in razne novice. Zopet zaplemba. — V današnjem zju-tranjem izdanju nam je zaplenilo drž. pravd- ništvo v dopisu s Krasa v tretjem odstavku e n stavek, s katerim je hotel dopisnik označiti velike gospodarske obljube vladine. Zrelostni Izpiti. — Včeraj so pričeli zrelostni izpiti na tukajšnjem gimnaziju in na realki. Maturantov je na gimnaziju 27, na realki 14. Klerikalne lopovščino. — Zopet .lopovščine"! Strašno smo-«sucovifXJUi Je.rno:^ goče, kako drugače nazvati ta-le prigodek ? Čujmo! V zadnji „Sočiw smo objavili popravek, kateri je poslal »Gorici" veleposestnik g. Frane Pignatari v Crničah, odločen narodnjak in naprednjak. Toda klerikalni poštenjaki popravka 'niso' spi*e*jeli,- češ da oblika ne odgovarja § 19. tisk. za k. — Mi tudi poznamo paragrafe in menimo, da popravek odgovarja § 19. popolnoma. Umejemo, da klerikalnim poštenjakom ni po volji, ko jih g. Pignatari grozovito tolče po lažnjivih ustih, toda v smislu § 19. tisk. zak. bi bila dolžna, popravek priobčiti. — Ker pa »Gorica« hoče, da njene laži ne bodo razkrinkane vsaj tam, kjer bero le njo, zato se je zatekla k izgovoru, da propavek ni spisan po zahtevah § 19. t. z., nadejajo se, da g. Pignatari radi tega si ne bo delal stroškov s — tožbo. Na tak način se je »Gorica* že izognila popravkov, dočim je »Soča" priobčevala naravna smešne popravke župnika Grča i" drugii. , jegovih somišljenikov. »Soča" je cesto tudi iz svoje inicijative popravila netočne podatke o političnem nasprotniku, ako se je pokazalo, da se mu je zgodila krivica. — »Gorica* pa laže, obrekuje, zavija s škandalozno brezvestnostjo, a ko jej pride popravek, se ga izogne v nadi, da popravljavec ne bo tožil, ali pa, če bi tožil, da bi sodnija radi kake neznatne formalnosti tožnika odbila. Reč je pa še hujša! »Gorica" je naznanila v »listnici", da popravka ne sprejme, in je dostavila, da s popravki se dolgovi ne plačajo! — Tu jo imate »Gorico* zopet, pri onem topovskem opravilu, ki jo je že proslavilo! Tu javno razglaša, češ, da ima g. P. dolgove (?!), a podtika poštenjaku tudi nečastno dejanje, da se hoče s popravkom komu prikupiti, dasi morebiti popravek ne odgovarja resnici. Vprašamo: Koga na božjem svetu zanima, če je kak veleposestnik tudi kaj dolžan ? Koliko posestnikov sploh je, da nimajo prej ali slej kakega dolga ? I In take reči naj prihajajo tiskane v »Gorici "P Ali meni »Gorica % da bo na tak način terorizovala naše ljudstvo ? Pravi pravcati revolver-journal! Pa se bodo čudili, ako govorimo o — lopovščinah l Slovenska šok t (torte!. — Znano pritožbo goriškega magistrata je rešila upravna sodnija na Dunaju v soboto tako, da je ugodila magistratu proti novi rninisterski zahtevi, da mora preskrbeti za slovensko šolo drugo poslopje, ker KatinelHjeva vojašnica ni sposobna za to. Italijani se vesele izida obravnave ter smatrajo s tem vprašanje s slovenski mestni šoli v Gorici za rešeno tako, da če hočejo Slovenci imeti šolo, naj pošiljajo svoje otroke tje doli v bivšo vojašnico, v nezdravo po-slopjev oddaljeno od mesta. No, pa menda še ni bila izgovorjena zadnja beseda v tem oziru 1 Dokazuje pa vse, da Lahi dosežejo, kar hočejo. Imajo poslance, ki se brigajo in imajo povsod na Dunaju pristop, naši pa nikamor. Javni plesi po okolici so zopet v cvetu. Na* laški takt se mnogo pleše! — Še več, tudi laška povabila se zopet prikazujejo. Kolikor nam znano, ponekod prlrejalei ples<* prepusle prireditev lepakov — goriškim godcem. Odtod laščina ! Slovenski lepaki so slabo izvršeni. ¦<—- Opozarjamo prirejalce na to okolnost! Lepake naj naročajo sami po svoji volji! Fiuosti »C^oriee*. — V uvodniku z imenitnim naslovom .Ahilejeva peta »Soče* v zadnji štev. skuša »Gorica" nam očilati »mlakužo", postavljaj« se visoko mul nas v kraljestvo fiuosti. V tem pa, ko nam hoče dokazovati, govori ta „fina devica" tako-le fino: »razpor in ostudni boj prihaja od onega, ki hoče biti zmagovalec s pomočjo lažij in nesra milosti**,govori o »pou-liškem capinu", o kandidatu za ono Znano žolto poslopje o nd i ob Soči", o »umazanih izrazih", navaja »umazane zanjke brezverske nemorale one stranke, h katerej pripada lepo število naših narodnih nasprotnikov, in katerej so dati naslov »napredne" — govori o »p o U p o v i h rokah8 itd. Fino, kaj ne? Vsa čast dr. Gregorčiču, Berbucu in drugim! Potem pa se čudijo, če jim rečemo, da »banda", katero ime jim pač najbolj pristoja ! 2 BanJSIe smo dobili pritožbo, da ta-mošnji kurat premalo moli. Odkar je on tamkaj, vsako leto toča pobije, prej pa pod prejšnjim je 17 let ni bilo. Vrli Banjskarji dajejo kuratu vsega v izobilju, še več nogo so dolžni, ali toče le ne more preprečiti. Ubogi Banjskarji so prišli do prepricauja, da morajo dobiti drugega duhovna, ki bo več molil. — Smo v I, 1900., in še toliko teme! In vendar imajo Banjskarji vedno duhovnika, ki vsako nedeljo prepoveduje ! Kaj l ?! Tema, tema je potrebna! V Sočo so padli. — Voz znanega so-dovodarja Kosovela s steklenicami za sodo-.vodo in takozvane »pašerete" je bil padel v Sočo na potu iz Gradišča v Gorico, ker sta se voznika zanesla na konja ter sla malee zadremala. Konj je pr» nekem kraju zavil s ceste, padla sta oba voznika v vodo in ž njimi tudi steklenice. Škode ima vsled tega Kosovel okoli 800 K. Obesil se je. — Včeraj dopoludne se je obesil Jos. Pertscheider, lastnik »kavarne Teatro". Star je že GO let. Pravijo, da je trpel v zadnjih dneh na nekaki-mani ji, da se mora usmrtiti, pravijo tudi, da so ga prisilile gmotne razmere do tega koraka, ker ga ve1itto">vec'Tlsfaije poslopje, katero zida, kakor jo bil proračuni!. Taka smrt tako starega možit je vzbudila mnogo začudenja. Pokojni Pertscheider je bil rodom iz Švice. V Gorico je prišel še mlad ter si s pridnostjo .pridobil, premoženja. Že pred leti se je bila pokazala pri nesrečnežu bolezen na duhu, katera ga je bila sicer popustila, ali ne popolnomu. Pred kratkim je zopet tožil o svoji bolezni, vsled česar je šel v Švico, iskat razvedrila in miru, ali ni ga našel ter se vrnil v Gorico. Obesil se je v svojem stanovanju v ulici Alvarez št. 1. Obešenega ga je našla služkinja, baš komu je prinesel natakar iz kavarne časnike na dom. Preblizu stroja v tovarni v Stračicah je prišla IG letna delavlca Angela Skarabat iz Šempasa, vsled česar jo je stroj zgrabil za obleko ter jo ranil na levi strani. K sreči je strojevodju ustavil stroj pravočasno, da ni bilo še večjo nesreče. Prepeljali so jo v bolnišnico. S češnje je padel. — France Vodo-pivčev z Gradišča je trgal črešnje, kar se mu je spodrsnilo, 4-ia je padel z drevesu na zemljo. Padec mu je provzročil notranje bolečine, da ^a je naložil oče na voz ter pripeljal v Gorico v bolnišnico. Opekel se je včeraj v tovarni za cel-lulozo v Podgori delavec Jos. Markon, da so ga morali prenesti v bolnišnico. Mesto poštnega odpravnika v Kam-neni. Razpisuje se mesto poštnega odpravnika na c. kr. poštnem uradu v Kumnem (III. razred; VI stopnja) proti pogodbi in kavciji 400 K j letna plača 300 K; uradni pavšal 80 K in letni pavšal GU0 K za vz-državo na dan jednokratne pošne zveze Kamno-Tolmin in za dostavljanje poštnih po-šiljatev. Prošnje v teku jednega tedna na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. Bralno društvo »Jubilej" v Mav-Iiinjetu se jo odločilo, da priredi dno' 8. julija t. I, veselico. Vspored se naznani pravočasno. Društvo je imenovalo g. pl. Alber-tija, vodjo morskih kopelij vSesljnnu, svojim častnim udom. Odbor pevskega društva »Nabre-Žlne" je sklenil v svoji seji dne 24. t. mM da priredi javno tombolo v Nabrežini v nedeljo dne 8. junija t. 1. To so prijavi v morebitno vpoštovanje glede prirjuitve zabav v bližnjih vaseh. Predsednik : Ca h arij a. Radodaren donesek, — O priliki neke svalovščinc v Nabrežini, pri katerej je sodeloval tamošnji oktet, se je nabralo v^ gostilni g. Franja Nemca kron 4*15 .za »Šolski dom*. Nadalje je daroval 2 kroni O. R, iz Trsta po gdč. A. Nemec. — Skupaj kr. 0*15. l*rl nikaki rodbini ne bi smeli pogrešali najboljših dveh ljudskih n domačih sredstev, namreč: Dr. Rosa balzam za želodec in p r a ž k o d o-mače mazilo. Ista se dobita, tudi v goriških le> karnah. ____ Razgled po svetu. Državni poslanic dr. Ferjaneifc je imel v soboto v Kranju volilni shod, na katerem je poročal o polož»ju, govoril obširno o češki obstrukciji s splošnega in slovenskega stališča, o bohinjski železnici itd. Nekaj odlomkov govora priobčimo prihodnjič. Iz avstrijske delegacije. - V nadaljevanje k zadnjemu poročilu: Pacak je dejal, da Cehi so se lotili obslrukcije, ker so videli, da Nemci so zmagali s to taktiko. Cehi zahtevajo ie jednakopravnost v deželi, v kateri imajo večino ter so gmotno in kul-turelno enako močni z Nemci. Da Avstrija nazaduje, lega niso zakrivili Čehi, ampak tisti, ki jo v nasprotju z zgodovinskim razvilkom, hočejo centralizirati irr germanizirati. Ako bi se Cehom dovolila svoboda in razvitek kakor Mad;arom, bi isti ne bili le zvesti podaniki svojega cesarja, ampak bi iz svoje dežele napravili tudi mogočno državo v čast Avstrije. V očeh slovanskih narodov trozvezi nič ne škodi bolj, nogo, ako se ista prikazuje vedno kakor zavetišče nemškega gibanja v notranjosti Avstrije. Šo po drugih opazkah je zaključil Pacak, rekoč, da Cehi ne zaupajo Goluhovskemu. Del. Koztowski je naglasa!, tako potrebna je politika miru, izrazil je željo po mednarodnam varstvu delavcev in po ureditvi časa dela, nadalje, da se popolnita severna in južna železnica, oživi tržaška trgovina ter pomnože kanali. Cehe je grajal, da se v boju za pravično stvar poslužujejo sredstev, ki jih morajo kompromitirati. Poljski klub želi pošteno posredovati v dosego miru. Poljaki želijo premirje, o katerem bi se predmeti, ki so neobhodno potrebni, da ne zastane državni mehanizem, izločili iz obstrukcije. Del. grof Sturgkh je zavračal trditve V e n c a j z a, del. G a m b i n i je »popravljal« (?!) nasproti Ve n ca j z u, da Slovenci in Hrvatje lahko v deželnih zborih branijo svoje pravice in koristi, kjer da imajo po zaslugi vlade cel6 privilegirano s t a- | 1 i S č e! 1! Ako pa vzlic temu ne dohajajo j v deželni zbor, delajo to-le zato. ker bi hoteli nadvladovati pozabivši, da so oni v. manjšini. | V včerajšnji seji je pral zamorca grof ! Goluhowski, naš minister za z> unanje posle. Odgovarjal je na razne govore proti trozvezi, katero je.hva.lU ponovno. Proračun za zvu-narije posle je" bi i 'sprejet'"" Kaj bo z državnim zborom % — Po-litiški krogi sodijo, da vlada namerava poskusit še enkrat, da združi vse stranke desnice in levice v boj zoper Cehe. Levičarji se o tem že pridno posvetujejo, ali po drugi strani se čuje, da rninisterski predsednik sam nima kdo v6 kakega upanja o tej nameravani vojni proti Cehom. Neki češki list pa trdi, da vlada ne misli razpustiti državnega zbora, marveč hoče oktroirati jezikovni zakon za Češko in Moravsko ter nov d r ž a v n o z b o rs k i o p i*!a-vilnik, po katerem bi bila nemogoča vsaka obstrukcija! Hlnisterski predsednik Ktirber o položaju. — Dopisnik krakovskega oficijel-nega glasila so je razgovarjal z ministerskim predsednikom o sedanjem političnem položaju. Pravi, da so se razmere tako poostrile, da ni več mogoče odlašati z rešitvijo krize. Toda z absolutizmom se kriza no da lahko rešiti, taka rešitev je zelo problematična. Resni politiki se morajo ozreti po drugem izhodu iz zagate. Vlada je predložila jezikovne načrte. Češkim zastopnikom, ki so pričeli obstrukcijo proti Ctarvju, ker odpravljenih jezikovnih na-redeb ni nadomestil •/. jezikovnim zakonom, ludi ti načrti niso všeč, akoravno splošna javnost z njimi ni v občo nezadovoljna. Iz tega sledi, da parlamentarne razmere niso zdrave in da vlada ne sme kapitulvati, ker bi sicer obstrukcija ostala zmagovalka. Mno-gostransko se dela na razpust drž. zbora. S tem res dosedaj ni poskusila nobena vlada. Toda predno se odloči vlada za ta korak, je lroba dognati, ali morejo stranke same premamiti obstrukcijo. Treba bo pričeti najod-ločueji boj proh obstrukciji. Poljski klub je že uvidel to polrebo; treba je, da prične z dejanji. Vplivati mora tudi na ostale stranke na desnici, da sa udeleže energičnega boja, S tem seveda ni rečeno, da mora biti ta boj zmagoslaven, a poskusiti se mora z njim, in sicer častno, odkrito in energično. Desnica ne smo kazali take nemarnosti, kakor za grofa Thuna. Prenašati treba dolge seje, a tudi osebne napade in žalitve. Pokazati mora desnica dobro voljo. Dokler pa ne poda tega dokaza, ni čudo, da se vedno govori o razpustu drž. zbora kot jedinem dosedaj še ne poskušenem sredstvu. Stavka v Vevčah. — Mej sredstvi proti izkoriščanju ubogih delavcev je tudi stavka, katero tzv. katoliško in krščansko-soeijalno časopisje seveda obsoja, češ: katoliška cerkev je proti takemu ravnanju. Ali no vselej, kedar vidi, da bi bilo radi kalne vode bolje ribariti v stavki, se tudi krščan-sko-socijalen tisk ne straši podpirati to sredstvo. Sedaj trajajoča stavka v Vevčah, nedaleč od Ljubljane; nam zopet to kaže. Mi za sedaj drugega reči ne moremo, kot konslatovati dejstvo, da je temu tako. Bodočnost pa zopet pokaže, kako bo. Bojimo se, da ne bodo gospodje, ki sedaj hočejo stavko in .stravkujoče delavce vzeti v zakup, prvi izdali delavce ter jim rekli: stavkati dalje ne gre, pojdite na delo, pokazali ste že svojo silo, respekt bodo že imeli pred Vami itd. Zakaj tako? Poznamo pač predobro krščansko-socijalne organizacije ! Seveda bode za nas najveselejše, če bodemo mogli konstatovati dejstvo, da se je opravičenim zahtevam delavcev popolnoma ustreglo. Pa če bi to tudi izveli krščanski socijalci! Mi smo prepričani, da so delavci v Vevčah šli v boj prisiljeni vsled neznosnih razmer. In želeli bi, da zmagajo njihove pravične zahteve. Žal nam pa je ob jednem, da hočejo to izkoristiti ljudje, ki so drugače prav veliki neprijatelji vseh stavkujočih delavcev. »Slov. List* poziva, da naj se zbira na stavko. Dvomimo, da bi kaj prida zbral, ker Usti na strani »Slov. Lista", ki bi mogli dati, n e bodo dali, pač pa bodo seveda v nevarnosti borni krajcarji drugih ubogih delavcev. Če bi čast, naši duhovščini bilo istinito kaj na tem, da pomaga ubogim, zatiranim de-Javcem, to bi se tem takoj pomagalo. Vpliv .duhovščine bi tu mnogo izdal; bil bi tudi na pravem mestu. Če bi pa bil brez vspeha, potem — no, premoženje »mrtve roke* bi tu ;zdatno pomagalo, da si delavci v Vevčah »pribore vsaj človeško življenje". Mi smo na strani stavkujočih, ker smo prepričani, to opehjjemo, da so njihove zahteve opravičene. Občinske volitve na Dunaju. — V 1. volilnem razredu so dobili liberalci 14 mandatov, kršč. socijalisti pa 7; tako so zgubili liberalci 7 glasov v tem razredu. Vojna v južni Afriki. — Poročajo, da odposlanstvo uplivnih meščanov je bilo pri predsedniku Krugerju ter je zahtevalo od njega, naj se uda. Odgovoril je baje tako, da o tem odločijo poveljniki. — Angleži so prekoračili reko Vaal. Tako se bližajo Johan-nesburgu, v katerem nameravajo Buri razstreliti zlate rudnike. Izgub ,so imeli jako malo. Ko prodro v Johannesbutg, pojdejo proli Pretoriji, kjer utegne skončati ta nesrečna vojna, ako se vmes ne pripeti kaj izvenrednega. Med tem, ko se angleški vojaki bojujejo v južni Afriki, ko ves nesebični svet obsoja vojno Angležev proti Ruromj obhajajo te dniji*^a4#o^|i|}jšJrj*na^.ijSl|^u,r)j> s.,.uvo,i --»m- - .,T .-* _<\d v Današnjajpqrofiflaf /:Mii imumfiKti Frenclhj$:dospel jfajf^nf^rfri(sU,,&i]gi ' strani pa, -'fc-.jAftgigft sg.jJasedUiSenekaJU; o Raznotero^TT-i V: MiJmV iiai) ot^u,^?"^ je nastal dne 26.,.tf ;ni.. v^.po^a^VkaUri.je udušilo šele moštvo vojno .Jadijfc aNajade", ki je bila v bližini, — Občni jbor^drHžb&sv,, Cirila in Metoda za Istro se bo vršfcdftej$L. t. m. v prostorih društva »Zora" yj Opatiji. — Pevsko in bralno društvo v Marezigah pp Kopru priredi veiiko veselico dne 10. junija,. Sodelovalo bo tudi več drugih pevskih društev. Dobro znamenje za Marezige! Narodno gospodarstvo. Čevljarska zadinga v Mirnu. — »Trgovsko in obrtno društvo za Goriško" jo razvilo tekom prvih 6 mesecev tako čilo in krepko gibanje, da je naravnost občudovali delavnost društvenega vodstva. Po deželi se je prirejalo shode, poučevalo na njih v poljudni besedi trgovce in obrtnike ter se jih vspodbujalo k napredku in k organizaciji, Isto se je delalo po časopisih...... In to ni bilo zaman. Poučne besede niso padle na skalovje, temveč na plodna tla. »Mizarska zadruga v Gorici* je že ustanovljena, v pravi tek pride v kratkem; tovarnu nadplatov že posluje — ustanovil jo je vsled inicijativ nagega društva g, Iv. Drufovka; o stolarski zadrugi se živo razpravlja, istolako so na dnevnem redu — krčmarske zadruge....... Obrtni muzej je v polnem teku, zanj se zbira že prispevke. Nekateri odlični rodoljubi so poklonili že lepe svote..... In nadejati se je, da se tudi še nekateri drugi spomnijo na naše velevažno podjetje. Poizvedovanja se vršo z oziram na neke tovarne, ki bi bile za nas velikanska pridobitev. Našemu društvu nasproti vejejo dvojni — »različni vetrovi«, ali to ga ne moli, kajti; kdor zaupa vso in pravično svojo atvar, m m ozira niti na levo niti na desno, gre čvrsto na delo, Na&e društvo sledi vedno principu: razmišljati in razmišljati, trezno vse prevdariti, potem Šele na dan s projektom. Dejstvu pa, da jo toliko projektov že v teku, je vzrok la, da jih jo poklicala v življenje živa ' potreba. Nova doba se tudi pri nas živo občuti § svojimi (.novostmi?. Upirati na Ji s sttroko-pitnosljo, ne gre; bilo bi tudi brezvspeSno, Skušati moramo: korakali ž njo ter ji slediti na vseh njenih »ekskurzih*. Seveda no brezmiselno, temveč po treznem razmišljanju l »Nova* doba nas je ludi na Goriškem poiskala. In iz tega sledi vse to, kar smo zgorej napisali. Naš obrtnik jo občuti, po« magati pa si sam ne more. In vsled tega ima „Trg. in obrt. dr. za G." vse take reči na dnevnem redu. Obrtniki sami prihajajo v društvo ter prosijo, naj jim se pomaga slediti modernemu, novemu razvoju obrti in trgovine. Za danes se nam je omejili na en sam vzgled...... Minule dni so naprosili mirenski čevljarji naše društvo, potoživši mu svoje ne-prilike in svoje stanje, da naj društvo priredi v kratkem v Mirnu shod čevljarjev, kjer bi se pogovorili, kako si pomagati, da bode boljše. In v nedeljo dne 27. t. m. smo že bili na zaupnem shodu čevljarjev v Mirnu, kjer se je pri soglasnem pritrjevanju sklenilo: začeti delati na to, da se ustanovi »čevljarska zadruga" v Mirnu. Shod se je vršil tako le: G. preds. D e k I e v a otvori zaupni shod čevljarjev v Mirnu, pozdravlja zbrane — zbrali so se vsi čevljarski mojstri iz Mirna in Rupe — ter da besedo g. Gabrščeku, ki pojasnjuje namen današnjega shoda. Pov-darja, da je današnje zborovanje večinoma informativno. Pravi: vi povejte, kje vas čevelj žuli, mi pa povemo, kako bi se temu odpomoglo. Po njegovih besedah nastane živa debata. Gg. čevljarski mojstri so pojasnjevali svoje stanje. Culo se je mnogo prebritkih resnic. Vse njihovo pripovedovanje pa nam je pričalo jasno, da tako, kakor je šlo do sedaj, ne sme iti več, da tu treba izdatnega leka. Ko so povedali bistveno vse, je zbranim v kratkih potezah g. Kristan šo enkrat predočil celo stvar, na kar je g. dr. O. T u m a, pojasnil bistvo čevljarske zadruge, ki bi, kakor je videti bila jedina v stanu, vspešno pomagati k boljši bodočnost. Dr. H. Turna je obširno pojasnil najprej ono, kar se je na Goriškem že storilo na zadružnem polju mej obrtniki. Pokazal je na stolarsko zadrugo solkanskih obrtnikov v Gorici. Razložil je pravila in delokrog takih zadrug, ki so ustanovljene ravno na istem temelju kakor mora biti ta mirenskih čevlj.rjev. Končal pa je svoj prav'poučni govor z nado, da se čez 14 dnij zopet vidimo, mej tem seveda naj dobro prebere pravila, ki so se mej nje razdelila. Prisotniki — nad 60 po številu — so prav pazno sledili gospadom govornikom; videlo se je, da ta shod obrodi prav lepih plodov. Na neka izvajanja na shodu se pa po--vrnemo v četrtek. Okrajna posojilnica v Komnu rcg. zadruga z neomejeno zavezo naznanja, da prične s 1. junijem t. I. svoje poslovanje. Hranilne vloge, ki se sprejemajo od vsakega, se bodo obrestovale po 47* %. P o-sojila (samo zadružnikom) dajala se bodo: proti uknjižbi po . . . . 57s % na osobni kredit po ... 6 % Uradni dan je vsaki četrtek, „Ljubljanska kreditna banka". — To je ime novemu denarnemu zavodu, ki se je ustanovil na Vnebohod v Ljubljani; ž njim se izpopolni naša denarna organizacija. — O tem zavodu bomo še obširneje pisali. Danes omenjamo, da je bil delniški kapital 500.000 kron polno podpisan že na ustanovnem shodu. Notranjo uredbo in delovanje banke pojasnijo §§. 4. do 10., katere naj kar ponatisnemo. § 4. Akcijski kapital znaša 500.000 kron, ki je razdeljen v 1250 polno upIaCanih delnic po 400 kron. Delniška glavnica se more povišati z izdajo novih, polno uplačanih delnic po 400 kron, ako to obCni zbor sklene in se sklep oblastveno odobri. Obfinemu zboru pridržano je sklepanje o pogojih oddaje novih delnic in zlasti o določitvi kurza za oddajo novih delnic. Ta kurz se ne sme nikakor pod pari določiti in se ima vselej za to skrbeti, da se povodom izdaje novih akcij vplačano skupilo kolikor možno n»»prikrajšano delniški družbi izroCi in dovede. Kar znaša skupilo za novo izdane akcije vež kakor njihova nominalna vrednost, pripade rezervnemu zakladu družbe. § 5. Delnice s podpisom družbino firme so glase na imetelja, so opremljene s kuponi, glaseči mi se na prinosca in s talonom. Obrazci delnic, kuponov in talona so pravilom pridejani. § G. Vsak imetelj ene delnice je v razmerju k družbi delničar. § 7. Po razmerju imejocih delnic je vsak delničar deležen vsega družbinega premoženja, njenega dobička, kakor tudi njene izgube. § 8. Delnice ali kuponi nadomestujejo se 7. novimi le tedaj, Ce so se izgubljene zakonito amortizovale. § 9. Družba jamči z vso delniško glavnico in vsem imetjem za vse svoje obveznosti, § 10. Kreditna banka ima nalogo, preskrbeti denarjev trgovini in obrti s tem, da oskomptuje menjice in izvršuje druge kupčije, ki so določene v teh pravilih. Take kupčije se posebno; a) eskonipotovanje menjic, nakaznic, in obveznih listin z določenim zapadlim ali odpovednim rokom; b) sprejemanje denarja na obresti proti izdaji obrestonosnih blagajniških nakaznic: c) sprejemanje gotovine na vložne knjižice. Blagajniške nakaznice morejo se glasiti na imetelja ali na prinosca in morajo znašati najmanj 100 kron; najnižji znesek na vložne knjižice pa je določen na 50 kron. Družba mora predložiti obrazce za blagajniške nakaznice in za vložne knjižice v oblastveno potrjenje. Vsak mesec mora družba objaviti stanje izdanih blagajniških nakaznic in na knjižice uloženega denarja in ne sme oboje skupaj presegati dvakratnega zneska uplaeane delniške glavnice; d) dovoljevanje predujmov na plemenite kovine v denarni ali drugačni obliki, na vrednostne listine in na vsakovrstno blago; e) nakup in prodaja vrednostnih listin in blagu na lastni aH tuji račun; f) tekoči račun in giro-konto; g) raznovrstna komisijska in menjalniška.! opravila; h) dovoljevanje predujmov na surovine, poljske in druge pridelke in na varante ter prirejevanje nakupa in prodaje blaga v zakonitem okviru; i) reeskomptovanje menjic; j) pospeševanje in udeležba pri industrijal-nih, komercijalnih in drugih občekoristnih podjetjih; k) hranjevanje plemenitih kovin v denarni ali drugačni obliki, vrednostnih listin, vsakovrstnih efektov in hranilnih knjižic. Važno za vsakega! 5^om a > « L o 1 žepna ura iz niklja Aoker-Rem. (na željo posrebrnjena) s krasno vdelanim okrovom. nalaujko rejrulirana s H-letnim j a mstvom leretuL 1 eieg. oklopna verižica iz niklja ali ^oldina s privezki vred. Pariznt sislem. 1 kravatna ijfla iz goldina z vdelanimi briljanti. 1 par pozlačenih zapeslnih gumbov. Znamka „Ga-ranlie*. 1 garnitura p u m h o v iz goldina za predsrajčnike in ovratnike; 5 komadov. 1 par uhanov iz pristnega srebra, uradno zaznamovana. * 1 prstan iz goldina z eleg. kamnom. 1 pomanjševalno žepno zrcalo v ctui. Teh šlirnajst krasnih in dragih predmetov z uro Anker-Rcin. razpošilja za farno piti 2!>.*», proti povz-.tju ali naprej poslanim zneskom tvrdka Bratje Hurviz, Ekppoilna hiša, Krakau, Strudom 17 (Avstr.) Kar ne ugaja se tekom S dnij sprejme nsizaj ler denar vrne, da se kupovalec nima bati nikake nevarn sti. Bogate iluslrovanc kataloge vseh dragoeeno.stij znstouj in franko. Sprejemajo se preprodajalci in agenlje. EŠBTA DRUŽBE ^.CIRILA IN METODA V LJUBLJANI, Tvarina je najboljša cikorija. ZALOGA V LJUBLJANI. C p. njena gospodinja/ Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi,, to je cikorija ali: »Kava družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" Dobiva se povsod! Stavna zaloga pri: IVANO JEBAČINU v Ljubljani. l^arol praščiV pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za ' birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Stečaj. „Goriška ljudska posojilnica* odda v najfiin s koncem Ick. leta v liiAi sle-v. /., gosposka ulica, one prostore, kjer je sedaj slaščičarna g. Baumaim Antona, z delavnico vred. Pismene ponudbe izročč naj se zapečateno ob uradnih mah od 0. do 12. ure dopoludne in od 2. do 3. ure |)0|»oiudne v zadružnih prostorih najkasneje do dne 2. junija l. 1. V Gorici, dne 25. maja 1900. Ravnateljstvo. Anton Pečenko Vrfna ulica 8 — GORICA — Via Giardmo S priporoča pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanski h, 1? vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraj* avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov ripprej. Na zahtevo poSilja tuJi uzorce Gftrta a ~ IDO do 380 gM. mesečno lahko zaslužijo osebe vseh stanov in v vaeh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost - Ponudbe pod Ludwig 8«terre1cher. VIII Deutsche gasse 8 Budapeat. Službe išče! V privatno hfao želi vstopili 39-lelni mož, neoženjen, vešč slovenskega, nemškega in nekaj laškega jezika, bodisi kot postrežnik, vratar aH kaj sliCnega, bodisi tudi kot vrtnar. VeC povč upravništvo. Slavnoznana Švarova gostilna v Komnu se oddd takoj v najem z vsemi potrebnimi prostori, Pogodba po dogovoru, bodisi od litra ali pa proti letni najemsčini. Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi imata tudi. raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinje-vee, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril- Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin, trgovca v Semenlški nliei št. 1 v lastni hi§i,kjer je »Trgovska, obrtna zadruga« Zaloga piira I. kranjske cfcsp. pivovarne na par T. Frohlicli-a na Vrhniki pri Ljubljani, odlikovana na razstavi v Rimu in BruseJju s častno diplomo in zlato svetinjo. Glavni zastip it abgt m Birics in deželi: Josip Rovan florica — Rttbatfšče št. 18 — Gorica. . Podružni zalogi: J Uri\mi Žagar, v Eirici, »lica nscili it. 25. ; (gostiln«.J- Ouffarin blizu Koma). 1 Franc Farja«, gisita m EBridici pri JUhT. Bolj kakor druga leta se letos to i z-borno pivo posebno odlikuje v dobroli.— V zalogi se nahaja vedno zveze in dobro ule-žano, da se lahko cenj. gg. odjemalcem postreže v popolno zadovoljstvo. Priporoča se rojakom v mestu in na deželi z odličnim spoštovanjem udani Josip Rovan, glavni zastopnik. Kuštrin Anton trgovec z jedilnim blagom Gosposka ulica št. 23. Priporoča svojo zalogo jestvin 'n kolonijalij po jako nizkih cenah. Ima zalogo vsakovrstnega olja, na vadnega in najfineje vrste «Luka». Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 klg. naprej. Obljubuje točno In hitro postrežbo. Klavir stanju Je na prodaj. Kje, pove naše upravništvo. Zeta 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojti lastno izdelovalnico umetuih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voSčeno sveče itd, v»e po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvriuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo S. cl.) tiskarno črk na perilo. (P. il.) Pč^eesege^j^igg^^Beeossgi^gog Novoporočenci pozor! Stejen si v Čast naznanjati slavnemu občinstvu, da sem razširil trgovino pohištva v ulici Vilurini, glavni vhod v gosposki ulici. Anton Breščak v Gorici, gosposka ulica 14, blizu lekarne GIroneolljeve. ^ & \& & & V zalogi iinu vsakovrstno pohištvo za v«nki slan. Pohištvo je \>- je splošno, že 311 let znano domaČe zdravilo, kaleio pospešuje tek, olajšqje prebavo inlehko odvaja. Pri rednemu vporabljanju ojaeuje prebavne organe in dr/i v pravem toku. Velikasteklen.1 gld.. mala50kr.Sposto20 kr.več. je slaro, najprej v Prap uporabljevano hišno zdravilo, katero vzdržuje čiste H'"" iti jdi tudi obvaruje, nečisi.tibe ter ublažu;--*: d. luje na vroiino ter bolečine. V obrokih po 35 in 25 kr. S pošto 6 kr. več. Glavna zaloga: Ukarna 6. FRAGNER-ja, c. kr. tirnega zalagatelja npri črnem orlu" v Pragi Mala strana, na voglu Spsrnerove ulice, n potem v Gorici v lekarnah Cristofoletd, Gliubich, Pontont in pl. Gironcoli. | §/^- Dnevno razpošiljanje po pošti. — Zaluča v vseh lekarnah Avatro-Ogerttke. "I Glas gre po deželi da bo se testenine „Prve kranjske tovarne tastenfn Žnlderilč 4» Va lantič Iz Ilirska Bistrice*' priljubile v vsakej rodbini kjer so jih pokusili. Makaroni fidelini in razne vloge za na juho so zanesljivo prave le v kartonih po l/a kg z gornjo firmo. 16