Poitniam p kit ram i BCtuuHil	n	Cena	Sin	1*-
Mnitnskl dom
Stev. 113
V I|iibl|iuU, 18. mala 1936
tete 1,
Italija umaknila svojo pritožbo glede dum-dum nabojev
Italijanski umik v Ženevi
Ženeva, 18. maja. o. Kakor je znano, je Italija pred nekaj dnevi vložila pri ZN protestno spomenico proti temu, da so dum-dum naboje, katere so uporabljale abesinske čete v bojih z Italijani, dobavljali Abcsincem Angleži. Italijanska spomenica je na podlagi več tisoč zaplenjenih in iz ran italijanskih vojakov potegnjenih nabojev dokazala, da so vsi ti naboji angleškega izvora. Spomenica je navajala tudi vse tvrdke, ki so te naboje nabavile, po imenu. S tem je Italija Anglijo, ki se je pri svojem zavzemanju za Abcsinijo opirala zmeraj na človekljubne razloge obdolžila, da ni njeno ravnanje v skladu z njenimi besedami, ker je prav Anglija dobavljala Abesincem to najkrutejše orožje.
Ta spomenica je vsebovala naravnost krute obdolžitve na račun Anglije in je zelo razburila angleško javno mnenje. Angleži so izjavilii da je ta spomenica brez sleherne podlage. Angleški zastopniki so v Ženevi storili vse potrebne korake, da ne bi tajništvo ZN spomenico objavilo.
V	ženevskih krogih je ta spomenica, ki je bila naperjena naravnost proti moralnemu ugledu Anglije, vzbudila živahno delavnost. Včeraj pa so italijanski diplomatski predstavniki dobili nalog, naj prosijo inozemske delegacije, katere so spomenico prejele, da jo smatrajo kot razveljavljeno.
Italijanska vlada bo v tej zadevi poslala	omenjenim	1	verjetno, da bo prišlo do sodelovanja med	obema.
drugo	spomenico,	ki	bo	j	Italija sc ne bo zadovoljila samo s tem, kar ima,
1	marveč bo zahtevala še več. Glede sankcij	so nekateri listi mnenja, da pomeni nadaljevanje	sankcij
vojno in sicer v širšem obsegu, kakor pa je bila abesinsko-italijanska.
delegacijam in vladam različna od sedanje,
V	diplomatskih krogih ie ta italijanski korak vzbudil veliko pozornost, saj ga je treba smatrati kot umik, ni mogoče misliti, da bi bilo to v zvezi z odhodom italijanske delegacije iz Ženeve, ker je Italija obljubila v tem vprašanju drugo spomenico. Morda je treba spravljati ta umik v zvezo s popustljivejšim stališčem, ki ga je zadnje dni kazala Anglija v vprašanju ureditve italijansko-abesinskega spora.
Nevarnost za mir leži na Sredozemlju
London, 18. maja. o. Včerajšnji listi prinašajo članke o vprašanju, kakšno naj bi bilo bodoče vedenje Anglije do Nemčije in do Italije. Vsi listi vežejo nemško vprašanje z italijansko-abesinskim. Trdijo, da sta Francija in Anglija z ozirom na Nemčijo še zadosti zavarovane, pač pa je zaradi zadnjih političnih in vojaških dogodkov jasno, da bodoča nevarnost za mir ne leži ob Renu, marveč na Sredozemskem morju. Če bosta Italija in Anglija so^ažni in če bo Nemčija svoje namene glede razširjenja proti vzhodu posredovala naprej, je
Smrt četrtega voditelja v treh mesecih
Grške politike preganja usoda
Atene, 18. maja. AA. V kratki dobi treh in pol meseca je Grčija izgubila že svojega četrtega državnika. Po velikem generalu Kondilisu, sivolasem republikancu Venizelosu in zvestem monarhistu Demendzisu, je sedaj umrl še vodja nekdaj silne ljudske stranke Panais Zaldaris. Tudi pri njem je smrt nastopila kar nenadoma. Še snoči se je udeležil seje nekega skupščinskega odbora. Opolnoči je legel k počitku. Nikomur izmed svojih domačih sc ni niti najmanj pritoževal, da bi se počutil slabo. Davi okrog 1 ga je nenadoma napadel silen kašelj. Nekemu člane svoje rodbine je potožil, da težko diha. Že nekaj minut nato je bil v agoniji. Pozvali so zdravnika, ki je čez pol ure že stal ob njegovi postelji, ki pa je lahko ugotovil le, da je državnik umrl.
Vest o smrti bivšega ministrskega predsednika Panaisa Zaldarisa je napravila po vsej Grčiji zelo globok vtis. Zdi se, kakor da bi hotela usoda vzeti grškemu narodu vse njegove največje politične duhove.
Truplo pokojnega državnika Zaldarisa so balzamirali in popoldne ob 17 prepeljali v katedralo, kjer so ga položili na mrtvaški oder sredi cerkve.
Častna četa evzonov mu je izkazala vojaške časti. Truplo ostane v cerkvi do torka. Jutri dopoldne ob 11 bo svečano pokopan.
Ministrski predsednik Metaxas je dal novinarjem daljšo izjavo o pokojnem voditelju populistov Zaldarisu. Omenil je, kako sta se skupno borila in bila dolga leta skupna prijatelja. Grčijo je zadela velika izguba. Pokojni Zaldaris je bil eden izmed najlepših obrazov helenske duše.
Slične izjave so podali tudi drugi politični prvaki. Sofulis je med drugim naglasil, da pomeni smrt Zaldarisa veliko izgubo za vso grško nacijo. Vsi ostali politični nasprotniki Zaldarisa so se izrazili o pokojnem Zaldarisu z velikim spoštovanjem, kakor možu, ki ima velike zasluge za domovino.
Tudi vsi današnji listi so v posebnih izdajah objavili dolge članke, v katerih soglasno poudarjajo, da pomeni smrt Zaldarisa veliko izgubo za vso Grško. Pri tem opisujejo njegov veliki pomen v političnem razvoju naroda in države ter njegovo značilno osebnost. Tudi vsi liberalni listi, kakor ostali, jjovore o njegovem velikem političnem poštenju in značaju.
Ali bo Mussolini obdržal Starhemberga
Heimwehr še ni na tleh
Dunaj, 17. maja. Avstrijski zvezni podkancler Barenfels, ki je namestnik vrhovnega voditelja in poveljnika Heimatschutza kneza Starhemberga, je snoči sklical sestanek vseh šefov podeželskih organizacij Heimatschutza. S sestanka, ki je bil deloma strogo zaupnega značaja, so prvaki organizacije poslali knezu Starhembergu v Rim brzojavko, v kateri mu izražajo svojo solidarnost, ter ga zagotavljajo, da mu bodo vselej zvesto služili.
Sestanek heimwehrovskih šeiov je vzbudil na Dunaju že snoči zelo veliko pozornost. Poučeni krogi pravijo, da na tem sestanku ni bil sprejet nikak poseben sklep ali resolucija. Tudi upravni odbor Heimatschutza odločno demantira govorice, da bi se bili šefi Heimatschutza na tajnem delu se- i sklepov
Stanka odločno zavzeli proti razorožitvi njihovih vojaških formacij.
Dunajski policijski načelnik je včeraj razpustil dunajski Schutzkor, prostovoljno policijo, ki se je ustanovila leta 1934. Razpust te organizacije je eden izmed prvih praktičnih učinkov novega režima v Avstriji. Ta organizacija je bila prostovoljna pomožna policijska ustanova in je bila moderno oborožena.
Rim, 17. maja. AA. Ministrski predsednik Mussolini je včeraj sprejel kneza Starhemberga. Imela sta daljši razgovor. Kratek komunike, ki je bil objavljen o tem sestanku, pravi, da je razgovor potekel v zelo prisrčnem razpoloženju. Ni pa, kakor poročajo iz Rima, privedel do nikakih važnih
Kaj pomeni nova poljska vlada
Pariz, 18. maja. »Temps« piše o novi poljski vladi in pravi med drugim, da je zdaj konec praktične politike, ki jo je začela vlada Koscialkow-skega. V sedanjem trenutku to pomeni, da je tako imenovana polkovniška skupina hotela okrepiti vpliv vojske in generala Ridz-Smiglyia v političnih vprašanjih. Najbolj zanimivo bo, kakšno stališče bo nova vladia zavzela do Nemčije.
7.c. pred kratkim so bili sestavljeni veliki načrti za ojačenje poljske narodne obrambe. Do njih izvajanja pa vse doslej ni prišlo, ker prejšnje vlade niso znale najti zadosti finančnih sredstev. Nova poljska vlada, ki se oslanja predvsem na vojsko, bo z vso energijo podprla akcijo, ki jo vodita podpredsednik ministrskega sveta in finančni minister in ki gre za tem, da sc najdejo potrebni krediti za izpopolnitev državne obrambe,
hkratu pa tudi obvaruje stalnost poljske valute.
Odkar je nemška vojska zasedla porenjsko ozemlje, se je na Poljskem silno ojačila tudi propaganda za narodno obrambo. Z vsemi mogočimi sredstvi skušajo zbudili zanimanje javnosti za obrambo države. Kakor znano, je te dni delavstvo tovarne orožja v Varšavi darovalo vojski 100 strojnic in 50.000 granat. Podčastniki in liga za obrambo proti letalskim napadom so poklonili poljski vojski 19 letal in 30 avtomobilov, delavci tovarne za optične instrumente pa so delali celih 10.000 ur preko svojega delovnega urnika v korist vojske. Uradniki notranjega ministrstva so zbrali sedaj denar za nabavo_velikega napadalnega letala. Listi so pričeli objavjjati tudi posebne propagandne članke, prostovoljne prispevke za vojsko ter sezname prvih darovalcev.
Dolarska dediščina
Glasom dopisa kralj, generalnega konzulata v Chicagi je umrl dne 6. novembra 1^31 v Duluth Minn. Touser rekte baje Anton Tomšič ali Tavčar.
V	Ameriki je bil 30 let; stanoval je redno v kraju Munger Minn. Po zanimanju je bil poljedelc. Očetu je bilo ime Josip, materi pa Marija, imel je sestro z imenom Marijo. Te podatke je navedla neka Ida Uaakensen, stanujoča 613 E 3 rd St.Du-luth Minn. Pokopan je bil dne 10. novembra 1931 v Munger Minn. po pogrebnem zavodu The Gra-word Mortuary, Duluth. Minn. Dediče zapuščine bi bila brat pokojnega Janez in sestra Marija,
Italija-Nemčija
London, 18. moja. »Sunday Express Obscrvcr« se bavi tudi danes z odnošaji Velike Britanije, Italije in Nemčije. Pri tem pripominja, da je nemška vojaška akcija in oborožitev, ki se je izvršila v zadnjem času, vsekakor v neki zvezi z italijansko-abesinskim sporom. Francija in Velika Britanija sta varni pred Nemčijo. Nevarnost pa sc je zanju pojavila na Sredozemskem morju. Velika Britanija pa tudi ne more preko lega, kar sc bo prej ali slej zgodilo v Vzhodni Evropi. Nemčija bi lahko preko jugovzhodne Evrope ogrožala zveze Anglije- z njenimi kolonijami v Aziji. Tudi se ne sme pozabili, da se Italija sedaj ne bo zadovoljila z Abesinijo, nego tla bo zahtevala novih koncesij. Če bi Nemčija v bodočnosti stremela pe ekspanziji proti Črnemu morju, bi lahko prišlo do lesnega sodelovanja med njo in Italijo.
Palestina gori
Jeruzalem, 18. maja. Neredi v Palestini postajajo dan za dnem pogostejši in resnejši. V llaifi in v Jeruzalemu so arabski nacionalisti izvršili včeraj več bombnih napadov. K sreči ni bilo nobene žrlve. Tudi drugi atentati postajajo vedno bolj češči. V Jeruzalemu je prišlo snoči do hudega incidenta v nekem kinematografu, v kalerem se je zbralo pri neki predstavi zelo veliko število Židov. Neki nacionalist je pričel ob koncu predstave streljati na Žide. Trije Židje so bili ubiti. Med maso, ki je baš zapuščala kinematograf, je nastala panika in je bilo več ljudi tudi pohojenih.
V	llaifi jc prišlo snoči do velikih demonstracij proli Židom. Nastopila je policija. Arabci so se upirali zahtevi policijskih organov, da se razidejo in tako je prišlo do manjšega spopada. Neki Arabec je bil ubit. Vlada je izdala izredno stroge ukrepe, da se za vsako ceno očuvata red in mir. Oblasti bodo z vso odločnostjo vztrajale pri svojem stališču, da se morajo razmere v deželi z lepa ali z grda urediti.
Angleške oblasli so odredile izjemne varnostne mere ter ločile najstrožji postopek proti judovskim in arabskim političnim morilcem. Jeruzalem je ob-kolje od angleških čet, ki nadzirajo vse ceste v mesto in ustavljajo vse sumljive ljudi.
Švicarski katoliki
Bern, 18. maja AA. Na včerajšnjem shodu katoliške stranke v Friburgu je govoril Motta. Sprejeti sla bili dve resoluciji, ena odobrava kredite za obrambo, druga pa odklanja diplomatske zveze sovjetske Rusije s Švico. Tudi liberalna mladina je včeraj na kongresu v Flienu sprejela resolucijo, v kateri odobrava kredite za narodno obrambo.
Stavke in nemiri v Bolgariji
Solija, 18. maja. V Plovdivu je pričelo stavkati 5 tisoč delavcev tamkajšnje tobačne tovarne. Lastniki tovarne niso pristali na njihove zahteve po povišanju plač. V mezdni spor med delavci in tovarno se je vmešala tudi bolgarska nacionalna delavska zveza, ki je tovarnarjem predlagala, naj povišajo delavcem plačo za 10 do 21% sorazmerno z njihovimi sedanjimi mezdami. Tovarnarji pa so to zahtevo zavrnili in izjavili, da pristanejo na povišanje plač kvečjem za 3%. Ko so delavci izvedeli za ta odgovor, so priredili včeraj popoldne viharno protestno zborovanje in napadli tovarniška skladišča, tako da je morala intervenirati policija, ki jc le s težavo očuvala red. Aretiranih je bilo 36 demonstrantov. Ilkratu so delavci sklenili nastopiti z današnjtn dnem mezdno stavko. Bati se je, da se bo stavki plovdivskih delavcev pridružilo še delavstvo ostalih tobačnih tovarn.
Bolgarija gre v Balkanski sporazum
Carigrad, 18. maja. m. Tukajšnji dnevnik Džumhuriek« poroča, da se v eni izmed balkanskih prestolnic vrše pogajanja med predstavniki članic Balkanskega sporazuma in Bolgarijo glede vprašanja vstopa Bolgarije v Balkanski sporazum
Dva šahovska turnirja
Bad Nauheim, 18. maja. DNB poroča: Na mednarodnem šahovskem turnirju je dobil proti Bogoljubovu Ahues (Berlin). Dr. Vidmar je remiziral s Stahlbergom. Partije Aljehin—Vanderbos, Hennik—Weisberger, Kers—Fehlstab so prekinjene
Moskva, 18. maja. Včeraj so odigrali četrte igre velikega šahovskega turnirja. Eliskases in Botvinik, Rjumin in Lilienthal ter Lasker in Kan so remizirali. Rogozin in Capablanca sta igro prekinila. Capablanca ima dva kmeta več. Vse kaže, da bo zmagal. Tudi igra med Flohrom in Leven-fišem je bila prekinjena v boljšem položaju za Le-venfiša. Danes' igrajo Lasker in Flohr, Botvinik in Kan, Levenfiš in Capablanca, Rogozin in Rjumin ter Lilienthal in Eliskases.
Sloga med Madžari
Budimpešta, 18. maja. šel stranke malih posestnikov in nekdanji delegat Madžarske pri Društvu narodov ter sedanji velik, politični nasprotnik generala Gombosa.Tibor Ekhard je se predsednikom tnadžar. vlade Bethlenom odpotoval na Dunaj. Politični krogi so mnenja, da bosta skupno potovala tudi v Rim.
Srbi in slov. knjige
Belgrad, 18. maja. m. Na včerajšnjem rednem občnem izboru največje srbske knjižne zadruge za izdajanje knjig »Književne zadruge« je več govornikov kritiziralo delo odbora ter zahtevalo, da bi morali v odboru te zadruge posvečati večjo pozornost slovenski književnosti. Ne bi smelo biti niti ene izdaje »Književne zadruge«, pri kateri ne bi bila vsaj z eno knjigo zastopana tudi slovenska književnost.
Sušak, 18. maja. m. Včeraj je bila tukaj zaključena konferenca gospodarskega odseka, ki je razpravljal o vseh važnejših vprašanjih Sušaka. V resoluciji zahtevajo udeleženci te konference med drugim tudi ustanovitev ministrstva za pomorstvo.
Blum za zvezo z, demokracijami'
Pariz, 18. maja. AA. Havas poroča: Leon Blum protestira v »Populaireu« proli tendenčnemu tolmačenju njegovih besed in člankov, ki so jih napisali nekateri njegovi sodelavci. To se tiče tudi njegovega govora^ ki ga je imel v »American clubuc. Blum pravi, da hočemo miz z vsemi narodi sveta. Za mir hočemo delati 7. vsemi narodi, kakršnikoli bi naj bili njihovi režimi ali njihove ustave, samo če tudi oni hočejo tako iskreno mir, kakor to hočemo mi. Nočemo peljali Francijo v vojno iz sovraštva do nekaterih režimov ali pa zaradi postopanja proti našim somišljenikom v nekaterih državah ali pa zaradi ideje revolucionarne propagande. Toda mi smratramo za naravno in moral-
no, da «lone nekatere zveze med narodi na sorodstvu. Zalo je naravno, da se čuti Francija bližja tistim narodom, ki ostanejo zvesti demokratskim svoboščinam, ki slone na socialni pravičnosti in ki so v skupni borbi z njo dosegle svojo narodno in politično neodvisnost. Te besede so se likale anglosaksonskih držav, dalje držav kontinentalne demokracije, sovjetske unije, Španije in Male antante. To naštevanje pa ne izključuje nikogar. Mir ostane za nas zmeraj organizirani mir, ki je nedeljiv. Prvi pogoj za mir pa je mednarodno zaupanje in tudi lojalno izvajanje paktov in spoštovanje miru izjavljamo pa dalje, da je mir in kolektivna varnost v zvezi z arbitražo, medsebojno pomočjo in razorožitvijo.
Belgrad odkriva
spomenik maršalu d* Espereyu
doma baje iz »Zavca« šl. 41, občina »Posavc«. Oba kraja sta neznana. Ker manjkajo tudi drugi potrebni podatki dedičev, se vsi občinski in župni uradi in še posebej naši izseljenci naprošajo, da pošljejo njim znane podatke izseljeniškemu referentu kraljevske banske uprave v Ljubljani.
Uredništva slovenskih časopisov v Ameriki naprošamo, da blagovolijo ponatisniti to poizvedbo.
Pariz, 18. maja. Francoski službeni list jc davi objavil uredbo, s katero se jc uveljavil zakon glede pogodbe o vzajemni pomoči med Francijo in Rusijo, ki jc bila sklenjena 2. maja 1935. leta.
Belgrad, 18. maja.AA. Ob sodelovanju zastopnikov kraljevske vlade, vojske, patrijotskih in humanitarnih društev, kakor tudi velikega belgraj-ske prebivalstva je bil včeraj dopoldne svečano odkrit spomenik maršalu francoske vojske jugoslo-venskemu in častnemu vojvodi Franchetu d’Espe-rayu.
Odkritju spomenika je prisostvoval tudi sam sivolasi maršal. Spomenik, maršalov doprsni kip na marmornem podstavku, je postavljen na križišču bulvarov Osvobojenja in maršala Fracheta d'Esperaya v mestnem okraju, ki je prav tako imenovan po njem. Vojsko je zastopal minister vojske in mornarice armijski general Marič. Navzoč je bil komandant Belgrada armijski general Tomič, ter drugi generali in admirali. K odkritju spomenika so prišli tudi člani diplomatskega zbora, tako francoski poslanik grof Dampierre s celokupnim osebjem poslaništva, češkoslovaški poslanik dr. Girsa, belgijski poslanik Rome de Vichne, romunski poslanik Guranescu, grški poslanik Sakelaro-pulos, vojaška odposlanca Francijo ln Češkoslovaške ter drugi.
Visoke goste je sprejel predsednik akcijskega odbora za postavitev spomenika Vlada Marinkovič z ostalimi člani odbora. Ob 11 se jc z avtomobilom pripeljal maršal Franchet d’Esperay v spremstvu gardnega brigadnega generala Dimitrejeviča.
Vojaška godba je intonirala francosko himno. Množica pa je navdušeno vzklikala maršalu in Franciji.
Predsednik občine Vlada Ilič je nato dejal; da se Belgrad iskreno raduje, da je lahko sprejel v svoji sredi maršala Francheta d’Esperaya.
Maršal Franchet d’Esperay je na oba govora odgovoril in dejal: Velika je čast videti svoj lastni kip že za časa svojega življenja. Zahvaljujem se vam za to čast. To čast boni prenesel na junaške vojake, ki sem jih povedel do zmage.
Nato se je zahvalil predsedniki! kraljevske vlade, predsedniku mestne občine za izkazano nm čast, in izjavil, da smatra to svečanost za izraz simpatije naprain njemu, napram njegovi domovini Franciji in njeni vojski. Ob koncu je dejal: V nejasnih časih, ki jih preživlja Evropa sta Francija in Jugoslavija združeni, kakor sta bili v vojni. To je največje jamstvo za mir.
Minister dr. Krek v Velikih Laščah Velike poneverbe pri stari ljubljanski tvrdki
Vel. Lašče, 18' maja. Včeraj jc bil v Vel Laščah shod )RZ, na katerem sta govorila ljubljanski župan dr. Adlešič m minister dr. Krek. Na trgu v Vel. Laščah se je zbralo okrog 3000 ljudi, samih mož in fantov, ki so prihiteli iz vseh bližnjih krajev manifestirat svojo zvestobo do voditelja dr. Antona Korošca.
Prvi jc slopi! no govorniški oder župnik Karel Škulje, ki se je v svojem govoru bavil s krajevnimi razmerami, posebno z vlogo in deli, ki jih je v tem kraju izvrševal velikolaški senator Ivan Pucelj. Za njim je govoril ljubljanski župan dr Adlešič o vlogi voditelja dr. Antona Korošca in o bojih, ki jih je imel za svobodo našega naroda ter za poštenost v političnem življenju. Največ pa se je bavil z dogodki v zadnjih mesecih tako v skupščini in senatu, kakor 1 udi z rovarjenjem nasprotnikov. Na koncu svojega govora je pozval ljudi, naj se oklenejo stranke )RZ in slede po poti, ki jo je pokazal dr. Anton Korošec.
Viharno pozdravljen je nastopil minister dr. Krek, ki je imel obsežen govor, v katerem je podal natančno sliko sedanjega položaja.
Govor ministra Kreka
Ta mesec imamo obletnico Jevtičevih volitev:, ki so bile lani 5. maja. (Smeli.) Vsi se spomnite, kakšne so bile te »volitve«. (Vzkliki: Dobro, dobro! Jaz sem bil v ječi!) Naš prvi občutek je, ali bi se človek smejal ali zasmehoval take volitve, drugi občutek pa je grenak, ker so bile te volitve dejanje, ki je strašno ponižalo pojm volitev, ki so uničile mnogo državne misli v širših množicah in je z njimi država izgubila mnogo spoštovanja. Volitve 5. maja so bolj škodovale jugoslovanski državni zavesti kakor še tak proti-drzavni element. Mi letos ob lotu teh volitev smatramo te volitve kot zadnjo preizkušnjo, ki smo jo dobro prestali. S tem, da smo ostali doma, smo volili dr. Korošca in s tem smo ga tudi spravili v vlado
Boljša jc najslabša vlada kakor katerakoli druga vlada, v kateri sedi naš nasprotnik. Mi svojih vlad ne smemo vež sami metati zaradi kakšnih lokalnih nezadovoljstev. Vlada je ščit, ki varuje zdravo narodovo ustvarjanje. Lažje jc seveda i dr. Korošcem držati sedaj, ko je na vladi, kakor tedaj, ko je bil na Hvaru. Težje zagovarjati nase ljudi, kadar so na vladi, kakor pa tedaj, kadar imamo svoje voditelje zaprte. Bili so časi, ko so bili kmetje in fantje ponosni, ako jih je zaradi zvestobe do voditelja preganjala žandarmerija. — Toda, kadar stranka stopi v vlado, je naša dolžnost, da s pametjo podpremo svojega voditelja.
3latilcl
Lagali so, da SLS nikdar ne more skleniti iskrenega sporazuma s srbsko in muslimansko stranko, namigavali so, da mi nismo iskreni Jugo-
slovani, trdili, da smo mi v Belgradu državotvorni, v Sloveniji pa separatisti, kar je trdil ob priliki mojega govora v Belgradu tudi Pucelj. Trdili so, da majska deklaracija ni bila jugoslovanska, za-kar vas pa poživljam vse za pričo, ali je deklaracijsko gibanje vodila SLS ali pa Janez Pucelj ali kdo drugi Obrekovali so nas, da držimo z Kirnom, da nas komandira papež v političnih zadevali, tega komandira pa Mussolini, torej, da smo italofili, av(*trofili. Nas vodi slovenska misel, kakor vodi Srbe srbska in Hrvate hrvatska. Kaj se lažemo morda, da slovensko živimo, slovensko govorimo in slovensko zahtevamo? Vemo pa Uidi, da je naš obstoj le v enotni, močni ter srečni državi. V njeji hočemo ostati, ker izven države slovenskega kulturnega in narodnostnega življenja ni.
Odnos do Hrvatov
Hrvati nas sprašujejo, zakaj Korošec ne gre z. Mačkom. Vprašam pa, zakaj Maček nc gre s Korošcem. Korošec nc more izdali Hrvatov, on more izdaii samo Slovencc, in samo Slovenci imajo pravico terjali odgovor od Korošca. Hrvati imajo svoj program, svojo stranko, svojega voditelja in svojo taktiko. Mi pa svoj program, svojega voditelja in svojo taktiko. Ravno tako smo proti poizkusu, presaiati hrvaško zelje na slovensko zemljo. Če so Hrvatje brihtni, mi nismo manj. Mi imamo časopisje v vsaki hiši. Vi pa hodite po Relokrajini s ivruo hrvatsko malho in agitirate. Mi vam pustimo da ljubite svojega voditelja in svoj program, najbolj odločno pa smo proti temu, da bi sc kdo vmešaval v našo ljubezen in spoštovanje do našega voditelja in do našega programa. Ce ste vi fanaličiii mačkovi, pa vemo, da je dr. Korošec naš najbolj izkušen, zanesljiv in spreten politik. Zanesimo sc na svojega voditelja, ker vemo, da bo pravo zadel. V Mačkove vrste pa sc-skrivajo tudi ljudje,-ki nc morejo na politično solnce, pa bi radi vedrili vsaj ob Mačkovi luči, dalje so pristaši raznih prepovedanih struj, kakor komunisti, nekaj pa je takih, ki so že neštetokrat spremenili svoje politično prepričanje.
Hranilnice se bodo odprle
Vprašanje razdolžitve krnela bo Ireba postaviti na novo podlago. Že sedaj vam morem povedali, da bomo že letos poskrbeli za ogromna sredstva in da bodo še letos mogle posojilnice in hranilnice pričeti poslovati. S pozivom na složnost in vztrajnost v političnem in gospodarskem življenju je dr. Krek zaključil svoj govor.
Po burnem aplavzu je predsednik jelene nulo predlagal pozdravne brzojavke dr .Stojadinovi-ču, dr. Korošcu in dr. Natlačenu, ki so bile vse z navdušenjem sprejete.
Ljubljana, 18. maja.
V trgovskih krojih, pa ludi v Zgornji Šiški, se je pred dnevi naglo razširila novica, da je bila aretirana 37 letna trgovska uradnica Katarina S., stanujoča v Zgornji Šiški, pod sumom, da je izvršila pri stari ljubljanski tvrdki Jax in sin večje malverzacije. Katarina S. je bila izročena sodišču ter je proti njej uvedena kazenska preiskava. Vaš poročevalec je skušal dognati bistvo afere, kar se mu je mogoče deloma posrečilo.
Renomirana tvrdka Jax in sin je imela v Linču v Avstriji tovarno šivalnih strojev, ki jih je pred- vojno -zlasti pošiljala na jug ter je imela v Sloveniji dobre'klijente. Tvrdka je že stara. Ker so posli s šivalnimi stroji • naraščali; «e-je tvrdka Jax odločila, da je 1. 18S2 v Ljubljani ustanovila podružnico svoje glavne linške prodajalne. L. 1872 v Linču rojeni Ivan Jax se je okoli 1. 1892 preselil v Ljubljano in tu. osebno prevzej vodstvp podrijž^ nice, ki je imela svoje lokale v nekdanji Tavčarjevi hiši poleg kavarne Evrope. Prevratni dnevi 1. 1918 so povzročili tudi tej nemški tvrdkLmnogo preglavic, Lastnik se jc z. družino izselil, v Av-slri,-jo. Nadalino vodstvo pa je bilo poverjeno tvrdki-nemu prokuristu, staremu nastavljenem tvrdke, ki je bil v pogledu vodstva trgovskih knjig precej konservativen. Pri tvrdki so drugače vladale prav domače razmeri. Ktijigovodstvo je bilo sicer enostavno, toda še dokaj komplicirano. Po prevratu je tvrdka ohranila drugače med našim l|udstvom svoj renomč. Razmere so se pomirile; pa je tvrdka vzdržala drugače hudo konkurenco.
KRIZA POVZROČILA PASIVNO BILANCO
V poslovnem svetli so po izbmhu gospodarske krize začele krožiti zaupne informaciie, da izkazuje
| tvrdka Jax in sin pasivno bilanco. Izgube so bile i od leta do leta večje. Ko je tvrdka videla, da ne I bo mogoče najbrž vzdržati silovitega vala krize, se j je z vso energijo in podjetnostjo lotila, da je po-
Za pol milijona zažgali domačijo
Maribor, 16. maja 1936.
Današnja razprava proti Žigi Primožiču iz Cirkulan pri Sv. Barbari v Halozah, njegovi soprogi Zlati Primožič, ključavničarju Jakobu Majcenoviču, posestnikoma Francetu Mlakarju in Janezu Kranjcu stat., ki so bili obtoženi zaradi požiga oziroma prikrivanja, je trajala ves dan ter je vzbujala osobito zanimanje v zavarovalnih krogih. Skoraj vsi mariborski zavarovalni zastopniki so ji prisostvovali. Razpravo je vodil prvič kot predsednik vss. Kolšek, ki je pokazal v tem zapletenem in težavnem procesu izredne sposobnosti. Znai je vedno iz nasprotujočih, nejasnih izjav obtožcncev Izluščiti pravo jedro ter jih pripraviti tako daleč, da so sami spoznali, da je vsako prikrivanje resnice zastonj. Votanta sta bila vss. dr. Tombak in dr. Kotnik, obtožbo pa je zastopal državni pravd-nik dr. Dev. Obtoženci so imeli celo vrsto zagovornikov: dr. Irgolič, dr. Bučar, dr. Sluga iz Ptuja, dr. Šnuderl in 'ir, Štor, V popoldanski razpravi je prevzel zagovor _ Žige Primožiča od dr. Irgoliča ludi dr. Šnuderl. Zavarovalnico » Jugosdaviio« ie zastopal na razpravi odvetnik dr. Treo iz Ljubljane. Občo pozornost je vzbujala tudi navzočnost znanega psihijatra univ. prof. dr. Šerka iz Ljubljane, ki je prisostvoval razpravi kol sodni izvedenec. Izmed prič sta vzbudila največ zanimanja znana ljubljanska detektiva, vojja kriminalnega oddelka Žajdela in kriminalni uradnik Mrhar, ki sta slučaj požiga preiskovala ter zbrala obtežilne podatke.
Dva glavna obtoženca priznavata
Z« pred začetkom razprave je vzbudil pozornost zagovornik Zlate Primožič dr. Šnuderl, ki je v imenu svoje klientinje izjavil, da ne zahteva nobene odškodnine od zavarovalnice, pač pa da. je obtoženka pripravljena povrniti zavarovalnici vse stroške, ki jih je dosedaj imela s svojimi komisijami. Brez vsega sta priznala požig Žiga Primožič in njegov pomagač Jakob Majcenovič. Majcenovič je valil glavno krivdo na Primožiča. Ta se je skušal izvijati šele teiaj, ko je prešel predsednik pri zaslišanju na prikrivanje raznega pohištva in drugih predmetov, ki so jih rešili pred požarom, pa jih potem pred ocenjevalno komisijo zatajili. Bilo je čisto očividno, da je skuša! s tem čim najbplj razbremenjevati svojo ženo.
Ostali tajijo
Najbolj napeto je bilo zasliševanje Zlate Primožič. Je to Židinja iz Varaždina ter že po zunanjem videzu tip prepredene trgovke. Tajila jc, da bi bila vedela za nameravan požig, glede pre-
Splavi brez splavarjev
Radeče, 17. maja.
V	Čclrlek zvečer okrog desetih so peljali drzni ^splavarji svoje splave iz Zid. mosta proti Radečam, kjer imajo svojo postojanko na za to določenem pristanu. Ker je bilo že pozno, splavarji niso videli, da so na mestu, kjer so hoteli pristali, privezani že drugi splavi, ki so radi močnega sunka potrgali vrvi, s katerimi so bili privezani k bregu in jih brez »sprevodnikov« odrinili v tok Save. Splavarji, ki so opazili nesrečo, katero so napravili radi neprevidnosti m nočne vožnje, so vzdignili velik krik in priklicali na pomoč že k počitku odišle 'splavarje. Nekateri so šli peš, drugi s kolesi in tretji s splavom reševat odtrgane in valovom Save prepuščene tri splave. Rešiteljem se je posrečilo šele blizu Sevnice pod Šmarč-nim ujeti en splav, dočim jc drugi obtičal že ves razbit ob krškem mostu in tretji v Rajhenburgu. Zadnja dva splava sta bila skoraj popolnoma razbita in trpi njih lastnik Hribernik Anton iz Rečice ob Savinji radi neprevidnosti in drznosti splavarjev, ki so vozili po noči, znatno škodo.
voza perila in knjto pred požarom iz hiše k svojemu tastu ter skrivanja pred ognjem rešenih predmetov pa se je zagovarjala, da so vse to samo shranili pri sorodnikih in znancih, nikakor pa ni imela namena tega prikrivati pred ocenjevalno komisijo. Ko je komisija škodo ocenjevala, je bila tako zmedena, da se ni ničesar spominjala in zaradi tega ni mogla navesti, da so kaj pred požarom rešili. Kriminalni nadzornik Žajdela je nasprotno v svojem pričevanju izjavil, da je imel pri preiskavi vtis, da je obdolženka izredno inteligentna žena, ki ni kazala nobene zmedenosti. Posestnik Mlakar, ki je prevažal rešene predmete k pogorišča, in župan Kranjc, pri katerem so bili shranjeni, sta prav tako zatrjevala svoio nedolžnost, ker nista vedela, da gre v tem slučaju za prikrivanje.
Mnenje psihijatra dr. Serka
Obrambi je šlo v glavnem za to, da bi se dokazala neodgovornost obložene Zlate Primožič. Sodni zdravnik ie podal v preiskavi mnenje, da boleha obtoženka za nervoznostjo in da ni bila zaradi tega povsem odgovorna za svoje izjave. Pri Janašnji razpravi je bilo zaradi tega mnenje psihiiatra dr. Serka prav zanimivo in odločilno, ko je v obširni utemeljitvi iziavil, da se obtoženka v času inkriminiranega dejanja ni nahajala v takem duševnem stanju, kakor ga predvideva § 22 kaz. zak., ter da ie odgovorna za vsa svoja dejanja.
Sod^a
Razprava se je končala šele zveCer ob Iri-četrt na 20, ko je predsednik senata Kolšek razglasil sodbo: Žiga Primožič se zaradi požiga obsoja na pet let lobije, 1000 Din Jenarne kazni ali 17 dni zapora, na trajno izgubo častnih pravic, na plačilo sodnih stroškov, ki se izrečejo kot izterljivi, ter na 500 Din povprečnine Primožič jc dobil najvišjo kazen, ki jo zakon predvideva za tako dejanje. Jakob Majcenovič je obsojen na 1 leto strogega zapora, 200 Din denarne kazni ali 4 dni zapora ter na izgubo častnih pravic za 2 leti. Zlata Primožič se obsodi samo zaradi prikrivanja na 5 mesccov strogega zapora, 1200 Din denarne kazni ali 20 dni zapora, 1000 Din povprečnine, na plačilo sodnih stroškov ter na 3 leta izgube častnih pravic, pogojno na 3 leta. Franc Mlakar in Janez Kranjc sta bila oproščena. Zavarovalnica »Jugoslavija« se zavrne s svojimi odškodninskimi zahtevki, ki znašajo 11.986,75 Din, na civilnoprav-dno pot.
Jakob Majcenovič je kazen po kratkem premisleku sprejel, zakonca Primožič pa sta si pridržala tridnevni rok.
Nesreča motociklista
Kamnik, 17. maja.
Danes malo pred poldnevom se je precej občutno poškodoval g. Vivoda Stane, šofer pri avto-podjetju »Peregrin« v Kamniku.
Dopoldne je krožil s svojim motorjem po Kamniku, z njim se je vozil tudi njegov prijatelj. Na Šutni pred »Martinovo« 'gostilno, pa je spolzka cesta povzročila padec. Vrglo je oba na pločnik s tako silo, da ima Vivoda precej razbit obraz po levi strani in je dobil zaradi padca pretres možganov, dočim je	njegov prijatelj	Marijan dobil	le
lažje poškodbe	po obeh rokah.
Nepoboljšljiv grešnik
Kamnik, 17. maja.
Čitali smo	že marsikaj in	le nič	dobrega	o
Urankarju Francetu. Ne vemo,	kakšen	rekord	je
hotel doseči v svojih zločinskih pohodih, ker je bil dosedaj že 18 krat kaznovan, sedaj pa zopet čaka na zadnjo besedo sodne oblasti.
Grčarju Cenetu, posestniku in mesarju iz Kam-
Celjske novice
Smrtna žrtev Gradaščice
Ljubllsna, le. mg ji}.
Kakor blisk sr jc včeraj zjutraj raznesla po Ljubljani ved, da so našli v Gradaščici nekega Utopljenca, o katerem se najprej med občinstvom ni vedelo, kdo bi bil, potem pa ie le počasi prišlo na dan, da jc našel smrt v Gradaščici v Ljubljani tako dobro znani ing. Jože Skubic, referent za sadjarstvo na kmetijskem rtdelku banst# uprave.
Ko je zjutraj okrog pol petih nočni čuvaj Du-kičevega podjetjfi .Franc Novak hotel zapreti pri znani Zalokarjevi zatvornici vodo je opazil, da se zatvornica ne zapira docela. Obenem pa je že tudi opazil da se pod zatvornico krčevito-‘oklepa desk nek utopljenec.
Novak jc lakoj obvestil policijo, policija, pa rešvalce, ki so takoi prispeli in potegnili iz vode utopljenca. Kmalu so ga tudi spoznali, dasi ic imel pri sebi tudi legitimacijo na ime ing. (osipa Skubica. V denarnici, ki jo je imel pri sebi, je bilo 565 Din. Značilno ie, da je ura v žepu še šla, kor je dokaz, da utopljenec najbrž še ni ležal dolgo v vodi. ki še ni prodrla v notranjost urinega mehanizma Na levem bregu Gradaščice pa so našh kakth ICO metrov nad zatvornico Skubičev klobuk, očala in dežnik.
Na kraj nesreč je tudi takoj prispela Uradna komisija, ki sta jo tvorila Zdravnik g dr. Luzar in dežurni policijski uradnik g. Kek G. dr. Luzar je ugotovil, da ima pokojni ing Skubic na glavi rano, ki pa je popolnoma zaeeliena. Rana jc od prej Na novo pa je imel nekaj manjših prask.
Kako je pravzaprav prišlo do tega, da je pokojni ing. Skubic našel smrt v Gradaščici, ie do vseh podrobnosti ostalo nepojasnjeno. Najbolj verjetno in tudi kot edino možno pač smatrajo, da se je inci Skubie ponesrečil na ta način, da mu ie na mokri travi v temni noči spodrsnilo, da se je zakotalil po bregu, izgubil pri tem klobuk, očala in dežnik, sam pa padel v vodo, ki ga jc nesla naprej proti zatvornici. Iz vode se ni mogel rešili, ker ie Gradnščiea radi dežja znatno narasla. Da pa se je skušal rešili, dokazuje okol-nost, da se jc tako krčevito oklepal zalvornice.
Pokojnik ic bil rojen leta 19111 v Slivnici pri Kranju, šolanje pa ie nadaljeval v Ljubljani, mnogo pa tudi v inozemstvu. 5il je izredno blagega zna-čaia lei vseskozi vesten in nepristranski uradnik, Ki jc šel strankam na roke kjer ic le mogel. Zapušča poleg staršev, bratov, sester in strica še veliko število prijateljev, ki ga bodo ohranili v trajnem spominu.
Colje. 17. tnnin.
( .Jubilej celjsko gasilske četo. Celjska prostovoljna i>u'sib;ka In reševalna čela bo dne 7. julija letos prtu n e \:al;i (iu-lolnico svojega obstoja. Gasilska četa bo ob tej priliki priredila svoj gasilski dan. združen 7. župnim izletom celjske gasilske župe. s promenadnim koncertom, tombolo in veselico. Pri tej priliki bo četa pokazala vse svoje veliko delo v korist bližnjemu.
Svež grob. V soboto zvečer je umrl pri svojem sinu v Celju v 79. letu starosti g. Miha Kusterle, , bivši lesni trgovec in posestnik na Koroškem. Pokojni je v svoji mladosti prišel s Podbrda na Goriškem na Koroško, kjer je živel prav do prevrata. Bil je vedno odločen katojičan in zaveden Slovenec. Kremenitega moža bomo danes, v ponedeljek ob fi. popoldne položili k večnemu počitku na okoliškem pokopališču. Naj mu bo lahka zemljica, žalujočim iskreno sožalje.
Otvorjtev prenovljenega igrišča SK Olimpa v Gaberju. SK Olimp je svoje nogometno igrišče v Gaberju lepo prenovil in povečal. Igrišče je dobilo tudi ograjo, v notranjosti so pa posejana lepa mlada drevesca. V nedeljo je bila otvoritev novega igrišča s prijateljsko nogometno tekmo med SK Ljubljano in SK Olimpom. Zmagali so gostje z rezultatom 6;2 (0:1).
nika, jc ukradel z dvorišča jermen v vrednosti 50 Din. Nekaj korakov dalje si je iz šupe posestnika Repanška Janeza prisvojil konjski bič. Vse to je skušal potem vnovčiti. Kmalu pa je našim
Bozornim orožnikom uspelo ,da so dobili sled in 'rarkarja na Podgorski cesli aretirali, seveda se je izdal pod imenom Janežič.
Pred nedavnim časom smo poročali, da je na Križu ukradel lovsko puško,, za katero je tudi trdil,^ da mu jo je neki Rudolf iz Celja po sili vrinil. Zanikal je tudi tatvino moške obleke in klobuka, katero je ukradel Klemenu Petru iz Buč v Tuhinjski dolini. V tem primeru ga je izdal klobuk, ki ga je imel še na glavi in mu je bilo krivda s lem že dokazana.
Vsa okolica se bo oddahnila, ko bo izvedela, da se nahaja ta nevaren tat za zamreženimi okni in močnimi zapahi,
slovanje razširila in se poleg prodaje šivalnih strojev vrgla tudi na druge predmete, tako na pisalne (.troje, kolesa, smučarske potrebščine in drugo blago. Leta 1934 se je poslovni promet znalno dvignil. Tvrdka je pričakovala, da bo letna bilanca povoljno izpadla. Veliko presenečenje! Ugotovljena je bila znatna izguba. Te ni mogel nikdo pojasniti. Leta 1935 se je promet še potrojil na-pram 1. 1934. Pa zopet velika izguba! Vodstvo tvrdke je prevzel sin očeta Ivana, inž Karl Jax. Skrbel je z vso vestnostjo, da bi tvrdko rešil poloma, odnosno jo spravil na »zeleno vejo«. Uvedel je strožjo kontrolo. Pregledane so bile vse poslovne knjige za zadnji dve leti. Točna revizija knjigovodstva je naposled dognala, da znaša primanjkljaj za zadnji 2 leti okoli 230.000 Din.
Zagonetka je bila, kako naj bi nastale malverzacije, ki so bile prav očitne. Sum je naposled padci na uradnico Katarino, ki je bila pri tvrdki Jax že 13 let, zadnji čas z mesečno plačo okoli 2000 Din. Privatne poizvedbe so ugotovile, da si je uradnica zgradila 4,- 1934 lepo vilo v Zg. Šiški za 250.000. Kje naj bi dobila tako veliko vsoto? Nova zagonetka! Z mesečnimi prihranki je to pač nemogoče in težka matematična naloga. Informacije so se dalje glasile, da uradnica živi nad svoje razmere in da preživlja še svojo družino. Opravičen je bil torej sum, da je najbrž ona bila, ki jc vršila dalj časa razne nepravilnosti v knjigovodstvu, ker je bila hkratu tudi blagajničarka in prodajalka gotovega blaga. Naposled je bila pri njej izvršena hišna preiskava, ki je zaplenila 5 hranilnih knjižic, z vlogo okoli 116.000 Din. Vse te okol-nosti so dale povod k aretaciji in ovadbi na drž. tožilstvo zaradi prevare. Aretirana Katarina S. vse zanika. Kakšen bo rezultat sodne preiskave, za enkrat še ni mogoče točno poročati. Afera vzbuja v poslovnih krogih pač veliko zanimanje, kajti te malverzacije so po svojem obsegu slične onim pri Strojnih tovarnah in livarnah.
Za protituberkulozni teden
Sc vedno jc jetika bolezen, ki zahteva največ smrtnih žrtev med našim ljudstvom, posebno pa med doraščajočo mladino
To je dtjstvo, napram kateremu ne smemo zapirati oči. Zdrustvcna^ oblast stori od leta do leta več za to, da bi omilila bedo, ki jo povzroča jetika v širokih slojih našega ljudstva. Vendar pa razpoložljiva sredstva žal nikakor nc zadostujejo, da bi mogli nuditi vsem bolnim varno zavetje in možnost zdravljenja, da bi odvračali od vseh zdravih nevarnost novega okuženja.
— Organizacija protituberkuloznega skrbstva je povsod na svetu, pa tudi v najbogatejših državah, samo deloma v rokah oblasti. Povsod se uveljavlja poleg državne in v tesni zvezi z njo zasebna micijativa na. tem polju.
/ato jc kr. banska uprava od vsega začetka z veseljem pozdravila. pokret, ki ga vodi v naši bartovmi Protituberkulozna zveza. Dosedanje delo tega društva je najboljše jamstvo za to, da bo borba proti jetiki tudi pri nas rodila najlepše sadove. Saj tuberkuloza ni neizogibno in potrebno zlo, proti kateremu ni pomoči. Jetika sc da preprečiti, jetiko se da uspešno zdraviti.
Ako hočemo zmagati v borbi proti jetiki, ako ho.čemo odpraviti jetiko kot ljudsko kugo, tedoj ie najkrajša in naizanesljivejšo pot do cilja, da pomaga vsak po svojih močeh. Iz sredstev, ki jih bomo na ta način dobili, bomo skupaj s tem, kar prispevata država in banovina, zgradili stavbo vzornega protituberkuloznega skrbstva, s katerim sr bomo lahko dostoino uvrstili med najbolj napredne države. Prepričan sem, da bo ljudstvo razumelo nujnost protituberkuloznega gibanja in storilo radevoljc in z notranjim prepričanjem svoje, da se bomo že letos za’velik korak približali svojemu cilju.
Dr. E. Mayerj
načelnik odclka kr. banske uprave za narodno zdravje in socialno politiko.
Razbojniška tolpa
Zagreb, 17. maja.
V vasi Zutici v okraju Kutinu se je v soboto zvečer odigral strašen zločin. Razbojniki so skozi okno lovske hišice začeli streljati na večjo družbo, ki se je tam nahajala ter do smrti pobili zagrebškega trgovca z orožjem Borovnika.
V soboto zvečer je odpotoval zagrebški trgovec z orožiem Borovnik v družbi dveh svojih pri-lateliev v Žutico, kamor je zelo pogosto hodil na lov. V kraju je bil dobro poznan kot lovec na divje vepre Na poti do lovske hišice ie to družbo siprem-ljal še lovski čuvaj. Borovnik je nameraval prenočiti v lovski hišici, da bi zgodaj zjutraj odšel na srnjaka. Ko.je družba prišla do lovske hišice, je čuvai gostom pripravil večerjo. Med tem pa je čuvai začul okrog hišice hojo ljudi, nakar je vsa družba skočila za mizo. V tem pa je že nekdo od zunaj s silo razbil okno. pokazala se je puška in že so padli streli. Zagrebški trgovec se jc zadet v srce zgrudil mrtev na tla. Ostali so se pa v hipu vrgli na zemljo in se naredili mrtve. Nato je osem maskiranih roparjev stopilo v hišico, kjer so pobrali vse puške in oošli. Šele čez čas se je čuvaj ohrabril in se splazil ven, da ie mogel obvestiti o zločinu vaščane in orožnike. Seveda za zločinci rn bilo že nobene sledi več in skleipajo, da se je v kram organizirala nova razbojniška tolpa, ki je napadla lovce zato, da je prišla do orožja.
Slovenski kat. akademiki v Logatcu
V nedeljo, dne 17; maja 1936 je gostoval v DoL Logatcu igralski odsek »Akademske zveze« v Ljubljani s svojo tridujansko dramo »Reka«.
Sedemčlanska igralska družina, ki jo je vodil delegat »Akcije za novi Jegličev akademski dom« Vetrovec Venčeslav, je popoldne prispela v gostoljuben slovenski kraj, si ogledala zanimivosti kraja in okolice, med drugim tudi znano jamo Gra-daščico
Pred začetkom drame ob 8. tiri zvečer je akademik domačin Verbič Pavle na kratko omenil namen naših prireditev, da hoče slovenska katoliška akademska mladina seznaniti slovenski nart>d o svojih gmotnih težavah, ki jo tarejo pri študiju na univerzi in obenem poudarjal potrebo in nujnost za novi akademski dom, ki bi nosil ime velikega borca za pravice slovenskega katoliškega naroda, sivolasega nadškofa Jegliča.
Dvorana je bila docela napolnjena kljub koncu igralske sezone. Igralci so obvladali svoje vloge ob spretni režiji Rogerja Antona. Sijajen vtis je odneisla pri gledalcih vneta igralka Zora Pelunova v vlogi Renate, nič manj pa ji ni bil kos režiser sam v vlogi njenega moža Petra. Tudi ostali igralci so navdušili gledalce.
Po predstavi se je razvila med domačini in akademiki zanimiva debata o problemih, ki tarejo naš Logatec. Izrazili so ponovno željo, da bi slovenska katoliška akademska mladina čimvečkrat prihajala med nje.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, ponedeljek, 18. maja: Venancij,
Jutri, torek, 19. maja: Celestin.
Kaj bo danes
Jakopičev paviljon: II. mednarodna fotograf, razstava, ves dan.
*
Tri jubilejne produkcije drž. konservatorija v Ljubljani bodo v prihodnjih dneh. Prva s slovenskim programom bo v sredo, dne 20. maja, druga, ki prinaša razna dela veselega značaja, bo v ponedeljek, dne 25. maja in tretja, pri kateri bodo sodelovali razni odlični absolventi in tudi profesorji, bo v ponedeljek, dne 8. junija. Ravnateljstvo priredi te produkcije v proslavo 10 letnice podržavljenja konservatorija Glasbene matice v Ljubljani. Na produkcije opozarjamo starše, gojence in vse, ki se zanimajo za glasbo. Podroben spored v knjigarni Glasbene matice.	,
Razstavni prostori I. kategorije na Ljubljanskem velesejmu so za spomladansko prireditev, ki bo od 30. maja do 8. junija, že do zadnjega kotička oddani. Vse cenjene tvrdke, ki so imele namen razstaviti na spomladanskem velesejmu, opozarja uprava velesejma, da je na razpolago le še nekaj mest II. vrste, ki pa bodo tudi v najkrajšem času oddana, ker se zglašajo vsak dan številni novi razstavljalci. — Spomladanski velesejem v Ljubljani bo torej z ozirom na veliko število razstavljajočih tvrdk in vsled množine razstavljenega blaga zelo zanimiv in bo nudil veliko izbiro.
Slovensko društvo za varstvo živali v Ljubljani opozarja vse svoje članstvo pa tudi vse druge ljubitelje živali, da ima v nedeljo, dne 17. maja 1936 ob pol 10. uri dopoldne v lovski sobi restavracije »Pri sokolu« v Ljubljani, poleg magistrata, svoj redni občni zbor, na katerega vse prav vljudno vabi.	,,-i
Javna zahvala. Jugoslovansko-češkoslovaška liga v Ljubljani si dovoljuje ob priliki zaključka letošnjih učnih tečajev češkega jezika izrekati ravnateljstvom I., II. in III. drž. realne gimnazije, drž. klasične gimnazije, drž. učiteljske šole, drž. trgov, akademije, mestne realne gimnazije in meščanske šole p^i sv. Jakobu javno zahvalo za prepustitev šolskih prostorov in vso naklonjenost, s prošnjo, da nam slavna ravnateljstva ohranijo tudi v bodoče svojo naklonjenost. — Jugoslov.-češkeslo-vaška liga v Ljubljani.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama. Začetek ob 20, uri Ponedeljek, 18. maja: »Prva legija«. Red C.
Torefk, 19. maja: Zaprto.
Sreda, 20. maja: »Tiran«. Proslava 25 letnice umetniškega jubileja gosp. Milana Skrbinška. Premiera. Izven.
Opera. Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 18. maja: »Kavalir z rožo«. Red Četrtek.
Torek, 19. maja: Zaprto.
Sreda, 20. maja: »Otello«. Red Sreda.
DRAMA
»Prva legija«, izvrstno uspela drama ameriškega pisatelja Laveryja, se ponovi za red C drevi v ljubljanski drami.
Umetniški jubilej igralca in režiserja gospoda Milana Skrbinška se proslavi v ljubljanski drami s premiero, ki jo je napisal avtor Besier, Drama ima pet dejanj, izmed katerih ima prvo posebni naslov »Steklenica piva«, drugo »Robert Brow-ning«, tretje »Robert«, četrto »»Henrieta«, peto »Papa«. Dejanja se vrše v Londonu.
OPERA
Abonente reda Četrtek opozarjamo na nocojšnjo predstavo v operi »Kavalir z rožo«, ki bo na njihov abonma.
Narodno-obrambni sklad »Bran-i-bora«. Akcija »pirhov«: Drž. nar. šole: Rateče, p. Sl. Bistrica, Din 40, Novo mesto, Din 168, Šenčur pri Kranju, Din 80; drž. II. deška nar. šola v Mariboru, Din 68; dr. nar. šola Sovodenj, p. Gor. vas, Din 32; drž. dekl. nar. šola Ptuj, Din 138; dr. nar. šole: Črnomelj, Din 34, Cerknica, Din 52, Gor. Radgona, Din 140, Bodonci, Din 72.50; drž. dekl. nar. šola Sp. Šiška, Din 136.75; drž. nar. šoli: Zamostje, p. Dol. Lendava, Din 81.25, Sv. Križ, p. Rog. Slatina, Din 50; pokraj. Rdeči križ, Koprivnik, p. Boh. Bistrica, Din 15; drž. nar. šola Ihan, p. Domžale, Din 23; mešč. šola Ptuj, Din 50, okol. drž. nar. šola Celje, Din 35; drž. nar. šole: Sv. Miklavž pri Ormožu, Din 65, Sv. Peter v Sav. dolini, Din 73.75, Sv. Janž na Visoki gori, p. Velenje, Din 14. — Bran-i-bor, osrednji odbor, Ljubljana.
Bitka zaradi lepe muslimanke
Pred sodiščem v Kosovski Mitroviči je stala te dni velika družba 45 Arnavtov, katere je državni pravnik obtožil za 13 hudih del. Arnavt Velja Dc-mirovič iz vasi Potreba je decembra lanskega leta, pred svojo hišo ubil Šuljo Zukoviča. Zraven pa je poizkušal ubiti še tri druge Arnavte iz bližje vasi Iz teh sosednjih vasi pa odgovarja za umor lladža Hadžič, ki je ubil brata Velje Demiroviča. Trije drugi njegovi sovaščani pa so ubili mater Velje Demiroviča. Vsi drugi pa stoje pred sodiščem zaradi tega, ker so napadli s sekirami in orožjem hišo Demirovičev, jo popolnoma razbili in odvedli dekle Dervišo Hadžič-Zukvič in jo hoteli prisiliti, da se poroči s Hamdijo Mujovičem, ki se tudi nahaja med obtoženci.
Vsemu temu krvoprelitju pa je bilo povod to mlado dekle, katero sta njena brata obljubila v zakon obtoženemu Hamdiju Mujoviču ter so po arnavtskem običaju takoj izmenjali darove in sta dekličina brata od ženina prejela že aro. Dogovorili so se za svatbo na Jurjevo letos. Toda dekle o tem ni hotelo slišati ničesar. Svoje oči je obračalo za Demirovičem iz vasi Potreba, s katerim sta se bila tudi za poroko dogovorila. Cim pa se je sklenila pogodba med dekličinimi brati in Hamdijo, je dekle pobegnilo od doma k svojemu ljubčku. V času njenega bega so imeli mohamedanci ponočne molitve v džamiji. To je bila tudi za njo najugodnejša prilika, ki pa jo je izrabil tudi Ham-dija. Pritekel je j>od okno dekletove hiše, jo klical, a se dekle ni odzvalo. Pač pa je zaslišal iz bližnje vasi strel, znak, da je Velja Demirovič pripeljal na svoj dom nevesto. Hamdija je skočil v hišo in se prepričal, da mu je nevesta res ušla. Hamdija je naglo obvestil svoje brate o begu neveste, da maščujejo onečaščeno ime svoje rodbine. Naslednjo noč so šli bratje in sosedje s Hamdijo na čelu pred Demirovičev dom. Napadli so hišo, razvila se je prava bitka, jx)kale so puške in sekire so rušile hišo. Pri tej bitki je padlo več ljudi, ranjenih je bila dolga vrsta.
Ljubljana od sobote do ponedeljka
Ljubljana, 18. maja. |
Včeraj se je začel Protituberkulozni teden, ki ga prireja Protituberkulozna liga in ki ima namen poularizirati borbo proti tuberkulozi ter zbi- | rati potrebna sredstva za zgradnjo velikega proti-tuberkuloznega azila.
Organizacija protituberkuloznega boja se izvaja sistematično. Tako je začela Liga s svojim delom pri najmanših, da jih vzgoji v potrebnem prepričanju o važnosti protituberkulozne obrambe.
V to svrho je tudi več prireditev protituberkuloznega tedna namenjenih otrokom.
Modna revija otrok
Na predvečer otvoritve Protituberkuloznega tedna je bila v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi esti otroška prireditev, h kateri so se zbrali pred vsem malčki sami, njih starši ter predstavniki ljubljanskega življenja. Pomen in namen propagande jarotiberkuloznega boja med otroci je obrazložil tajnik Lige g. dr. France Debevec. Nato so nastopili mali v skrbno pripravljeni in lepo izvedeni otroški modni reviji. Aranžirala je nastope članica Narodnega gledališča ga. Juvanova, ki je jaoskrbela, da je bila revija vseskozi zanimiva. Sledili so si ostali nastopi, ki so bili eden zanimivejši od drugega ter so izvali med številnim občinstvom polno priznanje. Stara je že stvar, da so harmonikarji obrajtani m so tudi topot želi buren aplavz.
Otvoritev Protituberkuloznega tedna
Na verandi restavracije »Zvezda« so se včeraj dopoldne zbrali zastopniki vsega ljubljanskega javnega življa, da F>oleg številnega občinstva prisostvujejo otvoritvi Protituberkuloznega tedna. Isto-časo je prisostovala otvoritvi takorekoč vsa Slovenija, ker je potek svečanosti prenašala ljubljanska radio-postaja. Zbranemu občinstvu in odličnikom je v lepem govoru razložil dosedanje delo in bodoče namene Protituberkulozne lige g- dr. Joža Bohinjec, nakar je podban g. dr. Stanko Majcen v zadržanosti bana dr. M. Natlačena otvoril v banovem imenu Protituberkulozni teden.
Po otvoritvi so si gostje ogledali
otroški sejem
ki je prav okusno urejen na vrandi »Zvezde«. Tu so razstavljena lična dela ter imjrrovizirane pro-
dajalne, pri katerih je povdarjena higijena. V paviljonu je v obliki raznih risb in j>onazoritev prikazan obseg in uspeh protituberkulozne borbe tako pri nas, kakor v sosednih mestih in,državah. Na razstavišču tudi ni manjkalo pogumnega harmonikarja, ki je zabaval občinstvo, kadar je prenehala godba »Zarje«, ki je bila naravnost neumorna .
Gasilski alarm
Včeraj zgodaj zjutraj je nenadoma zatrobil po ulicah rog gasilcev, ki so se ustavili pred znano gostilno »Pri belem volku« v V/olfovi ulici, v tej hiši je namreč zače.l tleti nek tram. Gasilci so takoj odstranili vsako nevarnost, ker so pravočasno intervenirali. ?.e v četrtek okrog poldnevu se je valil skozi dimnik te hiše gost dim, tako du se je na mah zbralo ha Marijinem trgu vse polno občinstvo, ki je bilo prepričano, da gre za požar. Toda bil je v hiši samo dimnikar, ki ic zažgal saje. Včeraj pa so ljudje takoj uganili, da gre za res, ker je stal pred hišo gasilski avtomobil.
Reševalci dvakrat v akciji
Tekom včerajšnjega dne so stopili reševalci v akcijo le dvakrat, kar za nedeljo m nobena posebnost. Prvič so bili poklicani na vse zgodaj okrog petih — k Zalokarjevi zatvornici, kjer so potegnili izpod zatvornice truplo ing. Skubica. O tej nesreči poročamo na drugem mestu. Zvečer pa so poklicali reševalce v Planino, lam so se stepli med seboj fantje, ki so hudo obdelali kovaškega pomočnika Franca M. Tega so morali prepeljati reševalci v bolnišnico.
Policijska torba
včerajšnje nedelje je skoraj prazna. Uradna komisija je imela včeraj zjutraj posla z ugotovitvijo dejanskega stanja o nesreči pri Zalokarjevi zatvornici. Na policiji pa se je javila zasebnica Zaletel Marija iz Tesarske ulice 5 ter povedala, da je dne 15. maja našla nekje v grmovju ob Strmi ulici gramofonski kovčeg s 4 gramofonskimi ploščami. Kako in zakaj je prišel gramofon v grmovje, zaenkrat še ni pojasnjeno. Gotovo pa je, da je kak Ljubljančan ali okoličan med tem pogrešil svoj gramofon, katerega lahko dobi sedaj na policiji. Najbrž se je kakemu ciganu zahotelo mato majniškega razpoloženja, do katerega je hotel priti v lepi naravi s tujim gramofonom.
Odmev tragične smrti Andreja Boleta
pred sodiščem
Ljubljana, 18. maja.
Po Notranjskem in tudi drugod je globoko odjeknila tragična smrt v Planini pri Rakeku službujočega carinskega inšpektorja Andreja Doleta, ki je 18. marca ponoči postal žrtev šoferjeve neprevidne in nagle vožnje, la tragični dogodek je danes iinel svoj epilog pred tukajšnjim okrožnim sodiščem.
šofer planinskega kneza Windischgraetza Fritz Rerghold, rojen 26. februarja 1898. v Poli, italijanski državljan, stanujoč v Postojni, ki se sedaj nahaja v preiskovalnem zaporu, je od drz. tožilca g. Branka Goslarja obtožen prestopka zoper varnost javnega prometa po §-u 205-11 k. z., kateri paragraf nazivljejo avtomobilisti »avtopa-ragraf«. Obtožnica navaja, da je Beghold v noči 18 marca letos na državni cesti Ljubljana-Vrhmka kot šofer osebnega avta vozil v precej vinjenem stanju, po levi strani ceste in s hitrostjo 60-70 km na uro, to tako naglo in neprevidno, da je pri vasi Log zadel z avtom v obcestni kup gramoza in ob drevesa s tako silo, da se je avto prevrnil m razbil. Pri tej nesreči je dobil carinski inšpektor Andrej Role razun manjših poškodb tudi hujše, tako prelom lobanje, prelom desne noge v stegnu in naposled smrtnonevarno poškodbo v steni desne srčne koti. Poškodovanec je na mestu obležal mrtev.
V preiskavi je obtožene priznal, da je omenjenega dne vozil car. inšpektorja Andreja Boleta, izgovarjal pa sc je, da ni zakrivil nesreče zaradi neprevidne in nagle vožnje, da je vozil v treznem stanju in s hitrostjo do 70 km na uro. Pri taki vožnji je bil popolnoma siguren kot običajno. V bližini Loga pa je pok. Bole zavpil nad njim, da naj vozi počasi, hkratu pa je zagrabil za volan in sc vanj zadel s celim telesom, zato je izgubil oblast nad volanom in zgodila sc je nesreča, ne po njegovi krivdi.
V preiskavi zaslišane priče pa so drugače izpovedale. josip Goričan je. poudarjal, da je bil obtožence tako vinjen, da ni niti vedel, kje so vrata avtomobila in ga je priča spravila v avto. Očividci in druge priče so potrdili, da je obtoženec vozil nepravilno po levi strani ceste, to precej vinjen, josipina Hanuševa in Mariju Trdinova se sploh nista hoteli ž njim peljati v Planino.
Pred kazenskim sodnikom-poedincem g. Rajkom Ledcrhasom se.je ob 10 dopoldne danes začela glavna razpravo, javno obtožbo je zastopal drž. tožilec g. Branko Goslar. Med cariniki je za to razpravo vladalo veliko zanimanje. Obtoženec je v bistvu vztrajal pri svojem zagpvoru, kakor ga je bil podal v preiskavi. Razprava ob zaključku lista še traja.
Odvetnik
dr. Kraševec Ciril
se je preselil iz Cerknice
v Gorenji Logatec
ter Je otvoril odvetniško pisarno
v hiši g. Sajovic Ivana št. 48
Maribor
Majniški govori v stolnici. Drevi: O Marija naša ljuba mati (Prot. Pavel 2ivortnik): torek;
19. maja: Pomoček za vse (dr. Fr. Cukula); sreda,
20. maja: Prav do korenin! (Janko Kokošinek); četrtek, 21. maja: Mati v fiesmi in v resnici (prof. Pavel Živortnik); v petek. 22. maja: Trikrat sveta mati (Vinko Munda); v soboto, 23. maja: V nebesa! (dr. Ivan Žagar); od nedelje 24. tnaja bodo majniški govori vsak dan in sicer zjutraj ob pol 6 in zvečer ob 19. Govorita dva misijonarja iz Ljubljane in Grobelj.
Otvoritev kopališča na otoku bo torek 19. t. m. opoldne.
Praznik Jadranske Straže. Mestni odbor Jadranske Straže organizira za nedeljo dne 24. maja blagoslovitev in razvitje zastav Pomladka JS na tuk. zavodih in to na Glavnem trgu. Svečanost se prične ob 8. uri s šolsko sv. mašo. Po sv. maši je razvitje praporov. Nato se vrši v mestni posvetovalnici oblastna skujrščina Jadranske Straže.
Majniški izlet v Puščavo in Sv. Lovrenc na Pohorju priredita prihodnjo nedeljo Marijina družba za matere v frančiškanski župniji in Izobraževalno društvo v Krčevini. Odhod z vlakom zjutraj ob |>ol 6., povratek zvečer ob 8. Na Vinogoro se priredi izlet dne 7. junija.
Ljudska univerza ima prihodnjo jrrireditev v petek 2. maja. Predava režiser ljubljanske drame prof. Sest o novodobni družabnosti.
Ptujske novice
Včerajšnji šport
Lahkoatleti
Skok v višino: Ljubljana: Martini in Slanina (oba P) 170. — Trbovlje: Pogelšek (P) 164, Gosak
Včerajšnja športna nedelja je bila vkljub sla- , (A) 155. — Maribor: Smrdel (M) 160, Davidovič bemu vremenu zelo bogata. Lahkoatleti so poiz- | (Z) 155 cnl.
kušali svoje moči na treh krajih in sicer: v Ljub- 1 Met diska: Ljubljana: Jeglič (I) 35.21, Banko ljani, v Trbovljah in v Mariboru. V Ljubljani je
v 11‘DOVijan 111 v 1	,	.
bil v soboto izbirni miting, ki naj bi določil, kd j bo zastopal Ljubljano v lahkoatletskem dvoboju , z Gradcem, ki bo 23. in 24. maja etos. Žal je j drugi del tekmovanja moral odpasti, ker je naga , jal dež. Končna izbira pa bo padla za gotove di- j scipline v torek ob 5, ko se bo ta miting naaa- | ljeval. Sobotna prireditev ni bila dobro organi- , zirana in tudi ni pokazala prave slike naših aue- > tov. Zlasti v metu diska in krogle se je močno j poznalo, Ja manjkata ing. Stepišnik in prof. Do- | bovšek, ki sta trenutno naša najboljša metalca, j Edina svetla točka je bil Goršekov tek na 800 m, s katerim je dokazal, da mu bo še najbrž letos uspelo postaviti nov državni rekord. Saj je na raz- ! meroma težkem terenu in brez konkurence posta- j vil čas, ki je komaj za 8 desetink slabši od jugoslovanskega rekorda.
Drugi lahkoatletski miting je bil v I rbovbah, kjer je proslavljal SK Amater 10 letnico svojega dela. Po rezultatih sodeč bi bil ta miting najslabši, vendar moramo kljub temu občudovati delo SK Amaterja. Celo prireditev so obiskali tudi najvisji predstavniki športnih organizacij m osebno tudi ban dravske banovine dr. Marko Natlačen.
Tretji miting je bil v Mariboru. Ta je pa imel svojo odloko v številni udeležbi. Startalo je vsega skupaj 72 atletov in je prireditev uspela nad vse dobro. V naslednjem podajamo rezultate iz vseh treh mitingov:
Tek 100 m: Ljubljana: Šušteršič. Urbančič, oba _______________________________________________________      .
11.7. — V Trbovljah: Weibl (P) 12, Šuštar (Amat.) j mj_ j0 j0 pokazal pred 14 dnevi dal slutili na
(1) 31. — Trbovlje: Pogelšek (P) 30.61, Gala 30.46. Juniorji: Skaza (P) 42.15, Gosar (A) 28.15. — Maribor: Miha (Ž) 33,08, Štros (Ptuj) 31,52.
Met krogle: Ljubljana: Jeglič (I) 11.82, Kajfež (P) 11.61. — Maribor: Vidic (Maraton) 11.10, Klevt
(2) 10.88.
Met kopja: Ljubljana: Slapar (P) 46.02, Martini (P) 42.23. — Trbovlje: Štok 39.40, Weibl (oba P) 38.95.
100 m juniorji: Ljubljana: Košir (Planina) 12,9, Tiran (PL 13.5. — Trbovlje: Moll (Trb.) 12.1, Skaza (P) 13.1.
1500 m: Trbovlje: Srakar (P) 4.58, Bec (Jug.)
5.19.
Maribor: juniorji B in C troboj: 1. Smerdu (Ž) 1819 točk, 2. Lužnik (Mar.) 1568.4. — Veterani: troboj: 1. Bergant (M) 968.8 točk, 2. Amon (R) 284 točk.
Tek na 3000 m: Kangler (Ž) 9:37, Podepčan (2) 10.10.
Nogometaši
Včeraj so sc nadaljevale nogometne tekme za prvenstvo LNP. Tekme postajajo vedno bolj zanimive. Na čelu je še vedno Ljubljana s petimi točkami, sledijo Železničar (Maribor) 3 točke, Hermes, 2 točki in Čakovec 2 točki
Hermes:Cakovački 5:0 (1:0).
Cakovački SK napram Hermesu ni bil sicer niknk favorit, ki bi moral dobiti. Vendar je po for-
Ptujske občinske zadeve. V četrtek, 14. maja, se je vršila redna seja mestnega sveta pod predsedstvom mestnega župana dr. Remca.
Pri svojih poročilih je župan prebral spomenico, ki jo je izročil g. banu ob priliki službenega obiska našega mesta. Med drugim vsebuje spomenica prošnjo za večje posojilo pri kakem državnem denarnem zavodu. Posojilo bi se porabilo za napravo vodovoda in kanalizacijo mesta. Nadalje se naproša banska uprava, da bi prevzela vzdrževanje poslopja državne realne gimnazije v Ptuju, ker je vzdrževanje tega poslopja za mestno občino preveliko breme. Ker se gradi iz Ptuja v Haloze telefon, bi se naj uvedel tudi avtobusni promet in istočasno prevoz pošte z avtobusom. Na koncu svojega poročila čestita občinskemu svetniku Kerschetu k 80 letnici rojstva. Nato je sledilo poročilo upravnega odseka, ki ga je podal obč. svetnik Ferdo Fras. Bilanca za prvo četrtletje 1935 izkazuje, da je znašalo obč. premoženje z dnem 31. III. 1935 5,088.043 Din, in je bilo za 43.000 Din manjše, kakor 31. XII. 1934. — Bilanca je bila zaradi tega potrebna, ker se je z dnem 1. IV. 1935 pričelo novo poslovno leto. — V upravni odbor mestne hranilnice so izvoljeni sledeči člani: gg. dr. Kuhar, Zorčič, Wangrandel, Vindiš,.dr. Remec, Cvikl, Steudte, Skaza, Zavrnik, prof. Alič, Schwab in Berliš Joško. — Gasilski četi v Ptuju se votira 10.000 Din za nabavo cevi, ki so nujno potrebne. — Muzejskemu društvu se na prošnjo in priporočilo banovinskega konzervatorja dr. Steleta dovolijo novi primerni prostori za zbirko novih izkopanin in najdb, ker so dosedanji prostori že premajhni. — Prosilki Rozaliji Dostal se v tajnem glasovanju prizna krajevna potreba za gostilno. Za naročitev vodiča dravske banovine se določi 700 Din. — Sklepi mestnega ubožnega sveta se potrdijo. Nekaterim mestnim revežem se zviša podpora. Brezposelnim delavcem se zviša mezda od 15 Din na 20 Din dnevno, oženjenim pa še po vrhu 1 Din dnevno za vsakega nepreskrbljenega družinskega člana. — Po javni seji se je vršila tajna seja, na kateri so razpravljali o nagradi stražnikom pri javnih prireditvah.
Za mestnega zdravstvenega referenta je mestni svet imenoval zdravnika dr. Franca Brumna, ki je tudi že prevzel svoje posle na mestnem poglavarstvu.
Likvidacija agrarne reforme. Komisija za likvidacijo agrarne reforme iz Ljubljane posluje že več dni v ptujskem okraju, da oceni agrarne objekte in si ogleda zemljo. Komisija je do sedaj pregledala agrarne objekte Herbersteinovega veleposestva v Vurbergu, Rogoznici, Dornavi, Sv. Lovrenncu v Slov. gor., v Vrbaski in Slovenji vasi. Prijavilo se je okrog 800 agrarnih interesentov.
Smrtno se je ponesrečil 54 letni ugledni posestnik in mlinar v Zabjaku pri Ptuju Anton Kekec. V svojem vinogradu v Halozah je popravljal podstrešje. Pri poslu pa mu je spodrsnilo in je padel 3 m globoko na trda tla. Zlomil si je tilnik in je bila zdravniška pomoč zaman. Dve uri po nesreči je izdihnil.
12.2. Juniorji: Moll (Trb.) 12.i, Skaza (P) 13.1.
200 m: Maribor: Venutti (Ž) 24.4, Monderer (R) 24.8.
400 m: Ljubljana: Pleteršek 53.1, Skušek 54 (oba P). — Trbovlje: Štok (P) 58, Bec (A) 67.1.
800 m: Ljubljana: Goršek 2:00, Žorga 2:08.8. — Maribor: Ledinek (Ž) 12:2, Junger (Ptuj) 2:13.1.
5000 m: Trbovlje: Krpan (P) 18:56, Koritnik (A) 18:58.2,
Skok v daljavo: Ljubljana: Požar in Putinja (oba P) 630 cm. — Trbovlje: Štok (P) 585, Varl (Trb.) 572. — Maribor: Smrdel (Mar.) 606, Klevt (Žel.) 489.
lepo in zanimivo borbo, ki prav gotovo tudi ne bi izostala, da sc ni tik pred tekmo vlil močen dež, ki je igrišče naredil zelo spolzko. Jasno je, da so sc domačini na svojem domačem terenu znašli mnogo bolje kot pa gostje, ki jim očividno tako igrišče ni prijalo. Tekma se je končala z nepričakovano visoko zmago, ki je potisnila Cakovčane čisto na zadnje mesto.. Pri Hermesu je kot branilce nastopil tudi bivši ilirski igrulec Berglez.
Ljubljana:Železničar 1:1 (1:0)).
Zn novo enajstorico, ki zastopa danes Ljub-rano, je vladalo veliko zanimanje in so vsi 7. napetostjo pričakovali rezultata. Ljubliana je menda
še vedno v svojih prvih nerodndi dneh, ker se nikakor ne more znajti. Drugače sploh ne moremo razumeti neodločenega rezultata, čeprav so bila mariborska tla vedno za Ljubljančane precej trda. To sc je znova pokazalo včeraj in bi ne bilo prav nič čudnega, ko bi si včeraj Mariborčani priborili obe točki
Zagreb: Gradjanski:Liverpool 5:1 (2:1)).
Prvi nastop angleških profesijonalov je končal za Angleže katastrofalno. Izgubili so proti boljšemu moštvu Gradjanskego s 5:1. To je prvi poraz angleških nogometašev na kontinentu in je tako občuten, da bodo tudi v inozemstvu začeli gledati na naš nogomet drugače.
Zanimivo je, da je isto angleško moštvo v Pragi proti sestavljenemu moštvu praških nogometašev zmagalo z 4:2.
Belgrad: BSK:Bask 4:0 (1:0).
S to zmago sj je BSK ponovno priboril prvenstvo Belgrada za letos.
Rim: AvstrijaJlalija 2:2 (1:0)).
Tenis
V borbi za največjo trofejo v tenisu, za Davisov pokal, je včeraj )uyoslavija pretrpela občuten poraz, ki bo imel najbrže za posledico, da bo Jugoslavija izpadla iz riadalinega tekmovanje. Vče raj je bila odigrana tekma v doubleu, kjer ie Jugoslavija izgubila in je stanje 2:1 zn Češkoslovaško. Naš par je nastopil v postavi Punčcc-Ku-kuljevič proti Maleček-Hecht.
V doubleu sc je računalo na našo zmago in s tem tudi na naš nadaljni placement, toda zn letos je že najbrž zaključen, ker bosta pri današnjem singlu Punčec in Pallada težko vzdržala napram zastopnikoma Češkoslovaške Hechtij in Sibi.
Včerajšnji rezultat: Ceškoslovaška:)ugoslavi-ja: 4:6, 9:7, 2:6, 6:3, 6:4.
Selasije v izgnanstvo, Hailu na svobodo
Med prvimi plemiči nekdanjega abesinskega cesarstva je bil Tas Hailu, ki je bil svoj čas poglavar nad pokrajino Godžani. Izhajal je, čeprav v drugi seji, iz cesarskega rodu, in je bil zaradi sposobnosti, ki morejo dičiti vrlega abesinskega vojščaka in zaradi izredne bistrosti zelo priljubljen in spoštovan pri svojih podanikih. Sedanji izgnani abesinski cesar Haile Selasije se ga je ravno zaradi teh njegovih odlik in prednosti začel bati, kajti zavedal se je dobro, da lahko postane nevaren tudi za abesinski prestol v Addis Abcbi. Nekako pred šestimi leti ga je dal na zvit način ujeti in ga je imel vse do dne, ko se je odpeljal z vlakom v Djibuti in naprej v inzgnanstvo, vklenjenega v verige in še po vrhu močno zastraženega.
Večkrat umrl, a še živi...
V	zadnjih letih je bilo pogostokrat razglašeno, da je Tas Hailu umrl. Zaradi takih vesti ni nič kaj čudno, če je prišlo tolikokrat do uporov v pokrajini Godžan, kajti prebivalci godžamske pokrajine so se zavedali, da njihov priljubljeni Hailu ni zaslužil usode v verige vkovanega, in da tako postopanje cesarja Haile Selasija tudi ne zasluži, da bi se njemu pokorila vsa Abesinija. Vdanost rasu Hailu je bila med Godžamci tolika, da so bili pripravljeni vsi za njega boriti se na življenje in smrt, tudi proti Addis Abebi, če ne bi šlo drugače. Zvestoba je velika čednost pri teh ljudeh, čeprav jim pravimo, da so divjaki. Te vstaje v Godiamu so morda tudi nekaj pripomogle k temu, da je abesinski cesar končal svojo vojno z Italijani s svojim begom.
Ras Ileilu vendar še po šestletnem robstvu živi v samotni abesinski hiši v bližini kraja Gulaghe, kamor ga hodijo danes obiskat nejgovi zvesti prijatelji, ki romajo z oddaljenih krajev njegove domovine, da spet enkrat vidijo svojega voditelja. Poleg prijatelja pa prihajajo v velikem številu tudi tujci.
Sam prišel v past
Cesar Haile Selasije je dobro vedel, da je na abesinskem prestolu prostora samo za enega, to se pravi, samo za njega. Zato se je hotel na vsak način iznebiti svojega najnevarnejšega tekmeca rasa Hailu-ja. Izmislil si je nekaj, kar bi po njegovem bistrem pojmovanju moralo imeti uspeha. Začel mu je očitati veleizdajo, češ, on biva skupno pod eno streho s prejšnjim cesarjem Lidžu Jasujem, ki je bil pahnjen s prestola. Poleg tega pa da mu je še pomagal pri njegovem begu. Neguš je bil vsekakor prem oder, da bi kazal na zunaj svoje ogorčenje in jezo nad takim početjem rasa Hailu-ja. Smatral je za mnogo bolj pametno, da mu nastavi enostavno kar zanjko in ga vanjo vjame. Povabil ga je na slavnostno kosilo v Addis Abebo. Ras Hailu se je temu vabilu odzval in je nič hudega sluteč prišel sam v past, ki mu jo je nastavil Selasije. Komaj je prišel v negušovo palačo, že so planili od vseh strani na njega cesarjevi stražarji, ga zvezali in zaprli. Hailu ni vedel, kaj naj to pomeni, pa tudi pozneje ni bil nikoli zaslišan. Neguš mu je nadel okove ter ga dal odpeljati v neko votlino v divjih tembijenskih gorah. Od tega časa je bilo njegovo bivališče enkrat tu, drugič tam, tako da ni nihče nikoli prav vedel, kje se nahaja. Pred nekaj tedni ga je cesar velel pripeljati v Addis Abebo v neposrednjo bližino abesinskega
dvora. Ko pa so sc začeli slišati že italijanski topovi na poti proti Addis Abebi je cesar pobegnil, s seboj pa je vzel tudi svojo žrtev, rasa Hailu-ja.
Avdijenca na zadnji postaji
V	cesarjevem dvornem vozu seveda za tega jetnika ni bilo prostora. Hailu se je vozil do Diibu-tija v enem izmed navadnih voz, ščitila pa ga je straža. Večkrat mu je prišlo med to vožnjo na misel, kaj namerava napraviti z njim cesar, in kašen je bil nagib Selasija, da ga je vzel s seboj. Odgovor na ta vprašanja je sledil prej, kakor je on sam mislil. Na postaji Diredava, nekako na sredi proge med Addis Abebo in Djibutijem, je cesar nenadoma v temni noči velel pripeljati predse rasa Hailu-ja. Tu je bila zadnja postaja na tej poslednji cesarjevi vožnji po Abcsiniji. Ras Hailu pripoveduje o tej avdijenci takole: »Neguš je sedel še vedno na svojem prestolu, ki ga je krasil grb abesinskega leva. Vojaki njegove telesne straže so me prisilili, da padem pred cesarjem na kolena. Cesar je dolgo nepremično strmel vame, kakor bi me hotel prebosti z očmi, nato pa je dejal: »Abe-einije ni več. Ti si oproščen. Kamor hočeš, lahko greš, pot ti je prosta, svetujem ti pa, da bežiš z menoj v inozemstvo.«
Ras Hailu je prosil cesarja, naj mu dovoli nekoliko premisleka. Ko pa je zapuščal dvorni vlak, so ga spoznali gardisti iz Godžama in mu navdušeno vzklikali. Pregovorili so tudi, da se je odločil ostati v Abesiniji. To svojo odločitev je sporočil cesarju in spet zapustil dvorni vlak. Z naslednjim vlakom se ie vrnil v Addis Abebo. Ker pa ni imel nikakega denarja, da bi plačal vozni listek, je imel s sprevodnikom seveda zopet težave. Tedaj pa ga je spoznal neki pripadnik francoskega poslaništva v Džibutiju, ga povabil v svoj voz in odpeljal v Addis Abebo.
Samoumor Abesinije
Njegova mati je svoj čas vladala nad pokrajinami Caffa, Čimma in enim delom šoanske zemlje. Ras Hailu je dobil nato provinco Godžam. Njegova hčer se je poročila s prejšnjim cesarjem Lidž Jasu-jemč »Po smrti Lidža Jasuja«, tako pripoveduje Hailu, sem bil jaz edini, ki sem se imel pravico potegovati za abesinski prestol. Sedaj pa mi je rekel cesar Haile Selasije, da je Abesinija izgubljena. To je pač samo njegova krivda, če je prišlo tako daleč. Selasije je bil preveč samozavesten in premalo premišljen. Ljudstvo dobro čuti to in ga je zato tudi v njegovih najtežjih urah pustilo na cedilu. Poznam skoro vso Evropo«, pripoveduje Hailu dalje, »bil sem gost kraljevskih in knežjih dvorov, bil sem v stiku tudi z velikimi državniki. Mesto da me je neguš oklenil v verige in mi stregel po življenju na vse mogoče načine, naj bi bil raje vprašal za svet. Prav gotovo bi mu bij odsvetoval, da se spušča v vojno z Italijani. To pa ne zato, češ da sem strahopetec — star vojščak sem in ljubim boj, ampak bojevati se s takim orožjem, kakor ga imamo Abesinci, proti najmodernejše opremljenim evropskim armadam, pomeni samoumor.«
Zasluženo zadoščenje
Ko je ras Hailu pripovedoval svoje doživljaje zadnjih dni in let in očividno zelo zadovoljen nad
svojo povrnjeno svobodo počival na kanapeju, so neprestano prihajali novi obiskovalci. Večinoma so biti to zvesti njegovi podaniki iz Gudžama, -ki so mu ob lej priliki izkazovali vse časti, kot so bili navajeni nekoč, ko jim je gospodoval. Poljubovali so rob njegove šame, kakor se imenuje belo abesinsko oblačilo, in mu izročali darove vseh vrst. Vse te časti in darove sprejema nekdanji godžam-ski knez danes s popolnoma drugačnimi občutki, kakor nekoč, ko jih je smatral za dolžnost, kajti danes ga navdaja poleg vsega drugega tudi ta sladka zavest, da je dobil s svobodo največje zadoščenje za vsa leta njegovega preganjanja in trpljenja. Svoj veseli izraz na licu je razložil nekemu Evropejcu s tole primero: »Človek je podoben steklu. Tudi on izžareva barve 6voje notranjosti. Da je sedaj v teh dneh, ko sem spet na svobodi, v meni ponos in veselje, razodeva to srečo tudi moj obraz.«
' ■»—
Srce Pilsudskegn, rešitelja Poljske, so prinesli v rojstno mesto Vilno,
• , ♦ -
Velika avtomobilska dirka v Tripolisu: Guverner Balbo izroča darilo zmagovalcu Varziju.
Do danes najstarejša grobnica odkrita
Angleški starinoslovec Walter B. Emery iz Liverpoola je nedavno pod okriljem egitskega stari-noslovskega odseka odkril pri Sakari veliko novo rodbinsko grobnico. Vsekana je v ogfoinno naravno skalo in vhod je močno poškodovan, kar je nedvomno pripisovati delu zlata željnih brezvestnih pustolovcev in vlomilcev. V grobnici, ki leži 25 čevljev globoko v zemlji, so našli več etiket iz slonove kosti in poleg njih tudi večjo tablo z napisanimi podatki. Po teh so grobnico indentificirali kot poslednje počivališče.
faraonovega vezirja Hemake iz 1. 3500 pred Kr.
Grobnica je obdana od 42 podzemskih shramb, ki so povsem nepoškodovane in napolnjene z vsakovrstnimi življenjskimi j>otrebščinami in starinskim orodjem. Vsak predmet ima svojo posebno shrambo, kakor za vino, sadje, zelenjad, meso, žito itd. Posebno zanimivo je odkritje prstenih vrčev, ki jih je okoli 2000. ne prištevši k tem še raznih pladnjev, posod in čaš. Vsi ti predmeti pričajo o visoko razviti umetnosti v tako zgodnjem času. Marsikaj je v grobnici, česar še niso odkrili doslej v nobenem starinskem ležišču, n. pr. veliko ostro brušeni žrtveni noži iz kremenca, ročaji za bradlje iz bakra, razni diski in kremenca, bakra ali slonove kosti, v katere so često vdelane razne umetne rezbarije, kakor gonja psov za gazelami ali golobje iz alaba-stra. Zanimiv je leseni srp, katerega rezilo je sestavljeno iz posameznih kosov ostro brušenega kremenca, ali pa sulice s konicami iz slonove kosti. Zelo slabe ohranjene pa so usnjate torbe, podobne današnjim golf-vrečkam. Pravo čudo za ta zgodnji vek pa je najdba velih zvitkov motvoza iz konopljine, kar dokazuje, kako visoko razvita je bila staro-egiptska kultura. Žrtveni noži, do 15 palcev dolgi, so zelo vešče izdelani in umetno okrašeni, slonokoščene etikete pa imajo v klinasti pisavi mnogo življenskih podatkov tedanjih egiptskih kraljev.
Neprostovolen humor v napisih
Premnogokrat se pripeti, da najdemo v javnih napisih in reklamnih pozivih kakršnokoli napako v slogu, ki povzroči med mimoidočimi smeh, nakar pa oni, ki je to napisal, niti oddaleč ni mislil.
Neki obrtnik, ki se je preselil na drugo stran ceste v isti ulici, je na vrata prejšnje delavnice napisal: »Stanujem meni nasproti.«
Neka trgovka s papirnatimi potrebščinami je v okno izobesila lepak, na katerem je stalo: Naše črnilo je garantirano pristno, ki obdrži svojo barvo tudi sto let. Kupite steklenico in prepričajte se.
Neko županstvo je na kraju, kjer je bila nevarnost za kopalce, dalo obesit napis: »Kdor se bo tu kopal, l>o utopljen. Po naročilu županstva,«
Trgovec s ptiči je dal napraviti la bi o z napisom:	»Naprodaj	vsakovrstni	golobi,	zelo	poceni.
Jedo skoraj vse. Najraje imajo otroke.«
Neki mesar je pritrdil listek v izložbeno okno: »Sprejme se krepak fant za klobase.«
Trgovec, ki si je želel preizkušenega uslužbenca, je dal oglasiti:	Išče se skladiščnik. Oziralo
se bo na prosilce, ki so vajeni stroge discipline. Oni, ki so služili v armadi, ali oni, ki so že dolgo oženjeni, imajo prednost.«
Predstojnik nekega urada je svojim podrejenim razposlal okrožnico te-le vsebine: »Prošnje za dopust zaradi zobobola, prehlajenja ali drugih manjših bolezni, potem za izlete, jrogrebe itd. je treba vložiti tu sem do desete ure dopoldne na dan prireditve.«
Stara Anglija
Zvezdama v Greenwic.hu je obhajala 90 letnico svoje irske službe. Od tedaj dnevno potuje sel b rilske admiralilete (vojne mornarice) v Dublin s točnim časom. Njegova ura se pregleda v Greeh-wichu. (lili potem v London na Keastonski kolodvor. Poštni vlak odpelje uro v lIolyhcad, odkoder se vozi ona s parnikom v- Kingston in Dublin. Druga ura se vrača istočasno iz Dublina v Green-vvich. Koliko ae je spremenilo od lega časa! Irska je postala neodvisna. Irske* radiopostaje večkrat dnevno oddajajo točni čas. A londonski sel kljub temu dnevno potuje na kolodvor s to razliko, da sedi v avtomobilu, dočim je. pred 90 leti jahal. Dublin mora imeti točno greemvichsko uro v usnjeni uradni torbi in samo njeni podatki veljajo za uradne označbe časa.
Krompirjeva slavnost
Krompir, steber ljudske brane, obhaja 450 letnico svojega prihoda v Evropo. Zajamčeno je dospel k nam leta L586 iz Peruja, dasi ni znano po čigavi zaslugi. Raziskovalci jo pripisujejo zdaj An-gležima Harriolu in Raleighu, zdaj zopet španskim dominikancem. Kmetje dolgo niso marali krompirja in so celo postajali uporni. Finančni minister Turgot ga je zaman priporočal v XVIII. stol. na Francoskem. To jo uspelo gele Paririantieru dokaj pozneje in jto večletni lakoti. Prepričal je kralja, ki jo nekoč prišel v Pariz s šopkom iz drobnih krompirčkov v gumbnici. Ta reklama je zalegla. Krompir je po 200 letnem pozabljenju izgubil slo ves »hudičevega jabolka«. Prikazal se je povsod. Parmantier je pred smrtjo pravil, da je ta zmaga največje veselje, ki ga je bil doživel.
Tudi to je mogoče
Poljski krvnik je vložil pritožbo na jmljsko vlado, zaradi nedavno proglašene amnestije, češ, da je močno prikrajšan na zaslužku, ker so bili vsi na smrt obsojeni pomiloščeni na dosmrtno ječo.
Plačan je namreč ]>o številu izvršenih ekseku-C1L in i.e ,tako sedaj skoro brez dohodkov. V svoji jiritozbi je navedel, da je treba v takem slučaju tudi njega — krvnika — pritegniti v posvetovanje preden se razglasi amnestija. Za izgubljeni zaslužek jia zahteva povračila.
Oceanska skrivnost
V	starosti 97 let je umrl v rojstni oddaljeni vasi na Angleškem kapitan George Orre, zadnja priča razburljive oceanske drame, ki ostane slej-koprej zavita v temo. Kot mlad ladijski poročnik na krovu osebnega parnika »Dei Gratia« je srečal leta 1872 med Madeiro in Kanarskim otočjem zapuščeno trijamborko »Marijo Nebeško«. Letela je po vetru z razpetimi jadri in bi skoro postala usodna za parnik. Kapitan je videl, da mora biti zapuščena in posla 1^ Orreja s čolnom. Poročnik ni našel nobenega moža, a na krovu je ležal skrhan in krvav meč posebne oblike, po katerem bi se dalo sklepati o pravem dvoboju po predpisih. Parnik je pripeljal trijamborko na Angleško. A preiskavo ni mogla ugotovili, kje in zakaj je zapustilo moštvo ladjo in kdo je obračunal z nasprotnikom sredi oceana.
Tat nese polno vrečo moke.
»Ali težko nosite?« ga sočutno vpraša na cesti tujec.
»Hvala, prav lahko,« se odreže uzmovič, »veliko težje nosim prazno vrečo.«
Življenje in trpljenje ! v najstrašnejši vojski
s^eta
Zaklela
SEDMO POGLAVJE Bili smo že sedem dni v taboru pri Gaza-leji, ko smo dobili zapoved, naj krenemo v Mesifrejo. Treba je bilo postaviti utrjen tabor čisto blizu sovražnika in potem to trdnavo obdržati za vsako ceno. Zato so nas uvrstili v bataljon z dvema kompanijama legijonarjev, ki smo jih dobili v Gazaleji.
Hodili smo osemindvajset kilometrov daleč skozi bled, kakor se imenuje v domačem jeziku puščava v notranjosti Sirije. Pot nas je skozi peljala ob vznožju gora. Stopali smo otovorjeni s svojo težko prtljago in z bremeni po pesku in po potih, kjer ni nikjer bilo moči dobiti niti kaplje vode. A sonce je žgalo in palilo, da je bilo joj.
Mesifre se nam ni zdela nič drugačna, kakor kraj, odkoder smo prihajali. Bili smo sredi neukročenega predela sirskega ozemlja. Vas ni bila drugega, kakor žalostna grmada koč z ravnimi strehami. Koče obkrožajo glav-
no džamijo. Nekaj revnih prebivalcev, ki niso pobegnili, nas je gledalo mrko izpod čela. Jasno je bilo, da ti ljudje delajo sporazumno s sovražnikom in da natančno obveščajo dru-zovske vstaše o našem gibanju in o številu naše vojske.
Voda nam je dohajala iz oddaljenih krajev, donašale so riam jo pa karavane. Ker smo trpeli zaradi žeje, smo to vodo cedili skozi robce, da so na njih ostajali črvi. Nikdar še nisem pil v svojem življenju tako strašno smrdljive vode.
Komaj smo dospeli v ta kraj, ko je že zadonel strašen klic; — Aux murailles — Na zidove!
Tokrat nismo gradili samo enega zidu, kakor v Bosrahu, marveč smo postavili šest malih ločenih taborov in enega povrhu v sredi med vsemi ostalimi. Ti utrjeni tabori so bili razporejeni tako, da so se med seboj mogli varovati, če bi jih sovražnik napadel. V vsakem taboru sta se namestila dva voda vojakov.
Poveljnik in generalni štab sta se nastanila v trdni kameniti hiši ob džamiji. Topni-čarski eskadron pa, ki nas je spremljal in ki so ga tvorili skoraj sami kozaki, se je naselil v vasi sami.
Taki tabori tvorijo samostojne delnice, od katerih mora vsaka sama skrbeti za svojo varnost in jo čuvati. Vsak brambovec ima svojo strelnico in čuva kos fronte, ki meri pet metrov. Ker smo imeli malo bodeče žice, smo razpeli pred našimi zakloni samo tenko mrežico.
Ni bilo lahko postaviti zid. Bilo je peklensko vroče, imeli smo pa čisto malo vode. Nikjer ni bilo nobene, niti najmanjše sence. Notranjost šotora je bila prava peč. Dnevni obrok vode je znašal štiri bidone. Voda je bila smrdljiva in pokvarjena, kakor sem že dejal. Pol vode smo porabili za kuhinjo, tako da je na vsakega moža odpadlo dnevno štiri litre. Ta količina mu je morala zadoščati za vse potrebe, za umivanje in za čiščenje oprave. Zaradi tega se sploh nismo več umivali, niti ne brili. V resnici nam je pa še pol te vode šlo po tleh, ko smo jo precejali.
Kmalu smo bili videti grozni. Imeli smo razkuštrane lase in dolge brade. Zrak pa je bil zmeraj poln puščavskega prahu. Živeli smo v umazaniji, toda zato so se nam pa puške svetile od snage.
Ko smo postavili tabor, smo dobili povelje, da uredimo letališče. Treba je za to bilo z velikanskega prostora odstraniti kamenje in napolniti vse luknje. Izmučeni in do pasu goli smo bili docela podobni zločincem.
Skraja, kjer smo se utaborili, je bilo nekje daleč v hribih jasno videti trdnjavo Sujedo, ki so jo oblegali Druži. Prvič se mi je zdela kot svetla pika, ki se je lesketala na soncu. Zdaj pa je dobila videz močnega gradu, njeni visoki zidovi so se jasno odražali izmed grebenov. V sredi se je videla vitka stavba, ki so jo obdajali stolpi. Na njej se je vila francoska tri-barvnica. Iz daljave, odkoder smo jo gledali, se nam je zdela zastava podobna žepnemu robcu, k veselo podrhteva v vetru.
S posadko, ki je bila v oblegani trdnjavi, smo bili stalno v zvezi. Podnevi s pomočjo he-liografa, ponoči pa s pomočjo svetlobnih znakov. Med tem, ko smo delali, smo lahko zmeraj spremljali znake, ki sta jih pošiljali naša posadka in posadka v oblegani trdnjavi.
Mi navadni vojaki, redovi, nismo razumeli smisla vseh teh sporočil, toda vedeli smo, da *? branitelje trdnjave grdo stiskali Druži. Mislili šmo si, kako je tam, in si predstavljali različne žalostne prizore: kako jim je zmanjkalo vode ali hrane, kako ranjenci hropejo in tako dalje. Poročila iz Suejde so bila pogosto vzrok za nenadne in nagle vzbune. Ob takih prilikah so izza naših glav prihajala letala z bombami iz Gazaleje, ki so šla obstreljevat okolico trdnjave. Trdnjava je tedaj izginjala v vrtincu prahu in dima, ki se je polahko dvigal proti nebu.
Naslednji dan, ko je bataljon prišel v Mesifre, smo odšli prvikrat na izvidniško patro-lo. Nasproti nas se je dvigal hrib, na drugem obronku pa vas, ki so jo razrušile bombe naših letalcev. En oddelek bi moral oditi v to vas, da bi od tam opazoval gibanje sovražnika, lzvidniška četa je bila sestavljena iz vojakov devetnajstega bataljona in topničarskega eskadrona. Devetindvajseto so obdržali v taboru.
Ko je patrola odšla, nismo vedeli nič več, kaj se dogaja, a smo kmalu zaslišali živahno streljanje. Malo pozneje se je izvidniška četa vrnila in peljala s seboj ranjenec, na sedlu pa je povprek ležalo truplo nekega seržana.
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva nlica 6'TTl Telefon 2994 in 2996. Uprava: Kopitarjeva 6, Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovec, Urednik: Jože Košiček.