ZA NEKAJ VB
__o* ^
(J na c ^^ %7ate • • •
"G. gS-^ARODA"
PO POt	NOST NA DOM
(iivsemi	in praznikov)
^ o-
ClTAJTE, KA	ZANIMA
GLAS NARODA
. List slovenskih Mavee? r Ameriki -
Unentered u Beeood Class Matter September 25»h 194« at the P ost Off!« at New York. N. Y„ under Act of Congress of Man* tri. 187«. Tel: CHelsea 3-124?
No. 55 — S tov. 55 — VOLUME LIH. — LETNIK Lin.
NEW YORK, TUESDAY MARCH 20, 1945 — TOREK, 20. MARCA, 1945
NEMCI NA BEGU iz Saara
Nemško vojaštvo, kakor tudi civilno prebivalstvo beži iz pokrajine Saar v skrajnem neredu. — Podrti most preko Rene bode \ kratkem popravljen.--Ameriške žrtve imenovane nezgode.
NOVA RUSKA OFENZIVNA NA MADJARSKEM
iNadaljiii napadi na japonska mesta.
ZAPADNA FRONTA:
Pariz, JO. marca. — Nem ško vojaštvo vseh vrst, kakor tudi L\<M*>,0U) nemškega civilnega prebivalstva pokrajine Saar, boži v skrajnem neredu i reki Ken i pred nepresta-nim napredovanjem ameriškega ii. in 13. vojnega ^bora, katera obstojita iz pešaštva in o-klopnili divizij. Oba sabora sta napredovala tekom včerajšnjega dneva nekaj nad pet milj; i«toc](jH>no je naše vojaštvo pregnalo tudi zadnje na-»■rije iz 'zasedenega mesta Kob-IcllZal.
Beg Nemcev je tako vsestranski in v takem neredu1, da je nacijsko vojaštvo ostavilo skoraj vse tanke in topove, kajti vsakdo je na svojem begu preti vsem skrbel le za svojo lastno varnost.
o
Na juini zapadni fronti
Pariz, 1?0. 'marca. — TJavno-kar je dospelo v glavni stan zapadne fronte zaveznikov jio-ročilo, da je francoska vojska
V Šleziji, je prva ukrajinska vojska napredovaia tokom vče rajšnjoga dneva nad 15 milj, tako da jo sedaj oddaljena le tri milje od južne češke meje. Ta vojska napada na obeli straneO) reke Nejše.
Xa severu so Rusi zavzeli mesto Kol'U'i-g o1> Baltiku. Pri prave za koncili vsestranski napad na mesto Beroliu hitro natpredujejo.
ZOPET NAPAD NA NAG-OYA
Guam, 20. marea. — Ameriški ibomlhuiki nadaljujejo z vsestranskimi napadi na japonska velika mesta. Vweraj rano zjutraj so 7x>pet pričeli z napadi na mesto Nagova, katero mesto je središče japonske aoi-oplanske industrije.
Tekom nedelje in ponedolj-ka so ameriški liomlbmki nadaljevali tudi x napadli na o-tok Kiusiu, ki spada k tako-zvanini velikim otokom .Ta]ionsko.
Japonska časnikarska dru-
na jugu za pad ne fronte preko- ^ <<r>oino)i» ir<yK da so j0 to_
račila reko Reno in takoj napredovala štiri milje v not rail jost Nemčije. Na tisoče nemških dečkov—med njimi mnogo takih, ki so stari le od 1*2 do 14 let, se je podalo francoski vojski.
• /
Preiskava fflede razsula Ludendorffovega mostu na Reni
Ameriško poveljništvo je pričelo z preiskavo, da se dozen o, kak je *l>ii vzrok, da se jo podrl znani Ludendorffov most, na katerem je tedaj delalo kakih dvesto ameriških inženirskih vojakov in zveden-rev, katerih večina je vtonila, ko se je del mostu podrl. Polna ve mostu sedaj liitro napredujejo in most 'IkkIo za splošno |K»ra'l>o izročen vojaškemu prometu tekom par dni.
•
RUSI ZAVZELI KOLBERG
I>mduuf 20. marca. —Ruska vojska je pričela z novo ofenzivo na Ogrskem, in takoj tekom prvega dneva so Rusi napredovali 3!) milj proti zaipadu, tako <hi so sedaj oddaljeni le so nekaj nad milj oil Dunaja.
ga. napada vdeležilo 1400 ameriških bombnikov in drugih aeroplanov, kateri so natpadli tudi bližnji veliki o{ok Shiko-ku, iztočno od otoka Kiusiu.
Vodje nemških nacijev, — Rommel in von Ribbentrop, bodeta v kratkem pobegnila iz Nemčije
Iz Borne, v Švici, je tokom minile noči prišlo potom radija poročilo, da. je nemški krvnik, znani JRoinmel, načelnik vse nacijsko ]K>lkiije in organizacije Scliutz-Staffel, od]>o-sla I "svoj", v raznih deželah nakradeni denar v Stockholm, oziroma v nevtralno S ved sik o.
Isto poročilo tudi javlja, da je nemški minister inostranili del, von Ri'bbentrop (bivši vinski agent), odposlal denar, katerega je on nakradel v zasedenih deželah Evrope, v razne banke v Sici, kar znači, da jo konec Nemčije Mizo, in da oba lopova nameravata v kratkem pobegniti iiz Nemčije.
Prorokovanjo angleškega miri isirskega predsednika Winston Churcliilla, da bode vojna v Evropi končana tekom letošnjega poletja, je toraj najbrze pravilno.
Zanimiva konferenea
Kakor čitamo v Army and Navy Journal, se je vršila te dni zanimiva in tudi važna konferenca, pi-i kateri so bili vsi, ki imajo svoje kolonije na daljnem vztoku. Vsi, pravimo, razveni Rusije, za katero se je odločilo tako, da lainko pride j zraven, kadar se ji zdi.
Pri konferenci je bila zastopana seveda Anglija, 'katere namen je pred vsem ta, da se angleškem imperiju zopet priključi Malaja, Singapore, Britanski Bonieo in pa Kong.
Seveda so bile za Anglijo tudi njeaie kolonije. Avstralija je prišla, da zasede tiste otoke, ki so bili pod Japonsko. Nizozemska ima svoje življen-' ske interese v te«n, da dobi v »;vojo oblast Vztočn Indijo, ki ji prinaša neizmerna bogastva. Tudi Kitajska je bila za-stopama—vsi so bili torej tam r a zven Rusijo.
Vse te države hočejo ibiti pripravljene za trenutek, ko l>o premagana Japonska. Urediti hočejo vse tako. kakor "bo njim prav—brez ozira na domačine.
Malo čudna je ta politika— vsaj danes ibi se moral zavedati svet, da so kolonije evropskih držav po raznih delih sveta nekaj takega, kar ne spada več v današnjo do»l>o. In prav lahko je mogoče, da "bas radi toga ni bilo Sovjetske Rusije zraven.
SREDNJEEVROPSKE IN BALKANSKE NOVOSTI
Angleški general odlikovan s zvezdo Jugoslovanskih rodoljubov — Jugoslovanske poljedelske priprave. Dovoz potrebščin iz Zjedinjenih držav v Jugoslavijo. Osvobojeni Čehi dospeli v svobodno Slovaško. — Nemški poraz pri mestu Kuestrinu v Nemčiji ie bila ruska zmaga št. 300.
Iz Londona se javlja, da je
bil angleški general, in vodja angleške misije v Jugoslavijo, f'iteroy M«Lean, dne 10. mar-ca. t. 1. v Jugoslaviji odlikovan z jugoslovanskem Redom Zvezde Rodoljubov, in sicer vsled poseli »nega priporočila maršala Tita. — To je bilo prvo odlikovanje angleškega častnika v .Tugosalviji, kajti Hon«* dokler so 1,1 ustanovila seda-" nja jugoslovanska vlada, Anglija ni pri poznavala kabinet mai^šala Tita.
Iz Belgrada so poroča, da so jugoslovanske oblasti ^►skrbele za to, da. se po vsej Jugoslaviji j>oJjt»<lclst vo zojjet uredi in poveča. Poljedelski odbori v vseli v;i eli so ravnokar dobili potrebna navodila za pomladno setev, in oblasti so |x> vseh krajih ustanovile ta-kozvane traktorske ]H>staje, po-pravilne jmstaic za vsakojako orodje; ustanovile so so tudi jMjljedelske četo ali brigade, ka tore 'IkxIo nastopile s svojim delom povs(xli, kjer IkhIo ]>o-trebno skrbeti za to. da se količina poljskih pridelkov poveča.
.Samo v iK'lgrajskeni okrožju so oblasti ustanovile osem traktorskih postaj, katere ima-
glasom katerega je dotbila o-svojitev Kuestrina "št. 300'1 med po Rusiji osvojenimi mesti in trgi.
Novi sovjetski poslanik za Jugoslavijo
Moskva, lfi. marca. — Predsedstvo Vrhovnega Odbora Zveze Sovjetskih Republik, je ravnokar imenovalo tovariša L V. Sadičkova pooblaščenim izvanrodnim jh>slan ikoni Sovjetske Rusije za Jugoslavijo.
(ao7s cu-//i?j
Vojaki Tretje Ukrajinske Vojske vkorakajo v Budimpešto
Diplomati prihajajo
Dne 13. marca d«»spela je v Belgrad, .Jugoslavija, posolxia francoska vojaška misija, kateri načeljuje (lolkovnik Ri-caiwl. Drugi člani te misije so porornik-pMk<»vnik De (4iam-peaux. major Kaure, major ^ieraud in | »odpor« x*-nik Dc-taux. Tem članom IhhIo v kratkem sleilili še drugi francoski častniki, kateri ImkIo skr-Wli za vrnitev francoskih državljanov v F ranici jo.
Istega dno je dospel v Bel-|('''.'j grad tudi Mr. Stevenson, an-gLš>ki ]»«»slajiik za Jugoslavijo. Z njim zajedno d»>s]>el je tudi prvi tajnik angleškega poslaništva, Doakin in razni atašeji.
Na 1 >e 1 grajskem letališču je došle diplomate |w>zdravil in
Delitev veleposestev na Matijarskein
Ogrska ima začasno vlado,j m«»vini pre<l rcv«»li»-ijo odkar so Sov jet i pregnali liem-wke nacije. Ta vlada je v De-Jn-oeinu, ker jo Budimpešta pre več razdejana. Ta začasna vla-»la je naznanila nekaj važnega: prihodnji mesece !h> začela z razdeljevanjem veleposestev. In d" oktobra mora biti vse to delo končano.
1mh1<> )H>razdelili
leta
a<ia. ti.-i
Gazolinska vozila
V Noai Zelandiji imajo velikansko popravljavnice za ga-zolin-stka. vozila. Je tako: dokler ni prišlo nekomu na misel, da 'bi se dalo marsikaj -popraviti, je 'bilo življenje povprečnega gazolinskega vozila le kakih deset -tisoč milj.
Dane« je vse drugače. Tal	*
wtevika se je podvojila in po-^	Splita v Jugoslaviji se
trojila. Delajo taiko: od raz-, jaaija, da so pričele razne po
spremstvu generala Velo4»ita in Stoj an Gavriloviča.
jo (H) modernih traktorjev na sprejel jugoslovanski ministr-razj}M>lago. Nekatere teh postaj ski predsednik dr. Šubašič še niso pričele poslovati in sicer radi primanjkanja gazoli-na in strojnih delov, ki so potrebni v svrho poprave traktorjev in drugih poljedelskih st rojev.
V Pozarevačkem okrožju so olblasti ustanovile tudi šolske vrtove, v katerih se "bodo dija-?vi višjih šol ])otlučevali v poljedelstvu.
Prod vsem posestva <>d in tistih, ki so sodelovali z na-Ti ne ImmIo dobili noJ>ene odškoilnine.
Nadalje bodo razilolili ]»«»-sestva vseh, ki imajo vtr kakor |>etdeset se«lom hektarov, kar je ameriški meri primeroma 140 akrov.
m«»vini
1S4M.
Z;ije<lno naznanja
so začeli s sodiišm postopa
njem proti vsem kvizlingom.
Med te spada tudi bivši pro
mijer Nikolas von Kallay, a za
njim j»' vsepolno znanih imen,
ki so lastili v deželi vse, ka
je bilo knj vrednega.
Kdo se ni' siH»minja
-	,	% Bet h len, A ponv, Siurrav In Ka
vojnih zltK'iiK'ev ,
roly.
Knak korak, kakor v < ski. je zavzela |M>ljska vlada i -Lublina, katera je danes pri znana >i<vr eilino od Rusije. Ampak zdi >e. da je «lov»lj 1<>.
Najb*lj zanimivo j«* t<>. da se res nekaj dela le jh> krajih, katere je zavzela Sovjet-ka armada. Ljudske vlade, pra viea za reveže—tr» je nekaj, če^ar ne poznajo po d mirili krajih. Kaj je na Cii-škem. k;; i v Italiji in druirod ?
Ogrska je bila s Poljsko, najbolj zaostala dežela v K v ropi. Tam so bili v večini kmetje, ki so delali še na desetino, kakor v naši nekdanji do-
Naciji umorili 50 Hrvatov
Naci-fašistovski časopisi v tive, katere so se ]x>tom raz-
M est« Dunaj je zelo poškodovano;
zl asti tudi katedrala sv. Štefana
'Zurich, Sviiua, 20. mar.—Ob veliki bombniki, zavezniškem tn »t riba rx 1 ova«¥j u mesta Duma j, ki se je vreilo <lne 1*J. t. m. ibilo je mesto dokaj poškodovano. Velikanska
Meti drugimi razdejanimi poslopji, je tudi poslopje parlamenta, "dvornega" gledališča in dunajski magistrat, ali
je tudi škoda na tamodnji ka- mestna hiša; tiudi operno gle tedrafli sv. Štefana, katera cer- dali«če, ljudsko gledališče in
kev je ibila zgrajena v enajstem »toletju. Velika lionuha je pogodila imenovano cerkev direktno na sredo, in takozva-na kardinalska dvorana je bila. popolnoma razdejana.
Vspešno boanfbardovanje mesta Dunaj so izvršili ameriški
glavni -stan naicijskega Gesta-pa, je popolnoma razdejano.
Glajs«m naknadnih poročil, je tudi dunajski vodovod razdejan, tako, da v anestn začasno nimajo vode, kaT velja tudi o elektriki in plinu, kajti vse tozadevne naprav^ so razdejane.
ličnih strani, koder so bili boji, pripeljejo v Novo Zelandijo vse, ka«r ni dodobra razbitega. Tam pregledajo. Ce se ne da popraviti, razdero in po-ra'bijo posamezne dele. Drugače pa gre vse v popravo. Taka vozila so potem tako dobra, kakor nova.
S tem se prihrani izredno dosti milijonov dolarjev, kar je vsekakor ddbro gospodarstvo. Ker so v Novi Zelandiji napredni ljudje, so dodali vsaki delovski skupini po ene-i ga veterana iz delavskih organizacij, kateri pazi na to, da se i delavci pravilno ravno in da se jih primerno plača.
Angleška komisija za Albanijo
Iz Londona se javlja, da 'bode v kratkem odpotovala v Albanijo, posc^bna angleška komisija, katere naloga -bode preiskati položaj v imenovani balkanski državi in o tem poročati v London. Sedanji položaj v Albaniji je še vedno; tak, da zavezniki začasno še ne morejo pripoznati sedanje vlade v Tirani.
trtitaščine iz zavezniških dežel sedaj redno prihajati v jugoslovanske luke ob Jadranu. Nedavno so samo v splitski luki izkrcali	ton raznega bla-
ga. Tej pošiljatvi IkmIo v kratkem sledile še druge.
*
I-z Košic, glavnega mesta o-svobojene Slovaške prihaja po-ročilo z dne 14. marca, da je Slovaški Narodni Odbor, ravnokar poslal -JOOO Cehov, katere je osvobodila sovjetska
Zagrebu, (med temi tudi list kvizlinga Paveliča, imenom li Deutsche Zel i bung" in Kroa-tien,T, poroča, da so tamkaj po nalogu imenovanega kvizlinga te dni obesili trideset Hrvatov, kafteri so 1>ili v za-tvorili kot taJca radi raznih bombnih ra-astrelb, ter poškodovanja železnic.
Isti list tiuli javlja, <la so v Hrvatski te dni obesili nadalj-iii 11 ^0 Hrvatov, mwl njimi tudi dve ženski, radi bombnih razstrebb, katere so hrvatski rodoljubi položiil poti lokorno-
strelile.
Prvi parnik iz Zjed. držav v Črnem morju
Prva tovorna pošiljatev, «>zi-roma prvi tovorni parnik iz Zjedinjenih držav je dosfjH'1 v Črno morje in potem v Rusijo, dne lo. t. m. Preje so tovorni parniki pristajali v Perzijskem zalivu, toda sedaj je Dardanelska ožina odprta, kar pomenja dokaj krajšo morsko pot v Sovjetsko Rusijo.
3000 Jugoslovanov pomrlo v narijskih koneent raeijskih taborišeili
fet«LikolkSm, Švedsika, 15. marca. — Begunci, katerim se
vojska iz nemških ta!borišč, v ^ nedanvo posrečilo priti iz zdravilišča Tat ran ska Kotlina, Biela Votla, Kazmarske \?yii>l>y in Mitljari.
Tekom minolega tedna je
Norveške na Švedsko, so j joda! i ttrkajšnjeni časopisju po-]Jise o »frofco-tah v nemškili koncentracijskih talvoriščih na Korv«^kem, kamor so naciji
sovjetska vojska v Braniljoru'P°slali -it>tnik(' iz Jugoslavije, zavzela nemško mesto, imenomt Od 3000 jugoslovanskih je-Kuestrin. Sovjetska^ vlada, je tnikov, ki so ibili v imenovanimi
tem povotloin izdala na-znanilo,
TREBA JE DAROVALCEV KRVI!
Planu RDEČEGA KRIŽA rešuje življenja sto in sto ranjenih vaja k#v in mornarjev. — Toda potreb* nfl> je g« na tisote darovalcev krvi. Dajte pint krvi, da reftite iiv UeaJo.
koneent raci jski h taboriščih, o-stalo jih je le še izreilno malo število pri življenju. Ostale so Nemci i>omorili, ali so jih pa prepusti i samim sebi, tako, da so vsle^l lakote pomrli.
Dvesto Jugoslovanov je prvotno delalo pri gradnji cest ined Vof senom in mestom Norge. Njilhovi čuvaji so bili morilci, organizovani v nem-
ških četah, ki so znane pod i-menom SS (Sdintz Stafol). Tamošnji doanačini, so ]>rij>o vedovaJi, da so Nemci često-krat ukaziili Jwgoslm'aiiniii, tla se morajo do go4eg» sleči, -nakar so jih jMumetali v bodočo žico. Potem, ko so ti nesrečniki po vsem truplu krvaveli, so morali skopati svoje lastne grobove, v katere so jih zako ]>ali. Samo v jednem slučaju je neki Jugoslovan prereza! vrat svojemu mučitelju. Tega so potem Nemci obesili in pu-stli njegovo truplo viseti več dni. Omenjeni ziii>ori so bili sredi mesteca, in proJl>ivaWvo često ni moglo spati vsled groznega kričanja mučenih Jugoslovanov,
Višja plača v tkali tirali
\Vli(i, kar pomenja War Labor Board je sklenil, da b" uveljavil svojo iwh'ciDh) "«! "_M>. fiJjduarja. T<» se pravi : da Ik» zvišal plače delavcem v tikalnicah «kI ."jO centov na uro na .V> centov. To so pravi : pla ča .")0 j<MMitov na uro ostanr. povišjinje potili centov pa >e 1 •• imenovalo premija.
Xanitba zadene /a enkrat tri južne in eno severno tkalnico. ki imajo skupno petdeset tisoč delavčev. Veljavna pa bo tudi za ostale tkalnico, ki i majo skupno skoro pol milijo na delavstva. Ta naredba /.a dene pred vsem za«-etne dela' ce.
Starejši in i z veži >a ni delavci imajo v v tkalski industriji po 57H' <*enta na uro na jugu, na "severu pa po Wi'-; centa. lVlav»M .-<> torej na severu plačami |hi devet centov v«s', na uro.
a war HALF won
IS not A victory !
EXTRA WAR BONDS
*QLA8 NABODA**—NEW XOBK
TUESDAY, MARCH 20, 1945
GLAS NARODA"
("VOICE OF THE PEOPLE")
OwMd and PubUtfMd by Slorenic PubUohlng Company, (A Corporation) Fiank Sakatr, Prwddeat; Ignac Hade, Treasurer; Joseph Lupsha, Sec. Place of Iwielnree of the copormdon and addreeeee of mbore oCflcere; _WEST 18th STREET. NEW TORE 11. N. T.
__:: 52nd Y E A B ::_
•HJIm Naroda" la lamed every day except Saturday«, Sunday a and Holidays.
Subscription Tearly $7.	Advertisement on Ajpeement.
EA CELO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO;
»7.— ; ZA POL LtETA $3.00; ZA ČETRT LETA $2.—. "Glas Naroda** lzhaje vsaki dan lxvgemffl sobot, nedelj in praznikov.
"<3LA8 NARODA." 216 WEST 18tb STREET, NEW YORK 11, N. X, Telephone: CHelsea 8—1242
Vzor za celokupno človeštvo
(Lt. Com. Charles S. Seeley, U. S. Navy, ret'd.)
Gbii«viio dejstvo nove Rusije — in brezdvomuo edini razlog ter podlaga njenih Izvanrednih vspehov, tako v mirni, kakor tudi v vojni dobi — je ta, da so Rusi vse svoje družabno sile v vsej JSovjotsiki Rusiji uredili tako, da te sile šn bogastvo služijo koristim vsega prebivalstva deiele Z drugimi besedami: t a mošnje prebivalstvo je bilo vzgojenu tako, da ve in da tudi razume, da je v njihovo lastno korist, j.a bodisi individualno ali pa celokupno, ako vsak posameznik deluje v 'korist vsega prebivalstva.
Družabno sodelovanje v ddbr«bit vseh raznolikih narodnosti, ki žive v Rusiji, je sedaj tako vkoreninjeno, da je postalo del ruske filozofije, katera »kaže edino pravi način življenja po vsej Sovjetski zvezi narodovih republik. Jaz sem tudi deeeia uverjen, da imenovano naziranje življenja je postalo nekak temelj vsega in sicer v toliko meri, da je sila v vsakem pogledu, pa bodisi v mirni ali pa vojni doibi, popolnoma nepotrebna. Da se takt' razmere in tak položaj o-hrani na večne časi% se vsa d era velikansko dežele neprestano podučujo, da je vsestransko sodelovanje podlaga in ključ vsakega družabnega napredka. To dejstvo je izvanre-due važnosti in največje vrednosti za ves 'bodoči napredek civilizacije.
V8TAN0VLJEN L. 189*
Že drugič
KRONA SV. ŠTEFANA
F. LODUR ("Bazovica")
enem stoletjn mokiacij potisnile
lepi
so ruske armade prodrle na madjarsko zemljo. Leta 1849 so arsndde carja Nikolaja I. prihitele nta pomoč habs'hur-ga\ski dinastiji, da bi poana-gale zadušiti refvolucijo nui-djarskih kmetov, ki jo je vodil Košut z namenom, da obvaruje krono sv. Štefana".
britansko podporo na slepi tir in tako se je makl'jarska aristokracija brezpogojno vrgla v objem na-cifašizma.
Hitler je spoznal do dna la-( komnosti madjarskega revi-j zionizma in sie zato ni prav nič obotavljal obljubiti nove-j | mu ztm ezniku obnovo sveto-
bi'
Prva svet (k na vojna je ta-j šli lanske države, v kateri kozvano c^giisko kraljestvo o- bijo po statistiki iz 1. 1910 ko-| mejila na narodnostne mejejm-dj 47% ALadjarov in še med madžarskega naroda, ki štete * en ki na.[man j 30% madjaro-, uiikaii nad 8,000,000 prebival-! nov. Od nekaj nad 90,000 k v. Cev na površini kakih 90,000 km. narodnostnega madjar-k v\ kili. Takozvaua odrska dr-jskega ocenil ju, naj bi po teh žava, ki .je živela jniiogo sto- načrtih rvetoš>tef;inska krona
U. S. DAJE DOBRIM GOSPODINJAM BONUS RDEČIH TOČK
l'«lriuti<yn» ameriško cospml in ji> dobijo vsak dan ekstra nlivi- t« čke. ker izvršujejo delo. ki zna ju edine izvršiti za to dežeJo.
Za one. ki žel i ju dobiti bouu* rdeelli t«**k. je tret« napraviti naslednjo. Klmmitf vsako kapljo porabljene kuhinjsko ujusii. Točno jo nosite k svojemu uiosar-ju. Za vaak funt vam Ih> dal borni* l- toek . . . tako želu nujno jMtireltiijojo poraMjem- ukišvo-l»e. da izdelujejo zdravita, smodnik. uuiotni jruinij, milo iu na stotino drugih |M»trohši"'in na bojnem |M»|ju in na domači fronti. Hranite, dok hi ni izstroljou zadnji top!
letij kot drugi del avstro-ma- zopet (zavzela ozemlje- izpred i. t * -d jurskega narodnostnega mo-jpive svetovne vojne s površi-	U'M*
32T>,000 k v. km. Ti
J^'iika, je v svoje meje vtisni-' no okrog
la 000,000 Hrvatov in Sr- država naj bi štela po objek-bov, več miljoaioiv Romunov,'tirnih cenitvah okrog 9,000,-Celiov, Slovakov. Podkarpat-1000 AMjarov in nad 13.000,-s"kih Rusov itd. V ogrski dr- 000 Hrvatov, Srbov, Romii-žavi ("O bili Madjari prav za nov, Slovakov, Podkaa-patskili pra\ manjšina. Zato so izna- Rusov m Slovencev.
Nauki sedanje vojne
V minolem februarju je splosno znani radio-koiuenta-tator, Wbl L. Shirer, potom radija ]>odal naši javnosti do-1 aj živo sliko o izvanredni jtfkosti uklopov ter iaboruosti topov, katere je Sovjetske Rusija zbrala in jih j>oslala na bojno fronto, da tako požene Nemčijo iz vojne in nacizem iz fclvrope.
Tem povodom je Mr. Shirer povdarjal, da so ruski tanki, vsi, brez izjeme, izdatno večji in izredno silnejši, nego največji nemški tanki, ki so znani pod imenom "tigri", kateri slednji so zopet večji in silnejši, kakor oni tanki, z katerimi je opremljena naša vojna sila, oziroma s katerimi sedaj razpolaga.
iZgoraj omenjeni najmočnejši tanki z katerimi razpolaga ruska vojska, so bili vsi izdelani v Rusiji—iz ruskega ma-tcrijala in na podlagi po Rusih izdelanih načrtov; izdelalo jih jo rusko delavstvo in plačal jih je ruski "denar". In tekom vsega izdelovanja—od železnih rudokopov pa vse do bojne fronte—, ni niti eden človek napravil niti enega centa dobička; iu tudi "država", o kateri nekoje »časopisje trdi, da "lastuje" vse, kar imajo v Rusiji, ni napravila niti renta dobička, kar velja tudi o tarnaš njem državnem ura-dnišitvu.
Vse to pa zopet dokazuje, da se naše velike in male ♦ rguviiiske zbornice, stare politične stranke iu strančiee, vsi politieni vodje, bankirji, — sploh vsi, ki trdijo, da moramo "mi" imet i zagotovljene dobičke, predno zamoremo kaj izdelati, — docela morijo, ker žive še vedno v stari dobi.
Se Ved u istimi je. da "oni" morajo imeti dobičke; oni -o t tuli kričali in se pritoževali, dokler .jim dobički niso bili zajamčeni in sicer predno so pričeli izdelovati vojne potreb-> inc za sklatijo vojno. Tudi njihovi jbratci, kateri tvorijo nekako večino na-ega kongresa, ski^U« za to, da ljudje, oziroma jetnik i, pridejo do svojih dobičakov. Tako so tudi vzajemno glasovaLi za nadaljne tisočere milijone, da se dobičkarje nekoliko podpre, potcan. ko koncem vojne izpade rli.o korita.	.
Tekom lanskega -leta napravili so devet bilijonov dobička, in ako l»dc šlo vse j>o njihovih računih. Imlo tekom letošnjega leta ti d<«bieki še večji. To bodo, seveda, čisti ( .')
dobički.
Navadni, vsakdanji ljudje, seveda, pri vsem tem nimajo dobička, kajti ua milijone navadnih ljudi, zasluži tudi te-k »in sedanje vojne dobe, jedva toliko, da zamorejo pošteno živeti; na milijone je med nami tudi takih, ki jedva izhajajo z svojimi prihodki, kajti vse postaja dražje iu knpovaliia vrednost dolarja je postala skoraj za polovico manjša. In koliki so dobički naših vojakov in mornarjev, katerih je kar deset milijonov vj>oklicanih 1
Vsekako je sedanji jjoložaj naših profitirjev tak, da i-majo vsega dovolj, tako da bodo lahko brezskubno živeli saj do svojega groba in tudi še potem, — potom tvojega potomstva. Z nadaljnimi dobički prav za res ne 'bodo vedeli kaj početi. Morda bi »vet tudi Ibrez njih lahko obstal in napredoval. Ml*.
sli tudi pripovedko o mejah "knoue sv. Štefana" in niso • mogli nikakor pozabiti pravilnosti mam, ki je mudjtarski narod postavil v narodnostne meje. V dobi meti prvo in drugo svetovno vojno je mad jurska aristokracija objokovala izgubljene posesti v Jugoslaviji, na Sedmogr; tekem, \ Podkarpatski Ru-iji in Slovaški. Pozabiti namreč ine fcoiurino, »la je socialna ureditev na Madjarskem smlnjeveško fevdalna, kjer kopica grofov in baronov posefcluje ogromna posestva, ki jih obdeluje moil jarsk i kmotski delavec kot brezpravna raja in s svojimi žulji podpira razuzdanosti gro-fovske gospmle, ki vse svoje življenje preživlja ob igralnih mizah v Monte Carlu, v ponosnih lokalih Pariza in »s pom-poznimi sprejemi puhloglavih in lenulialrskih vesel jaških tobij eja svojih gradovih.
Revlzionivtične težnje teh pijavk na živem narodnem telesu vo iskale pomoči in pripore po vsem svetu. V laškem fašizmu in prusijaškem nacio-naisocializmu so ti krvosesi našli hvoje Zžišeitnike in ga-ranrte Za obnovo meja sveto-štef^iske držaive. Tudi meti demokracijami so. ]>osebno na Angleškem, naleteli na priki mavajoče glave britanske aristokracije, ki je zaradi iicimj-znavanja razmer in zaradi skrbnega prikrivanja tai*tčir-t-kili instinktov pod krinko blestečih uniform in polizane-ga obnašanja po parketih, našla v madjar>kih magnatil svojega stanovskega zavoani ka. Politične raranere pa so po monako\S'ki kapitulaciji dc-
Kakšna pa je prav za prav ta svetoštefaris-ka krona, edini inadjarski adut, s katerim je hrupna ma:lijar>ka propaganda poskušida proiepami! f/ti« > i n^ >vct ? Zgodovina pozna veliko število kraljev brez kraljevin, ali eno samo kraljevstvo brez kralja, brez dinastije in celo brez pretendent«: Matljaivko. To državo je <lo {»red kratkim vladala krona, katere čuvar je bil regwnt. Otl 1. Ii»:i7 je namreč admiral Hortv. admiral brez morja in brez mor|naiice, ustanovil "varstvo
13,000,000 narodov, ki naj bi j it — kakor 1,000 let pred tem — tudi v bodtH-nosti matijarizi-rala krona sv. »Štefana.
Nad temi wakoletnijni pro-bl-avami se je tujina zabavala«, medtem ko je Hitler zadevo resnejše v/el v proučevanje. Tudi Prusijake je morila misel "ra>ne vzv šenosti" in tako <e je v kolu nacističnih ohokžev in fašist o v-kili fan-/mašel frizersko poli-z:ni. puhloglavi tloniišljavec inadjarski magna t. Hitlerjeve tevtonske homle so >*voje hun-•^ke .-obrate za storjene usluge bogato poplačale pri vseh vazojevalnih pohodih v nav ju.
<><l začetka vojn«-j A ladjarska pomagala j z wemi sredstvi
dalje j»* Nemcem
"P O M A G
Sedaj, ko se vojna v Kvropi nekako bliža svojemu koncu,! prihajajo iz raznih držav Kv-j rope v /jed i njene države, po-1 živi in klici, katerih vseli je jedro — beseda "pomagajte".j
V nedeljo, dne 18. t. m., je! prišlo radi besede "pomagajte" tudi do malega nesoglasja meti Xjedinjenimi državami iu Anglijo, kajti londonska vlada je pozvala našo vlado, naj poskrbi za to, tla pride v Anglijo več je-1 vi n. češ. tla ><i tamkaj nekako pri kraju /. ameriškimi jestvinami. Naša vlada pa vztraja pri svt»jem knjigovodstvu o v Anglija po>lanili jestvinah. To knjigovodstvo namreč dokazuje, da >o skrbno shranjene zaloge ameriških jest vin v Angliji, še uprav velikanske in jt* radi tega izrazila svoje mnenje z nasvetom, .naj Amrlija najpreje pora I »i te za!«>ge ameriških je>tvin.
Iu kli<i ** pomaga jle" }»riha jaj<> tudi i/, raznih erugih dr žav. Tako na primer. grške (;blasti izra;nnale. da hodi* j(ir-'<a potrebovala najmanj ^v.'N».i:(HMNMi. predno bode /.a-moi:!e urediti	narodno
go- podarstvi*. VsltHl !«• zalite I ve je -eveda nastalo vpraša-'
kraliestva'V. ,........P"
sv. Štefanu" h, to kumirno u-;„ ! ™J""."•lsk1"k" >,a *	i»i	, o ji kan. neka i tetlnov im-
stanove proglasil vta ustavno1 ,	. , *'
in stalno. Famozni admiral ie!tV .> ' . ii	, ; I lei.fstva
ta sklef) opravn-il >- tem, da
A J T E !"	y
nje, ketlo bode dal takt« veliko s v»t o tlemi rja—tako mali drža\i»-i. kakor je Grška, kajti izvozna trgovina (.irske pred pričet kom sedanje vojne je bi la v smislu veletrgovine, uprav n»aleuko>tna. Gospodarsko življenje v imenovani, državi, sedaj počiva. Toda v aprilu pri »te Grkom na pomoč naša organizacija rXRKA. seveda le zjotvinami iu nabranimi oblekami. Na Grškem >edaj že po--sjjuje klikih sto vslužbeneev imenovane ameriške orgainza cije. Za-topniki imenovane or ganizai-ije tukaj, pri nas. pa izjavljajo, da ljudje v Kvropi, kakor tudi t trkaj, nekako napačno sodijo o delovanju t«* or traniza^ije. ako domnevajo. m« ra ;o Zjedinjem» države p<» -lati v evropske države pomoč v obliki strojev in dnigih to varni-kih naprav.
• ledtiaki kli"i "na pomoč" prihajajo tudi iz limoirih drugih držav in ilržiivic onemogle Mvrope. kjer ptrtrebe ni-«» baš tako velike, kakor taiiio-nji v»» d je zatrjujejo. Toda oni brez dvomno poznajo dobrosrčnost "strica" v Ameriki . . .
'^ogrsko kraljestvo «koKi«
je
svoj tisočletni o 1*4 o j vladala j| -v bistvu kro.ua sv. Štefana, ne pa kralji, ki so bili v glav-i nem tujci — Poljaki, Romuni aii Nemci — in tla je ta krona edino jamstvo za nacionalni obstoj in edini vi vleč oblasti inadja'i-skega narodui... . "
(lT I--*.™-	—J —: — i TT-._ I
pogodile prija-metl .1 ugo-lav i jo in Madjarsko, so inadjarski div-
ijaki vdrli na u:šo zemljo, p«>-na deset tisoče Srbov in i po/ga. i na sto iii sto slovalikih naselij. Od tega časa da-jlje pa so zvesto služili Hitler-
jju tudi na vzhodnem lK>jišču. j Zarakii bothwega miru v s:\-e-1 tu in sretlnji Evropi, zn.radi |jamstva, da srednjeveški fev-bistvu pa je admiral Hor-, dalfeem na Madjarskem en-
ODLOMKI IZ DOMAČEGA ČASOPISJA
, Tudi uiaga/. u "Fortune" se tej karikaturi je: "Nevidljiv jb:ivi z -ipanskim fa^i^tom! človek." . . . Francom. iu piavi. da -pan ' ski uartHi ietlva čaka. tla sel
ga iznebi. ii: da se eelo stran- s"l'>'»ga brazilskega počaka španskih " falangistov",! ,II/ia* -^ana -Martins, nazna kakor tudi španska retina v«j-' ,,Ji.u ,lil Je	l»»htika
ska in tudi — cerkev, ki je I-1 !,rHil	V	^^mbo
pova vedno podpiVala. skuša-!3,Mvm v l^1«'"^^!., pošlo-jo iznebiti imenovanega Fran-temu. pa
tv s to ustavno proklamaci.io krat za vselej izgine s povr--skiil tiho željo, po kateri bi(ja in tudi zato, da enkrat za regentsko nasletli-tvo ostalo v. vselej preneha raznarodov anje njegovi družini in po njegovi Slovanov v tem predelu Kvro-
pju /Cjedi njenih Držav Brazil škili v Washington!!. Njena
kuharira, ki je lirazil jauka. je

L
SLOVENSKA LIRA" "AMERIŠKA
V PESMARICI
m Tkljoteoe Bledeče
slovenske pesmi:
1. Ptxlok.nl ca — m o tki »bor t bariton samospevom 1. Pozdrav — moikl ebor
Lahko noC — moikl xbor 4. OtoAkt zvon — meinnl zbor i. Potnladnska — rneianI zbor, i
bariton aamospevom (. Lira 1. — za aolo aprve, moikl
In meianl zbor 7. Lira IT. — za mefcanl zbor
I.	Al tan talci odmevi — za moikl ln
fcenzkl zbor. z bariton samospevom
9.	Kan tata Iz paalma 12« — moikl
zbor
10.	Soči — sa aamoepeve. meianl
zbor In ■premljevujam glasovi ra
II.	Paalm 2a — aa samospeve, me-
ianl zbor ln spremljeraojs Claaovlra ali orffSl
CENA SAMO
60 centov
KOMAD
To m koncertne pesmi u moike In OMtene zbore, katere Je nglaa-M in t OTioraloibi Izdal MATEJ L. HOIJVIAR. organist in pevoTodja pri it. Vido, Cleveland. Oblo. 1923. NaroČite to zbirko pri:
KNJIGARNI SLOVENIC 1'UBL. COMPANY
216 We8t 18th Street u New York 11. N. Y. m
-^■-t— ; m
smrti |>rešlo na njeg^veg^a sina Štefana, ki so gn že o-b pridelku sovražnosti protgli'isili za nnsledaitka, ali je padel na vzhodnem bojišT-u.
Tako so inadjarski vla^to-di zci formalno legalizirali ua-niiŠljeno koueepcijo odrske aionarhije. poosebljeno v kroni, ki jo je papež Silvester darovdl ogibkemu kralju Štefanu 1. 1,000 oil i priliki pokri-Hjanjenja M-adjai'ov. Od tega »'•asa dalje služi ta krona kot mistični simbol ai ladjarskega zavojevalnega duha, ki je potl-ertan že v samiem. izreku prisegi«. ki .io mjoiii izgovoriti nfcidjarski kronanee: " . . . .ne bom zmanjšal miti omejil ogrskih meja, pav pa se boni »trudi!, da jili raztegnem čim vla-Ije je mogoče....**
Krona sv. Štefana je ma-dj arskim imjierialistoin in vernim ueenceaiL ]»rusijaš!ko-laš-kih lazn'arodovaleev kot pri-šepetavajoei matični k lie, ki naj bi majhen inadjarski narod prepričal, da so nasledniki 11 im o v edini poklicani "misijonarji evropske civilizacije". X ji hov o glavni o "misijonsko delo*' maj bi bilo pomadjarje-nje iSlovanov, ki obdajajo inadjarski narodnostni otok v E-vropi. Skozi stoletja so krono f*v. Štefamu ljubosumno čuvali v posebni sobi kraljeve palače v Budi. Xa praznik t-v. Štefana pa so jo vsako leto z velikim pompom tprenašali v ka-tedralo. kjer naj bi se nad njo navduševale madjarsko množice. "Sveto krono" so postavljali ob vznožje maiclgar-{ skega rev i z i on i s t i črn ega boga. ob kaiterein so inalikovali in prisegali v-a>ko leto, da bodo nazaj pridobili 235,000 kv.
j'«'- je za bodoči mir luobhod-no potrelmo. da s iaSiznioni in uaeizinom. iizgiiie enkrat za vselej tudi mi-tika krone sv.
Stefamii. Prepričani smo. <la bo<lo zmagovite sovj tske vojske tudi za to poskrbele.
SMRTNA NESREČA ROJAKA
V Barbert« >uu, Ohio, je bil dne l!ti. februarja od avtomobila laku težko zadel rojak Peter Purger, da je naslednjega dne poškodbam -podlegel. Pokojni je bil star let, duma je bi od Ti>ta na Primorskem, «kI koiler .je prišel preti vee leti v Amerik«*. Tukaj zapu-Šea ^opri^go Frances, viv letno na-roenico li>ta "(i. X.". iu dve že otl rasti i hčeri. Spada! j«> k samostojnemu društvu ••Domovina" in k društvu "Tri-iflav" S. X. P. J.
ea. Kljub vrinil
Španska o-tane -e v nadalje	.
i 1-1.4 i i iii	dni ukazala nlaviieinu liv
pod diktatorsko vlado, kajti:
O. .. i. i i •	i ' Miraneniu natakarju, ki je ro-
opanska tloluva se vedno vsi*	J
sransko podporo tako od zh-M1"1" ^»Jec. naj jej malo po patlnih zaveznikov, kakor tudii"^ Utla Kl,:iJ,'C ^ J° od Xem.uje, kajti vse te di-ža-! ^:	>tMn Pavijan vele
Ve so kupile	\siU' '» "" ^prejeinuiii povelja
»jian-ko
sile in lie
.od Vas, ki >te državljanka ma I le države." Maria ^a je po -'urij Murad. javlja i/. Mo jiem odslovila in najela ameri sk\*e pitoni radio postaji* Wj^keira nutakarja, ki je član ve
A. B ('.:
Ril:
veilno'le>iI«'. Tako je bilo t<» važno
dvomijo o i>kr«*nosti /apadnihJ nn-diiarodno vprašanje rešeno zaveznikov ^lede kaznovanja O re/, mirovne konference . . .
vojnih zločiueev Nemčije. Xa'	»
!
l>rimer: te dni >o moskovski	... . .
li-li »lijavili karik;ilu i'uu sliko!,,.' '■" U	S,i11'" v
italijanskega vojn,*,, zl«--;.,- "'»- ■■	«'•'
.-i ............... i» .,«., i ..-. . . j i»o<ie metiuarodua konlerenea v
i.i, !£ciic]*«ija hoata, kuko govo	,,
n z ret o "carabnmrov", ki
Xaj mu bo ohranjen blag spomin. žalujoči družini pa moje iskreno sožalje.
Kr. T-roha. zastopnik.
LEPA PRILOŽNOST
za izkušenega premogarja /. nekaj denarjem, da postane solastnik (coal baron) ene mehanične «-oal mine, da bo pomagal jo ronati. Majna je Edgar County Coal Co., Paris. Illinois. T'isti coal. Vein X«. o, rook top in elay 4»ottam. Hoi-samo po IK HI do .'>00 ton ua dan. .laz imam 40 delnic po $100.00 par value, in bi jili rati prodal, ker sem star in liolan iu za nobeno delo več. Sedaj stanujem pri jnoji hčeri, 15715 Bra i le Avenue, Detroit, 23, Mich. — Matthew Geisliek.
3: 20-32
so oblečeni v paradne unifor inc. in čitajo razne povesti iz izposojenih knji^ ter "zdeha-jo," dočim imenovani treneral. oblečen v -piilno koŠuljo. odide mirno med njihovimi vr>ta mi v nep<>znaiit> svobodo, rc-koč: "Atldio fraielli."* Xaslov
ban Francisco. Ca!. nekak mednarodni Babel, in zahteva, da mora naš državni oddelek poskrbeti za to. da bodo čas niški poročevalci — poročali le dejstva.
Kupite en "extra*' bond ta teden!
Angleško-Slovenski
BESEDNJAK
Izšel je novi angleško-slovenski besednjak, ki ga je sestavil
Dr. FRANK J. KERN
V njem so vse besede, ki jih potrebujemo v vsak« danjem življenju. — Knjiga je trdo vezana v platnu in ima 273 strani.
Cena je $5.°°
Naročite jo pri:
KNJIGARNI 4'GLASA NARODA" 216 W. 18th Street	New York 11, N. Y.
%
klLAS
NAHODA** — NSW YORK
TUESDAY, MARCH 20, 1945
VST ANO VI JEN L
MIRKO KUHEL
Slovenija v borbi za
} PORAST PARTIZANSTVA
Kot je iti i" omenjeno p rej t*, je biLo belogardist ieuo u i banje v nekaterih kraji.li nekoliko u>pe>n«». Namlu je prelil razkol. Toda izkušnja je najlHtlj^a neiteljira. Slovenci so se učili in naučili, italijanska okupacija je bila kruta in krvava: |»ožgane vasi, dnevni umori in repri-salije nad nedolžnim narodom dan za dnem, talci in internacija. To je ljudi poučilo, kdo je ljudski sovražnik, kdo prijatelj. Kmečki fantje s" >početka tvorili male gerilske skupine. \'časili so jim uačeljevali biv>i častniki jugoslovanske vojake. Na varno so pobegnili pred Italijani, ki >o zasačili kakega člana njihove družine, ki se je branil sodelovanja, ga mučili, umorili ali pa odpeljali v koncentracijske
(Nadaljevanje 10.)
muuizmu in v to svrbo sodelujejo z okupatorjem proti Osvobodilni fronti.
SLOVENSKA DUHOVŠČINA
Napačno bi bilo misliti, da je vsa duhovščina v Sloveniji sledila škofu. To je bilo poudarjeno že prej v teh razpravah. Mariborskega škofa so Nemci deportirali in id nam znano, kje se sedaj nahaja. Bil je na strani partizanov.
Poleti 11*41' je ljubljanski nadškof sklical seta nek ljubljanske duhovščine in držal dolg govor proti Osvobodilni fronti. Sestanka se je udeležil tixli župnik Finžgar. nad letni starček. eden najodličnejsili slovenskih pisateljev, splošno spoštovan in priljubljen radi svoje do-
PROBLEM ŽIVINOREJE V JUGOSLAVIJI
("Razuvira.")
I«-arje v Italijo. Narod je videl z lastnimi j orote in globokega narodnega čuta. Nadškof orni i javno kolaboracijo In-logardistov /. ltali je na dolgo govoril, kako je Osvobodilna fron-in da -o ira <trabili /. "•komunizmom'*, sojta komunistična in hoče uničiti katoliško ccr-
da .-c na ža-
j 1 os t najdejo tudi med duhovščino nekateri, ki
narod j«* >koraj 1UU<« katoliški,| vsled te-a mora biti pristopauje k partizanom j *|t>u, >e 1,0
JU III
ljudje pričeli številnejše pristopati v Osvobo-jkev in krščansko vero. Dejal je. «lilno front«
Slovenski narod je biti
V	" Bazovici*" snio pred časom priobčili nekaj gospodarskih prispevkov. ki bodo mogoče že v bližnji bodočnosti pokazali vso aktualnost. Obnova naše zemlje, bo prva in osnovna naloga oblasti in posameznikov po osvobojen ju naše domovine.
V	Sovjetski Rusiji se s problemom povojne obnove bavijo izredno intenzivno. Že prve dni po osvobojenju prihajajo 11a ]x>-droeja številne obdelovalne in obnovitvene ekipe, ki po vestno in skrbno izdelanih načrtih že sedaj, v sredi vojne, obnavljajo sovjetsko zemljo. Kusi sicer v podrobnostih ne objavljajo izvršenih del; pač pa se omejujejo le na kratka poročila, ki jih zasledimo tupatam v moskovski '-Pravdi" in tudi drugih publikacijah, vendar je iz teh poročil razvidno vse strahotno razdejanje na življenjih in imetku, ki ga puščajo prusijaške horde za seboj, obenem pa je razvidno tudi delo. ki so ga Rusi na teh ozemljih že izvršili. Iz poročil
niixzavedeni v zmoto in nimajo nobene za -rastejo misli in zasnove seda-duhovščino in ne med narodom njih in bodočih naporov. Iz vseh
Gledal je poročil se vidi, da so Rusi
terih predelih naše domovine edini panogi aktivnega gospodarskega snovanja.
KAKO OBNOVITI. NASI ŽIVINOREJO?
v. 1 ..........1 , • !.,.>: 'in ki si» pristaši Osvobodilne fronte.
111	• ,,.,„ !,.. ,!1S ml Finžsriirja in ,I,jal. ,1:. „o-.svojo obnovo zasnovali v Pn,
imenovali iiuen.	'vrati na lastnih silah, čeravno
pri
če
Ko je škof končal, je vstal župnik Finžgar P" tem ne prezirajo tuje po-in titko govoril: "Vi He dejali, tla nočete i-11 ne no vat i imen. A jaz <aui bom imenoval tu
»k rimo «x-enjeiio.
i-travi t i s komunizoiu. kakor je katoliškega, jl'odu celo nadškof Rozman v svoji lastni ško-liji ni moirel preprečiti pristopanja partizanskih novincev, dasiravno je v svojem pastir-
skeui li^tu v iiueiiu vere in ccrkve pozival na- .	_	....
r d, naj -e ,Wi«lru/.i in pomaua lieh^ardistoni'^™:' 1'™»	,lsU' kl *te
v borbi proti Ohvobodilui fronti. Najv*rč 1r ^anlizma se j.» razvilo v njegovi škofiji tam tudi uuiirajo zadnji ostanki tega sramo
t nega in tragične*« pojava med Slovcn-i. Ka	miUil	^IHMjamvv
strani O>vobodilne t route, .laz pa pravim, da
imeli v in nere
mislili, in jaz tu izjavljam, da je laz
........ . iiira, če kedo trdi, da je OsvolMxlilna
fronta proti veri in katoliški cerkvi. Vi ste tu-dejali. da je le mala peščica zaueljancev na
kor drugi izdajalci, bo tudi nadškof Rozman
j nas je ogromna večina, in v d<»ka/. tega pov.i-
\am v
svoj«* brate somišljenike, da z menoj
imel priliko zagovarjati svoje početje pre«
■Silno sodnijo ue kot predstavnik vere in	...
. .. - i. * vi,.. . i. t i..- ...i:..,, i-; viitl zapustilo to dvorano." V-erkrv t»«oiv<«r kot Slovenec, kot ilrzavlian. kl	1 J
Po teh be>»edah župnika Finžgarja je
•erk«»v—teiiiv««č kot Slovenec, kot državljan, ki preti sovražnikom svoj narod zapostavljal. l'ot"iii svojih duhovnikov je neprest;m«> v*>dil l.ižnjivo ]M'ot i pa rt ižansko propagando nit*! preprost.im narotloiu v >k«xlo zaveznikov, t'ra-dno ji> nastopal pri javnih prireditvah v ča>t Ilitleria in novega tretjega rajha. zapri-scgal domobrance za borbo proti zaveznikom in lastni domovini ter blagoslavljal kljukasto sva-tiko. |>a tudi on ni hil uspešen, je razvidno i/, dejstva, da je mnogo duhovnikov pristopilo k partizanom, kjer opravljajo cerkvene t <-tJ4. v Osvo/bodrlni fronti. I)ne IS. marca |!M4 .(<• po radiju, in-m-kc-m seveda, dal poziv
v
\ erniKom, naj vsi pou utira jo v borhi proti ko
nastala v dvorani mul škofijske palač«> grobna tišina. Vs«» jo /. velikansko napetostjo pričakovalo, kaj bo, in nadškof je ves prepaden strmel v Finžirarja. Ta je. po zadnji besedi, sel naravnost proti vratom, a istočasno je vstala več kakor polovica prisotne duhovščine in skupaj z njim zapustila dvorano.
Ljubljanski -škof je povsem obupal, da bi u->pol. in njegova nravnost jo pričela hitro padati. Tudi pijača ne more oprati, -labe vesti.
O toil nam je ]H>roeal očividee. ki je bil lansko spomlad v Sloveniji.
(Pride se.)
(Dopi&L
OPA DOLOČBE BODO BOLJ ENOSTAVNE
go tov, ki so jedli, skupno število gostov, ki so pili, za en sam teden v \>3aki periodi,
Washington. — Office of	_	.
J', ice Administration je izda-*nw*k	prejemka
la lM,lj enostavne določbe za ^	t('=a? tedna' m
■ezname, katere morajo vodi- znaJn' kl P°kaž° »kupni pre-
-ej tej perio-
t
ti icstavmcije, hoteli, obedni-<•0 in drugi konzumenti racio-iura<iK'ga živeža. Wa podjetja, ki so konzumenti racionirane-ga živeža morajo zdaj voditi izvzemši nualili Warding houseov in krajev, kjer kon-finacija ni pro^to^*oljJla kot v zaporih — dnevne sezname skupnega števila* gofr-t^*, — itevila gostov, ki so le pili, goltov', ki >0 tudi jedli, in v slučajih, kjer gre za trgovsko ok^ploatacijo obed 11 i c, tudi Inevni pre jeni denarja v do-arjili, lsl pija«"o in za jela. Ta sivnam je osnova za dodeLi-t ve racion i ranega živeža.
Od 15. marca 1945 uapnej I »a se b«»do mogli posluževati ene naslednjih nietod:
1.—Vsakodnevni	fc-ezuaiu v dobi, za katero dobe racioni rani žive/, škupno število lju <li, število gostom", ki so le pili in število gostov, ki so jedli, ter, v slučaju restavracij in gost i len, prejesn v dolarjih za obede. (V bidtvu torej d«>-sedanja metoda).
2.	—Sezi 1 am 3t ev i I a gostov, *t "vila g«*»tcrv, ki so le pili, število gefctw, ki so jedli, in sicer za vsak: posamezni d«n repn-zen ta ti vnega tedna V vsaki dvamesečni dobi, za katero dobe dodelitve. Obemein za vso periodo skupno število gostov m, ako gre za trgovsko i^odjetje, tudi skupni prejem "v dolarjih.
3.—Seznam	skupnega »te\i« la govtov, skupnega števila
jem dolarjev li.
v v.
Pnmoč pomorščakom
Po njihovem ]x»vratku na Angleško so dobili pomorščaki različnih dežel pomoč Rdečega Križa, potem ko so o-pravili svoj iHis'el pri izkrcanju ameriških čet ob obali Normandije.
moči.
Seveda je ruska zemlja, zemlja ogromnih razsežnosti, naravnost ustvarjena za agrarno industrijalizacijo, ki je v kolhozih našla vso svojo polno učinkovitost in je za naše ozke slovenske razmere uporabna samo kot načelni načrt, ki zahteva nujno prilagoditev danim razmeram. Na kakšni osnovi bo 11-temeljeno naše gospodarstvo v bodoči Jugoslaviji, ni mogoče še uganiti, ker bo o tem spregovoril narod sani. Po dosedanjih izjavah merodajnih zastopnikov Narodno-osvobodilnega jribanja bo vsekakor zadržano načelo o-sebne lastnine za vsa tista imetja. ki nimajo splošno koristnega značaja in prometne zveze, veleindustrija, rudarstvo itd.
Kmečko gospodarstvo bo verjetno zasnovano na individualističnih načelih s čim širšo zasnovo zadružništva, ki je že pred vojno bilo posebno v Sloveniji na zavidni višini. Verjetno bo tudi obrtništvo dobilo še ve-'čji zadržni razmah.
Na današnjem slovenskem in tudi ostalem jugoslovanskem osvobojenem ozemlju so pričeli
NAJBOLJŠI PRIJATELJ V NESREČI VAM JE:
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA
BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA
Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do 16. leta starosti.
Po statistiki povprečja 1920-1940 je bilo v vsej Sloveniji, ne vstevši Beneške Slovenije:
520.000 goved in 72.000 konj.; 6.000 oslov, mezgov in mul; 500.000 prašičev itd.
Koliko bo od teh količin ostalo po vojni, je težko povedati. Mogoče 40'., mogoče še manj. Po nekaterih krajih ne bo niti 10'« . Kje dobiti že v prvih mesecih po osvobojenju vsaj nekaj plemenske živine, da bi čas ne bil zamujen ?
Uvoz iz prekomorskih < lezel menda sploh ne pride v poštev. Dobili bi lahko nekaj sto plemenskih bikov. S tem pa nam ne 1r) dosti pomaganega. če ne bomo istočasno obnovili tudi staleža krav-plemenk.
Na to vprašanje nam dajejo mogoče odgovor sami Nemci. Nemški državni statistični urad je prvič, odkar je pričela vojna objavil podatke o štetju goveje in druge živine v Nemčiji ob koncu 1.1943. List "Deutsche Agrarpolitik** je prioljcil te podatke ki kažejo, da so imeli v Nemčiji:
22.9 milijonov goveje živine (1.1939 23 2 mil. * 15.4 milijonov prašičev
(1.1939 29.0 mil.)
»>.9 milijonov ovac
(1.1939 5.2 mil.) Nemci so seveda te jmdatke objavili zato. da bi pomirili stradajoče prebivalstvo in dokazali, da jih še ne bo tako hitro konec. S temi zalogami seveda v glavnem upravlja vojska. Ce bo vojske konec, bodo tudi potrebe padle za polnih 50'«
Ena izmed prvih gos]>odar-skih zahtev premirja z Nemčijo, Madjarsko. Slovaško, Bol-prarijo. Romunijo, mora biti takojšnja vrnitev zasedenim deželam vse. kar so Nemci in njihovi pomagači iz teh dežel pokradli. Ce bodo Nemci, Madjuri in Bolgari Jugoslovanom vrnili vso tisto živino, ki so jo na kakršen koli način izvlekli ali pobili. potem bodo naše živinske potrebe za prvo silo pokrite. Zasužnjeni evropski narodi so pet let krmili Nemce in njihove špe-kulantske podrepnike, sami pa
Iz Springhill. N. S., v Kanadi. smo- dobil! poročilo, da je lin« t a mošnji rojak. Matt is Bratti>, že pet mesecev bolan.) tako da ne more delati, vsled česar dobiva vhsdino podporo — - Kljub svojemu žalostnemu tanju si je pa od vladine pod-jj*'1
kopa pri Kostanjevici na Do-lenj-keni. odkoder .je prišla v Ameriko pred 20 let i. Xapuš<a sina .lohna. dve hčeri: A:ih>-uijo Stokal in Anno ("icil ter vnuke, v starem kraju pa l ina Kranka in dve hčeri: Te-režijo iu Marijo.
.a Sal le 1. ko j«*
★
111. — 1
•1
na iir
red krat-lo. je Fred
pore odtrgal svoto *7.tM). kot'	n« |M»ledeiieli cesti pa-
naročilo na 'MJlas XariMla".— 1 t:,ko i'^-rečn<». da si je Blo-Zave«hiHinu kanadskemu 10-\ 11 tem polom želimo hit:o
j
in \1-<
popolno ozdravljenje, najboljše.
tu i i n»ko. Zdravi se doma, ni pn»stora' v Intlnišnici.
[ci-
te r
takoj s sistematično in načrtno so stradali in umirali od lakote.
Članstvo: 64,600
Premoženje: $11,000,000.00
Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ
Glavni stan: 2657-59 S. Lawndale Ave.. Chicago, 111.
obdelavo, in v kolikor sa razmere dovolile in so bila sredstva na razpolago, tudi z obnovitvenimi deli. Iz tega se jasno vidi, da 5-ma ves narod mogočno tendenco, da svojo gospodarsko delavnost čimprej in čim izdatnejše obnovi. Naši vojaki so že tu — vsak zase izdelovali načrte, kako in na kakšen način bodo obnovili dom in svojo zemljo.
Rekli smo že ob raznih prilikah, da bo v našem povojnem kmečkem gospodarstvu najtežji problem nedostatek živine: vpre-žne, plemenske in klavne. Obnova živinoreje zahteva več let marljivega dela. Živina dorašča počasi in zahteva v naši razmeroma zelo napredni živinoreji strogo selekcijo in preizkušene pasme, največ švicarske. Od vsega našega nekdanjega živinskega bogastva bodo za nemškimi vandali ostali verjetno samo še redki ostanki.
Motorizacija poljedelstva, ki jej zamišljajo mednarodne obnovitvene organizacije, bo le deloma lahko ustregla vsem našim velikim potrebam. Posebno v alpskih predelih bodo koristi j-azmeroma majhne. Slovenska zemlja pa je v splošnem skopa in zahteva stalno gnojenje. V pivi vrsti prihaja v poštev hlevski gnoj, tega seveda motorji ne dajo.
Obnova živinoreje in konjereje pa je nujno potrebna tudi zaradi splošne strukture slovenskega kmečkega gospodarstva, ki temelji na živinoreji. Mlekarstvo in sirarstvo sta v neka
Nobene krivice ne, bo, če Nemci in njihovi pjomagači stradajo po vojni. Tega jim najbrze niti ne bo treba, ker jim bodo že pomagali. kakor so jim 1.1918.
Naša nova vlada se bo s tem pro.blemom gotovo skrbno ukvarjala in vztrajala, da se v pogoje premirja vnesejo tudi take zahteve.
OMEJITEV AVTOMOBILSKIH PLA&ČEV SE NADALJUJE
Washington. — Omejitev produkcije plašče v za civilne osebne avtomobile bo it.udi nadalje ostalo na 5 mil jo nov ko madov za< pivo četrtletje 1945. in kfo .preklica, za naslednja četrtletja. Ta vest prihaja iz War P i od net ion Boarda.
Od našega naročnika. Louis Miheliča. v Kly, M 1111.. smo dobili poročilo, da je dobil od Vojnega I "rada iz Washing-lona. D. t'., uradno in žalostno obvestilo, d:;' je v Franciji podlegel tamkaj zadobl jeni 111 •jc.šUoiIbani. njegov sin. Pvt Louis* Mihelich. ki je bil rail jn dne 2S. noviuebra lanskega leta. lianam i«> podlegel Se istega dne. Pri v«>j:w*tvu je služil 1 h 1 junija 1942. V R\to|m> je odpotoval v juliju 1944. tti-lo mu je 32 let. — Preostalim naše so/al je.
Naš stari naročnik, dolin Okrosek, nam je p«-lal dokaj zanimivo pi-ino iz Smithlona. v za pad ni Pennsvh aniji. kjer je M' od leta 1901 nadalje. Ves t»i čas je moral težko delat;. toda kljub v-.ntu temu in njegovi sedanji **staro>ti* let. je >e vedno vri narodnjak. kajti — kljub 7.a njega abim e; som in obilo bolezni. pii|K>slal je iiaM-mu uredni št\u di narno nakaznico za znesek jjiKMMK (hI te -vote tako naroča vrli rojak — moramo izročiti >11 Družb" JMeČe-a Križa, in o.-talih t"1-
H; - j bode v pomoč bednemu pr«-4>tval>-1 vu -I ugoxlavi je. *iker jim z obleko ne zaiuor«-pomaigati'*. (Opomba urtnlni-Štva: to naročilo se je izvrglo natančno po želji Mr. .lohn (Ikroseku 1.
Mr. John Okrosek tudi pristavlja v svojem zanim vem pismu, da — kadar se bodo v Jugoslaviji vršile državne volitve. l»i tudi 011 rati >>ddal svoj irlas y.a Tita 11» tudi za .ruget-1 ova n>.ko republik«*. v kateri ima t-udi on še vek lam svoje posestvo. Pristavlja tudi, da bi šel zopet rad v svobodno Jugoslavijo, in sicer po vojni.
Koncem svojega pisma se ij/a naš stari naročnik prit«>žn-je radi današnjega žonstva češ: "sedaj nosijo naše žem-ke — lilaiee, ali pa tak«* kratka krila, da jih ni videti: p«>leg tega tudi kade cigarete, cigare, itd-, ter žvečijo tobak in si
ha na jo tLstne"---- Ima prav
in mi se njegovnn nazorom glede že nst v a prid ni žu jemo Pripomniti pa moramo, «la- je blago za stenske obleke dokaj drago, in vsled tega je praktično nositi kar najkrajša krila, ali pa — hlače. -..
SKLEPNIH MIŠICAH
DOBITE
PAIN-EXPELLER
Od leta 1867 . . . Zanesljiv liniment za družin«
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALIJ E.
SLOVENSKE PESMI Zbirka 9 narodnih pernl Izdala Glasbena Matica t Cleveland«!.
Cena — U-&« Emil Adamlf— 1« JUGOSLOVANSKIH NAKODMll PESMI va mo&ki
ibor .........................
SEST NARODNIH PESMI »
&kl zboe ....................
Sest narodnih pesmi «» »e-
feanl »bor ....................
M
rrane Venliirlnl—ftEST MEfiANIH LN MOŠKIH ZliOUOV ......
M
Ferdo Jovanw-Ik MLADIH LKT. ■«6kl »bori .................
Peter Jereb—OSEM ZBOROV (1 tki in me6»ni) .. — -.....
.M
Moški zbori
OSKAR 1)BY:
Barčlcm; <>J, moj »»•ooi j* »t«*; Kam ml. fanti«. dr«nr t tu pol-demo ......................
OSKAR DKV:
. .Srečno, ljobca moJr ; Ko ca na tuje gre; Strfl; MoJ očka mi konjička dva; lK»bl* aem pl-■emce; Slofo; Je vdihnil« Inč
BM1L ADAMIČ:
Modra devojka (bftl* aranjaka.-.W
Vao no« pri potoei ............
Jnrjeva ......................J®
Hodi Mleka domo; Kaj drugega hočem; Zdrarica ........M
VABI1.TJ M1KK In A- <iHOHMINO:
Vetrlč: P« (tradlnl ...........M
TRKIH) J11VANE*?:
Zjutraj.......................
81ovanaka -...................W
PETEK JEHEB: Pelin nHta: VASILIJ MIKK : Potloknlea.........M
ZORKU PKELOVECi:
Le enkrat Se ................
Slava delu ..................
VOLA KIČ: liotmarln; JOB
SLOVENSKE VESTI
Cleveland; O. — Po 'dve-let-nl bolezni j«» preminila Terezija Cvelbar, stara 74 let. Doma jki bila iz Dolenjega pre
SVOBODA SE BLIŽA —
NAROD POTREBUJE POMOČI!
Zbirajino obleko, orodje in vse, kar je najpotrebnejšega pri vsaki hiši, da jim bomo poslali.
V RIDGEWOODU, L. I.f je skladišče na
WAR RELIEF FUND OF AMERICANS OF SOUTH DESCENT (Bundles for Yugoslavia) na:
665 Seneca Avenue, vogal Gates Avenue.
V NEW YORKU pa:
WAR RELIEF FUND OF AMERICANS OF SOUTH SLAVIC DESCENT
161 PERRY STREET, NEW YORK, N. Y.
Zberite, kar morete pogrešiti in prinesite ali pošlji, te na gori označena naslova!
m
HU.
JI
Jt
4«
PAVČlC: Potrkan plea .. Atterl&k* slo venska lira. (H»li
OrlovhI ni»3 (Vodouber) .......
Slovenski akordi, « awAanlk Is aaoAkih »borov (Kari Admml«) Trije mefianl zbori ((ilasbena Matica) .....................—............
V pepelnltnl noči, kantata sa sole, ibor In orkeater, (Satlner) — Mladini, pesmi za nladina s klavir-jtm (E. Adamič) ----------
Dve pesmi, (Prelovec) sa stoiki
zbor ia solo.....................
Naši himni, dremamo---------- JI
tierald odmevi. (Laharaar). LL
zvezek, miki skort .........— J«
ZA TAMBUK1CB:
NA GORENJSKEM JB FLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tambarice, zložil Mar ko Bajnk...............7»
Slovenske narodne pemal za tamba-
raAkl zbor (Bajok) __________ 71
Bom iel na planince, (Bajnk),
podpori____________M
ZA CITBB:
Pednk za eltre. • « zvezki —
tKoielJskD ______________r-.
ZA KLAVTB:
Bari pridejo. — Koračnica — — tf
Slovenic Publishing Co.
216 West 18th St., New York
5353232323485353484848485353
"GLAS NARODA1* «-* MEW TORB
TUESDAY, MARCH 20, 1945
▼WANOTWBlf ,h. fW9

roddy Mcdowell v victoria gledališču
(18)
Pregosjwwiki je," jo dejala in pristavila'krog in mnogo govorili, iiosedali po gostilnah,
čez par minut: "Naš človek ni
Meni se
zdi, da če se sramuje, ker sem Slovenka, tudi mene ne l>o rad imel . .
"Vidiš," je dejal oče, ki mu je gi nje nos t ra^tla v l»esodo ni trc4>a bati .
"Kako je pri vas?" je vprašala Francka. Tu vprašanje je branila dolgo; vedela je, da ib<> oče težko sam od sel»e začel.
"Pri nas . . je jecljal, "pri nas bo težko ..."
Našel jo človeka, kateremu more iztresi i svoje srce. In iztresel ga je do dna. Dušne bolečine in slutnje, ki jih še svoji ženi ni zaupal.
Hči je poslušala. Orcnko se ji je zadrgnilo v grlu; gledala ji' v pesek, s težko je zadrževala solze.
"Danes sem mu izročil . . je končal. "Ho danes sem bil gospodar, danes nisem več," se je prelevila beseda v jtfk. "Ne vem, kako se nama l*> godilo ..."
Zajn<k;il 'bi bil že takrat, ko je pri notarju p«»dkrižal pnlo papirja. Rilo ga je sram. Zdaj si je olajšal srce. Solze so mu tekle po licu, brisal jih je > pestmi.
"Ne jokajte," je dejala Francka iz solz. "Ne jokajte! Ljudje naju gledajo."
"Saj ne jočem," se je smejal radi njene besede. "Saj ne jočem," je ponovil in ni mogel ubranili, dn bi mu solze ne vrele čez lica in čez roke . . .
t )!ajšan se ,ie z večer odpeljal domov; jh>-/iio v noč je prišel v hišo svojega sina . . .
XXVL
V	listih dneh je Evropa izpreminjala svojo obliko. Ljudje v samotni dolini se niso zmenili z.-ito. I jO včasih je prispela kaka vest v mračne, o<J vlage očrnele hiše. Cc ni tesno Za-<i« vala njih /.ivljenskega vprašanja, je bila kmalu pozabljena.
\ end.ir -o ]H»laurintia pronicala tmli v sa-Tiintno dolinico znamenja, ki so kazala, da so drnSMČtH tokovi v deželi. Svetovna vojna je bila časovno 5e blism. Razni pojavi so si podajali roko in plašili prebivalstvo.
V	Rovtah je bila okradena Icmetijia. ob belem dnevu. V soteski je bil oropan tuj ne znan po jetnik in je obležal mrtev t*b Iztokovi strugi.
T.judi, ki niso bili vajeni takih dogodkov, »»«' je polastila groza. Slišali so o gnrzodcj-stvili, v njih dolinico niso zašla. Zdai so se bali puščati hišo prazne kadar so šli na delo. ponoči so jih zaklopald, pse so privezovali pred vrata.
Vsak neznan tujec, ki je prišel po dolini-ei, je vzbujal ne zaupa u nje. Še kadar je spregovoril, so ga ljudje gledali z nezaupljivimi «čmi. Kadar so spoznali, da je poštenjak, so ga bili veseli.
Tuji ljudje ?o prihajali v dolinico pogo m O. stotine rok je graibilo za zaslužkom, in se razpelo po vseli gorah, stegnilo prste v vse doline in dolinice in tipalo, da bi kaj zgrabilo m i/.sesalo i/, te zemlje . . .
\ si zakoni o varovanju f^rub^v so prenehali. IH|ien val denarja, ki je planil v deže-l*», se jo unesel. Lji»dje niso štedill; na pomanjkanje prejšnjih let so gromadili izobilje. Kadar jim je zmanjkal denar, so prodajali. < e niso imeli kaj v hlevu, so šli v gozd .
Od tedaj, ko so zajiele prve sekire, y»c-sem ni ponehata. Zdaj so pele na grebenih, drugič na obrmkih in v dolini, zdaj posamezne, nato so s<* združile v zbor. Drevje se je lomilo hrošče padalo na tla, hrumela čez skale in telebalo v nižavo. Tam ga je čakala ža#a in sekira; nabiralo se je v dolgo skladovnice . . .
Ljudje so delali mrzličn-o, tujci in domačini. Nizki ljudje s črnimi lasmi in plaščem, vrženim čez levo ramo, kakor ga vidimo npo-iHbljenecra pri laških anarhistih, so hodili o-
kleli in lezli v lnše.
Iz l>csed so delali skrb, iz debele listnice požel je nje, z desnim očesom so pasli premetenost prodajalca in z levim očesom računali ilo-kako Lmaš prav. Zate se mi biček.
"Denarja nimam," je dejal Peter svoji ženi. "Terjajo me. Za ženitev seni si izposodil, za notarja sem si izposodil, Francko bo treba plačati . . ."
"Prodaj!" je dejala Milka. "Krave ne morem prodati," je ugovarjal Peter nezmisolno in nalašč, da napelje pogovor na svojo misel.
"Saj imamo les."
"Treba l>o," je bi i zadovoljen v svoji misli, "če tudi bo oče poskočil."
"Meni si obljubil pohištvo . . . tudi hiše niste očedili, ko sem prišla. Kar v tako . . . kakor v hlev. . ."
"Počasi," je godel Peter. "Treba bo denarja za dogodek . . . saj veš ..."
Par dni za tem je sedel Prodar pod Mrtvaško skalo in gledal v dolino. Bil je dan ix> dežju, jasen in svež, vsako bilko je bilo razločiti v daljavo, vsaka podrobnost je bila jasna.
Trije moški s plašči čez ratno so prišli po soteski in zavili h Koša novi hiši. (Vz nekaj minut se je prikazala Koša 11 ka in hitela na vso moč proti brvi in izginila med drevjem. Čez pet minut se je vračala; za njo je šel Peter, ki je stopil še pred njo v Košanovo 'hišo.
Prodar je čakal dolgo. Solnee je že začelo padati za vrhove daljnih dreves, ko so se prikazali trije moški, za njimi je šel Peter. Počasi so odšli do 'brvi, stopili dnug za drugim čez potok in izginil.
Pnnlar se je dvignil in odgrnil grmovje. Proti lliši Iliso šli. Razmislil je j*«časi namen njih prihoda in se je razburil sam v sebi.
»Sedel je. Solnee se je pogreznilo z hrib s poslednjim r<»lxmi, val zlate svetlobe se je sipa* na Iii4» ill na Oblake. Višnjeva senca je padla v vso osojno stran in se počasi spreminjala v črnino.
Od nekje, iz zaseke nasprotnega hriba Se je oglasil zategli »krik delavcev, ki je odmeval kakor glas roga v dolino.
Prodar je postal nestrpen. Hotel se je že dviigniti in oditi domov, ko je zaslišal glasove nad seboj.
V dolbini skale je sedel na nizkem panju
iu pri
-'premičen kakor iz lipe izrezljan bog. Ko so nšli možje po stezi do njega, ga niso opazili. Tnje zarjaveli obrazi so gledali izpod široko-krajnih klobukov. S prsti so kazali na debla, govorili v laškem jeziku in se smejali.
Peter je šel za njimi. Eden izmeti treh se je obrnil do njega in dejal slovensko:
"Lepa drevesa, lep denar J"
Tedaj so opazili P roda rja, ki so se ga v mraku presrašili. Ko so videli, da je starec, so se zakrohotali svoji plasirati in Šli dalje.
Prodar je molčal. S stremečimi očmi je premeril Petra, ki je pogledal proč in izginil za ostalimi.
P roda rja je objela bridkost. Naslonil se je na bližnje deblo; bilo mu je, kakor tla se naslanja na Živo, ljubljeno bitje in čuti njeno t'Kpliuo in bitje srca . .
Hitel je v dolino ... V izrt>i je <M>il 7M mizo Petra in tri tujce. Pili so žaganje in tolkli z rokami po javorovini. Prodar je zagledal bankovce pred Petrom.
Zameglilo se mu je pred očmi, in ko so vsi pogledali na vstopivšega, je dejal:
"Peter, da ne boš dejal, da te nisem svaril."
"Je že dobro!" se je otresel sin.
"Peter, še enkrat," je ponovil starec, "da ne l>oš dejal, da ti nikoli nič nisem rekel." No, da!" .le zganil Peter s telesom. (Dalje prihodnjič.)
				
			^^■^^^Hiv v. Sf	
				
				
	n		i'-'	
				
	Dff - m yHBu			
		V ^^^		
				
	flj		| vi	
		■ mM		
		Vjfl		
				
				
	________		THUNDCSKT.AC	
ske ladjedelnice zgradile prav za tiako delo.
Od tega časa dalje prihajajo v Švedsko in odhajajo z dragocenim gradivom številne 1'ijice. Ne n be i to dosedaj zalotili eno sanio.
Prizor iz novega technicolor filma "Thunderhead, Son of Flicka v katerem i gin jo Roddy McDowell, Preston Foster in Rita .Johusou. Sedaj se kaže ta film v Victoria gledališču na Broadwavu iu 4<i. ulici v New Vorku
POTOVANJE "GAY VIKINGA
W. H. Holton

telefoniral svojim gospodarjem v Berlin, da Angleži vkr ca vajo krogljjčne ležaje v lu-ki. Se nekaj malo ur in britanska ladjica je izginila v megli Baltiškega morja) tako
.Nekega jesenskega jutra so sprehajalci v bližini švedske luke Lysekil, okrog 80 kan. severno <m1 obmorskega mesta Gothenburg, opazili, da pluje v luko mala trgovska ladja. Ze od daleč so opazili na krovu obrambne topove. Ladjica je bila po svojih obsežnostih bolj podobna, večjemu m"ne-niu čolnu, kakor pa pomorila m prevoznem sredstvu.
Na trebuhu ladje se je blišč al nalpis "The (jay Vi-kj"ng", ki je bil «io sedaij <v
Lj-sekilu popolnoma neznan.; . . , , r. ,	. ... 1	„ tsi\M*m> doiseirla oritans-ko oba-
Se no I hm 1 a nacistična ladja ta-(j
krina imena ni bila v inajjini
Inki do temi dno.
ŠTIRI ZAHTEVE STRICA SAMA
Washington. — Vlada je prisiljena, da prosi svoje državljane ta teden, da:
Vrnite »>e na krov' ladij na morju, ako ste pomorski častnik, hod si inženir ali za službi« na krovu. Naša- -trgovska mornarica nujno potrebuje 18 tisoč mož 35 licenco, za ladje, ki nosijo vojne tovore 11 a različna bojišča.
Nasflovite vsa pisma, ki gredo preko morja na jasen in piav.ibn način. Ne izpustite nobenega potrebnega podatka. Izognili se bo*te zakasnjonju in razočaranju.
Kupujte za praznike le kar zares poterbujete. Dolarji, katere izdate ]h> nepotrebnem, pomagajo le inflaciji. Dolarji, katere »prihranite, pa pomagajo fi nanci rati vojno.
Pomagajte olajšali pomanj-
tajinstveiio, kakor je prišla
Tihotapila se j * najprej j kanje bolničark. Vse žene. vzdolž li" vt raj m* švedske, oba- mlade ali stare, izvežbane ali le, nato pa izpilila 11a oilpito'ne, se motajo vilel žiti enega morje. Tu je pričela l>orbai zlosmih programov vojnega minaniD, podmornicami, letalill»olničarskiiga programa. Tn-in rušilci. Prvih l.'iO km. poti j formirajte s-e pri svojem lo-je bilo najtežavnejših; vse ]>a kalnem RiW-eni Križu, je šlo po v-reči in ladja j(* s
HELP WANTED ŽENSKO DELO Help Wanted (Female)
The Wmr Man Power Commission hat* rul«l that no one in this area now rmployrd in essential activity may transfer to another job without statement of availability.
13 O V
ol'poRTCNITY TO I. K A UN
JKWKI.ItY TltAIT. M H..ur \V»-«-k < »|<|MM't unity A|»|»l.v
m a x vv I x s k v st xassai * street New York I'ity
I
1 r» i r,1; 1
r PHOi jStei? E R
I Z IT It .1 K X I »km i «»i > komada	i » »hit a
i* i. at*" a stalno roi.oxiai. 1 * a 11 k rriioi.sTEitixi: i»17 \v. 145th st.. 4-«»r. HruiUiur-t a\«-. X. Y. C.
__<r»i w>>
YOL'X(i MAN
for SHHM'IXi; ukxkuai. v\"< »KK lii««l |».'ty — i h h m I Op|Miit unit y
I'ost-war Fulure Apuply: .MASTKK Sfl'I'LY «'«». 5 KLKKCKKIt ST.	X. Y. « .
»51—■
isvojim drai^iKi'iiim tovorom
linija >e je Ih'tno naanesti-
4*Tlw tiay \'ikiug,T pa fiii l»il edina ladja, ki je predrla
IŠČEM
Podpisani iščem naslov svo-,
LAItOKKKS— FACTORY HKIJ* r< »XDI XI» I »Kl.t» 5 I »M
1».Jna pliu'-.i Mitozo na<liiru«-^a Ksscutiiil IikIunI rija Vprašajte ct-li r»-«(»-n 11. M. Itl'KIX r«». loili STRKET & ."SIh AVKXTK I.OXi; ISLAM) CITY
(51
P I X (J K H W A V E 11
ALL AROl'XIi. 5 I »AYS. KHoItT HOI ks. stkamy WORK, fixe SAI.AKY
ANXK Itnltl'KNS ItKAITY HA it -10 liUOAinVAY	X. y. C.
m t i 1» a i-' i	11 »p|Misite l ily Mull 1
je sestre Mrs. Ivanke Buibolnv
njeno dekliško ime je bilo IV-coiič, doma iz va>i Hrijan, o-
ZKNSKK ZA ("'1STITI
l' It AI »N IŠK« ► tSl.i >1M K

la ob poii.K»lu, mornarji so ve-]	blokado, dobila še. kraj Pola, Istra. Ako kdo VC(KIL\TKK I RK . . . i oč itmck
s.lo i h »zdravi jali sprehaLik^ 1>ot tlru-lh tovariše t^v jHnlob- za njen sedanji naslov naj mi	TKJ»K\
'	i ..	i •	/« 1 • i i i *	i	-i-	1	-	1 nai»t unu 11ki .<» ak«» /i"! l'l'l"
in rax vi 1 i r/^tavo na na "M^K ,-e. ( e bi ladje pre-pošlje, zakar vnaprej prav	I.oltUK RAZMF.ue
za-1;Aar	tik'iiejse in jim temo- iskrena hvala. Ako- pa s; m na či-' vpr.-i^ijt«* srrKRI\TK\MJ-;\T
ji t o pretepali rebra, Iti -s^e pre- ta te vrstice, naj se mi javil1-"*01 mo»Ai»WAV.....ar i::r.i st. .ny«\
Garden
Encyclopedia
V UC.M IN TRPEŽNI PLATNENI VEZAVI
$4.00
SPISANA V ANGLEŠČINI VRTNARSTVO SADJEREJSTVO POLJEDELSTVO Skoro 1400 strani —
750 Slik
Popolni voditelj za va$ vojni vrt.
Popolna vsaka beorda, vsaka stran,
Ta knjigo Je nredil E. L. D -SEI M O UR, B. S. A^ poznana Mcbs 1 TrtnarstTu, ki fa cenijo vrtnarski b vedeno
vsaka slika — mnofo NOVE snovi novih Ilustracij I
EDINA VRTNARSKA ENCIKLOPEDIJA ZA DOMAČO POTREBO! Nli viMklh beoed — vso |e Jasno, n>
Tukaj Je v eni sami knjigi VSE, KAR VAM je TREBA VEDETI O TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI 1 člankov vam podrobno poja sni vse o vrtnarstvu, o saditvi la sejanju, a gnojenju ln oskrbi vrta. Najnovejše p a Je VRTNARSTVO BREZ ZEMLJE; nova metofe sa uničevanje ikodljlveev. gojenje divjih rastlin, nove sratsvlne cvetlic! — Abecedno kazalo vam pove takoj, kar telite. Prirejeno n vsako pooehjc v Zdruienlh drtavah, sa vsaka ifiljs In vsako seaona.
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. w~t mb street
New York 11. N. Y.
jeni ji:irlH>lu. K<»-zaplapobda v jutranjtin vetru so bili gledalci š^- bolj presenečeni:. Pričakovali i>o. da sii (bo — kakor po navadi — zo-pet zaibliw": 1 kljukasti .križ; nK- t:i.k(-irn se ni z^otlilo, prn-por je bil britanska trgovska zastava. Sprehajalci so burno zaploskali. To je bila ]m> štirih letih prva' britanska ladja, ki je prispela v švedsko luko, odkar sv> *tiblokirali I»al-tiško morje. Mala ladja -si je utirala pot skozi ledeno mrzlo noč, izogibajoč se pri tem številnim pomorskim minam, ki Ko jili Nemci razsojali tjio vsem llaltiškem moiju. Mine pa niso bile i-ilini sovražnik hrabre liritansk^1 Irdjiee. Pa-trolna letala Luftwaffe so stalno [krojila v ctei*i*čju i 11 neiHški rušilei tinli n so biiu-hrarili.
\'si ■sfUi^ialci pa ni>o bili iiaA'ili^eni na<l junaškimi jkj-moršč^.ti. Z bližnjega neinške-ga konzulata so gledali 11a malo ladjico z jezo in ogorčenostjo. Seveda je g. naei z bli-skovbto naglieo |K»ročal v Berlin o> najnovejši bri.tamski ne.sra:mjiot-ti" in zabtevsi'l naj-st rož jo preiskavo.
Najsrečnejši lizimil viseli ]>a je bil g. William Waring-, br.-tanski sti okovnjaJv za krog-Ijiene ležaje. Prav nič ni skrival svojega, zadovščenjai nad 11 spehom, ki ga j? tako skrimo pripravljal. ■ •
Sveds-ka proizvaja velike količine k rogl j icniih leža jev. ki so v vojnem času neobhodna potreba vfr-ake m^tori-ziraine vo,jiske. Le zelo majhne količine tega dragocenega proizvoda je prejemala Velika Britanija po zračni pot i. Britancem najbrže ni bilo toliko <lo švedskih 'kirogljiCni'h ležaje v. kakor do -tega, da Neanci t«1-ga blaga ne dobijo. Britamska vlada sae je ofcliločila, da poskuša pred ret i nemško blokado z ladjami majhne tonaže. Iiadji-oa "The Gay Viking" je nakazala pot.
Tovor jza britansko ladjo je bil žie pri|>ravljen v luki. Že
pr hali, da to niso navadne tr-. naslov: Pvt. Ivan Pufear, T.VJtli gfvske ladje, pač pa pomor- It. Q. M. Ser v. Co., San Ber-sk", sn ilstva, ki >0 jih britan-« nardiii", Calif.
(."»::—.v.»>
HELP WANTED :: moško delo
DELAVCE ISCEJO
Help Wanted (Male)
The War Man Power Commission has ruled that no one in this area now employed in es-sontial activity may transfer to another job without statement of availability.
LOTA K IX POMOČNIK
izurjena v meliko in tr<lo lirtutije (s<»l<K-rinut sterling silver jewelery 10 ur na ttnltMi. plus za nadurno, stalno <l«*l<», «|ol>ru plani. I f AN I H 'It A FT .1KWELKKS 131! Front ST., N. Y. C. (BO 9:t71>6) ____(40-55)
fiROCERY CLERK
Izvežhuucga grmiTijskega iMUiKKiiika
se iM»trel>uje. stalno iIhIo in <lobra plnra. l*riložn<iKt. Iti tudi najeli ne-
ko^ji. ki je le malo izrežhan. 1 sriJilVAN ST., BIUM1KLYN (Erie Basin) (ISth Ave., 4tli Ave. sni.vva.vs. >	(i —57 >
iii
YOUNG GIRLS
in LKARX GOLDSMITH TRADE S A LA It V BE(; INNING FOR In HOT'KS Excellent \V«»rkiiiK C«Mi«litions.
PHILIP S. SINGER WEST isrh ST.	N. Y. c.
(54—5«)
I»i »TRKBl'JEMO
REF RIG E R A TI ON MECHANICS
Izurjene možje. <lol>rn plaea. j»rovizije; stalno. Po-vojno. Priložnost. MA 2-8955 (med 9. in 5. uro.)
(48—55)
B r X D K v
KXl'KRlKNt*Kl» * iNl.Y C'AKItON COLLATORS: hiahest was«-s paM. SUinly work. Flue sliej,. . BAKER PRESS ISC
—S E. 47» t h ST..	X. v ,
.Ml* -i:ij
PRESSMAN
Stalim delo. <iol>ra pLura. Izvrstna priložnost za pravica moža. Po-VojllO. CU.V.NELL PRESS lKil* FILTON ST. BROOKLYN
(48—55)
M (I S K I ZA DELAVNICO ZA PROCESIRANJE M I. E K A "Essential" Imlustrija Vprašajte: W E I S S G L A S S Gold Seal Dairy Con t. 1M14 FOREST AVE. STATEN ISLAND CALL MR. VAN NAME GIB 2-6600
(40—55)
POUČNE KNJIGE Angleško Slovensko Berilo
(F. J. K eni) — Veaana knjiga
Cena $2.—
Brezposelnost
Spisal Fran Erjaveo
Cena 50c
Mlekarstvo
Bplaal Anton Pero. B ■"^Hfi. 168 strani. — Knjiga sa mlekar-Jo ln farmorjo t soIoAnom.
Cena 50c Obrtno knjigovodstvo
258 strani, esana. t— Knjiga Jo namenjena ▼ prri vrsti m stavbno, umetno ln strojno ključavničarstvo ter telesullvarstvo.
Cena $1.—
Pohorske poti
Spisal Janko G laser
Cena 60c
Knjigarna
Slovenic Publishing Co.
čez eno uro je nemški konzuj 216 W. 18th St., NewTork 11
MOŠKO in ŽENSKO DELO HELP WANTED (Male and Female)
MEN and WOMEN
GLASS CUTTERS
Es|ierieueed on lijrlit ware . . . mul GLASS WORKERS Exj»erieii<*ed on jrlass simkhis aud novelt ies. Steady — well paid. LANG SAM - BILLIG CO. 135 W. LI it h ST.	N. Y. C.
(40—55)
F L. O O It - a I K L
To BE GENERALLY H ELI'F CI.
AROC.VD FACTORY Cnion shop, r, .Isiy week ami time ami one-half for overtime. Steady work, ffo< m I sa la ry. AR LES IIEADWEAR CO. \V. .:nl ST.. N.Y.C. (One fliyht u|>l
Š I V A L K E
na Ženske obleke
Pod Novo t "pravo Stalno delo — Dohra t»laea ISLAND DRESS CO LIVINGSTON AVE. Meiers Corners	state,, i,i:ui(1
____I«11 .»i I
..Girls...
C L E R K S
FOR
FRUIT STORE
g« K »d pay steady wORK an opportunity
Call: SH 8 3667
( »!♦
državljanski
priročnik
Knjižica daje poljudna navodila, kako postati amerUkl državljan. (▼ slovenščini) Cena M centov
Dobite pri Knjigami Slovenio Publishing Co., 216 West 18tb Street, New York 11, N. Y.
nova izdaja ' Hammondov SVETOVNI ATLAS
V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom.
Zemljevidi so v barval. Cena 60 centov Naročite pri: "GLASU NARODA", 216 West 18tb Street, New York 11, N. Y.
77339119