141. številka. Trst, v četrtek dne 25. junija 1903 Tečaj XXVIII „EDINC ST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina znaša : za vse leto 24> K. za pol leta 12 K. za će trt leta 6 K in za en mesec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravniStvo ne ozira Po tohakarnah v Trutu se prodajajo posamične tevilke po 6 stot 3nvč.i; izven Trsta pa po 8 st. Telefon številka 870. I glasilo političnega Brnštva „€6inost" za primorsko. V edinosti je moč 1 Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi le ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molln plccolo St. 3. H. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat. Uredništvo ln tiskarna : ulica Cariutia štev. 12 Rana se celi! Prisrčnim rad vojstvom in iskrenim zadoščenjem mora navda jati vsakogar, ko čita o le; po dogodkih v Zagrebu v septembru minolega leta, a to je vendar naravno. V teb svetlih pojavih, ki so sovražnike Ju? »slovanstva kar osupnile, so Srbi pokazali dvojno : prvič, da kri ni voda ; v drugič, da poltično zreli. In naj jim že Hrvatje povrnejo tako ali tako, Srbi se nikakor nebodokesali, kar so storili, kajti po svojem e«*n tra I nem položaju Srbi ne smejo dopustiti, da bi na scvero-zapadu Hrvatje, a na Vztoku Bolgari politično propali ! Med njimi more biti razmerie in sporov, ali kadar gre za narodno-politični obstanek, ja Srbom v dolžnost, da pritečejo na pomoč Hrvatom in Bolgarom. Po iskan'u nenaravnih zaveznikov ne l>mo imeli vspehov. Isti proces seje začel vršiti tudi med Poljaki. Neki inteligentni poljski novinar je izjavil povodom letošnjega novinarskega kongresa : »Mi Poljaki f»mo istcali zaveznikov med Nemci, Fraaeoci, Madjari in Turki, da bi vzpostavili svojo državo. Ali vee to nam ni pomoglo. Poučeni po težkih izkustvih začeli so se obračati do Slo-vanstva in v Slovenstvo. To, kar se opaža med Hrvati in Poljak', je politična potreba in razkritje pravih čut stev. Politična smer, diktiiana od potrebe, je močneja od pol tike čutstev in krvne vezi, ali kjer je spojeno eno z drugim, ustvarja nekaj Čvrstega, naravnega, ki se ne razprši o prvi priliki kakor mehur od mila. Ce bodo vodje ' hrvatskega naroda uverjeni, da jih na Srbe ne vežejo paino nan dna čutstva in krvna vez, ampak tudi politika potrebe, potem ne bo trebalo dolgih razgovorov za sporazumljenje ! Poleg tega treba iskrenosti in da te vsakdo umakne v svoje naravnti meje, kjer more vsp* s no i o koristno delovati za svoj narod Kar ločuje Hrvate in Srbe in poli t e is, tega ne treba na\ajati, kei to ve danes sleherni gimnazijaiec. Potem pa svari »Dubrovnik« pred pre-nagljeniem na delu za fuzijo, ker naglica bi utegnila škoditi. Kajti tega, kar se je porušilo v dobi petindvajsetih let, ni možno po praviti vsega v par mesecih. Potrebna pa je prava in vel ka revolucija v mislih, čutstvih in delih. Ko bo ta nekrvava revolucija dovršena. potem ne pride le do sporaza mijenja in sloge, ampak tudi do fuzije! Za tako revolucijo treba č*«a in dela. Vsi pisani dogovori in programi bi ostali mrtvi brez take revolucije. »Dubrovnik« zaključuje: Od enega pa ne 6meje odnehati Srbi : od svoje narodne misli, kateri je temelj narodno načelo. Ali ta narodna misel ni ekskluzivna. Ona zahteva : čim večo samostalnost Hrvatske in Slavonije ; zmago hrvatske in slovenske stvari v Primorju '(v Istri, v Tr.-tu in Goric); končno zmago Hrvatstva in Srbstva v Dalmaciji ; vzajemnost Hrvatov, Srbov in Slovencev v A v s t r o - Ogrski. Srbi v Hrvatski, Slavoniji in Dalmaciji so pripravljeni za izvajanje vseh posledic, ki izhajajo iz narodnega načela v vprašanju zjedinjeoja Hrvatov in Srbov na temelju ravnopravnosti. Z druge strani zahteva srbska narodna misel zmago srbske stvari v Bosni in Hercegovini, v ko-lik'jr posezajo srbski jezik in srbske tradicije. Razun tega obsoja srbska naio lna misel vsako versko propagando. Stališču, kakor je je razvil in označil » Dubrovnik«, je mi.žno oporekati s hrvatskega stališča v tej ali oni točki. Ali tega ni možno odrekati tem izvajanjam : da se po svoji mir-nosti in stvarnosti kaj ugodno razlikujejo od slični enuncijacij v prejšnjih dobah. A ravno s tem je ustvarjen neizogibni pogoj prihodnjim prizadevanjem za dosego sporazumljenja in združenja ! E pur si muove! Mol kralja Petra v Mmi Kakor je bi.o sporočeno ze v sinočnji brzojavki, došei je kralj Peter Karadjordje-v:c včeraj ob 10. uri zjutraj v Bel i grad. — Ob njegovem prihodu so na trdnjavi streljali topovi, vojaška godba pa je svirala srbsko uar«».Inj himno. Or li so navdušeni Zivio-kl ei. Ko je izstopil iz vlaka, sta vlada in ol>činski zastop pozdravila kralja, na kar je isti obšel častno stotnijc. Od diplomatičnih zastopnikov bila sta na vsj rejemanju kralja prisotna §amo ruski in avstrijski odposlanec. Značilno je, da je bil pozdrav med kraljem in ruskim odposlancem mnogo prisrčnejši od pozdrava med kraljem in avstrijskim odposlancem, kar kaže, da ima^sedaj na Srbskem premoč ruski upliv. Na pozdrav ministerskega predsednika Avakumovida odgovoril je kralj Peter sledeče : »Moji gospodje ministri ! Vi gotovo pojmite, kako Bvečan je za me trenotek, ko po 45 letih prvič stopam na sveta tla svoje drage domovine. Istočasno se v meni pojavljajo hvaležne st, katero sem dolžan Bogu, čutstva sreče in zavest dolžnostij, ki me pričakujejo kakor srbskega kralja. K vsemu temu se pridružujejo čutstva mojega srca, ki mi velevajo, da Vam, gospodu ministerBkemu predsedniku, in vašim kolegom v minister-s:vu izrečem svije kraljevsko priznanje. Vi ste, gospoda moja, storili svojo dolžnost na-sproti naši dragi domovini, kakor eo zahte vali njeni interesi. Radi tega fem srečen, da Vam morem tudi ob tej priliki izreci najtoplejšo zahvaio in svoje kraljevo priznanje«. Na pozdravu mestnega svetovalstva ee je kralj Peter zahvalil in izjavil, da ei bo z vsemi močmi prizadeval, da postane Beligrad dostojno središče vsega srbstva, k čemur naj mu Bog pom< re ! Ko je kralj z ministerskim predsednikom vred stopil v gala kopijo in se odpeljal proLi stolni cerkvi, je narod zopet vskipel v gromovite Živio !-klice in prirejal kralju prisrčne ovacije. Kralj je na vse strani jako prijazno odz iravljal in si s svojo naravno ljubeznjivostjo takoj pridobil simpatije navzočega naroda. Od kolodvora do stolne cerkve delala so špalir društva, korporacije, šolska mladina in vojaki. Kakor pri kolodvoru, tako je bila tudi pred katedralko zbrana ogromoa množica naroda, ki je kralja pozdravljala z navdušenimi gromovitimi vskliki. Kralj se je kake pol ure mudil v cerkvi, na kar se je podal v kraljevo palačo. V katedralki je mitropolit vsprejel kralja sledečimi besedami: »Vse, kar se dogaja na tej zemlj), dogaja se vsled božje volje.^ On •je naši domovini podelil slavno rodbino Iva-radjordjevidev in je hotel, da je bil Peter I. izvoljen sibskim kraljem«. O kraljevem povratku iz stolne cerkve bo se ponavljale navdušene ovacije naroda. V konaku so kralja pr-čakovali senatorji in poslanci. Ko je kralj Peter dospel v veliko dvorano, pozdravil ga je Eenatni predsednik Velimirovid v imenu narodne skupščine in izrazil nado, da bo kralj povBpeševal kulturni in naredai napredek srbske domovine. O teb besedah so vsi navzoči vskliknili Živio! Kralj Ee je vsem prisrčno zahvalil na topli dobrodošlici in svečano obljubil, da bo vladal v srglasju z narodom. Prosil je navzoče, naj bodo prepričani, da bo lojalno držal dano besedo in je zaključil z vsklikom : Živio srbski narod ! Na to je vsem navzočim podal roko. Z ulice pa je bilo slišati gromeče ovacije in kralj se je na to podal na balkon, odkjer se je množici zahvaljeval za ovacije. Ko gaje narod zagledal na balkonu, so postale ovacije še gromovitejše. Po vsem mestu je včeraj vladala nepopisna radost in vse pre-dajalnice so bile zaprte. Včeraj popoludne Ee je kralj Peter I. vozil po mestu v dvoupreženi kočiji in v družbi svojega pobočnika. Na narod je napravilo jako dober uts dejstvo, da ee kralj ni dal spremljati po vojakih. Narod ga je povsod navdušen© in spoštljivo pozdravljal. Sinoči je bila po vsem mestu razsvetljava in je posebno na glavni ulici delala čaroben utis. Po ulicah je bilo vse polno naroda. Ob 9. uri zvečer so dijaki in kmeti v narodnih nošah priredili veličastno bakljado, ki je šla mimo kraljevega dvora in vsklikala kralju Petru L Kralj je prisostvoval bakljadi na balkonu in pozdravljal množico, ki ga je navdušeno aklamirala. PevBka društva no pod balkonom prepevala narodne pesmi in jeden dijakov je kralja pozdravil v kratkem nagovoru. V svojem odgovoru povdarjal je knlj, da si bo prizadeval voditi narod k sreči in blagostanju. Kralja so na balkonu obkroževali ministri. Ko ao pevci odpeli se nekaj pesmi, odšel je kralj z balkona in narod Ee je potem razkropil po vsem mestu. Dogodki na hrvatskem. Nadaljevanje glavne kazenske razprave radi izgredov v Zaprešiću. Na podlagi izpovedb prič, ki so bile zaslišane na predvčerajšnjem popolud&nskena nadaljevanju razprave radi dogodkov v Za-prešicu, je sklepati, da so bili izgredi v Za-preš <5u res provzročeni po izzivalnem postopanju madjarskih, židovskih in nemških železniških uradnikov in uslužbencsv na kolo-dvoiu v Zaprešidu. Priča Vid Skledar je pričal, da mu je železniški uradnik Biirgermeister že par dni pred 11. aprilom povedal, da se dne 11. sprila na zaprešičkem kolodvoru res izvesi madjarska zastava. Skledar je Biirgermei-sterju priporočal, naj ne da izvesiti madjarske zastave, ker je Darod radi tega vznemirjen ; Biirgermeister pa je odgovarjal, da ga to prav nič ne brga, da napravi, kar bo sam hotel in da on sam z matlo nažene 25 Hrvatov. Nadalje je priča (bivši uslužbenec na kolod .oru v Zapreš cu) trdil, da Biirgermeister razume hrvatski, a da se dela, kakor bi ne umel tega jezika in ga tudi noče govoriti. Istotako Ee je na razpravi izkazalo, da je tudi uradnik Klein uprav nesramno izzival Hrvate. Nadalje so bili nekateri uslužbenci na kolodvoru v Zaprešicu kakor priče zaslišani v madjarskem jeziku ! Hrvatska ee mora torej posluževati tolmačev, ako hoče govoriti se svojimi — uslužbenci ! Tako so Hrvatsko pon žali ban Klnien in njegovi ja-ničari ! Tako sramotnih odnošajev bi zaman iskali po vsem svetu ! K»-.j tacega je mogoče samo pod tiranatvom madjarskega nasilceži. Izkazalo se je tudi, da kmet Pasar:<5, katerega je jeden orožnikov ustrelil, ni imel v rokah ničesar in Ee ni orožnikom protiv 1, ter je bil tako — tudi od svojih kolegov —■ postavljen na laž oni orožnik, ki je Pa=arića ustrelil in pod prisego trdil, da mu je Pasarid pretil s kolom. Včeraj zjutraj se je razprava nadaljevala in je govoril prvi državni pravdnik Gjuričić. Značilno je, da je v svojem govoru na podlagi razprave skoraj vsem obtožencem skrčil obtožbo, kljubu temu pa je glede nekaterih predlagal, naj se jim prisodi od 5 do 10 let ječe. * * Veliki izgredi v Ludbregu. Iz Zagreba poročajo, da je v neči med 23. in 24. t. m. udrlo v Ijudbreg 3000 oboroženih kmetov, kateri so naskočili občinski urad in tam vse uničili. Veliki župan Rubido Zichy je pretil/ da odetopi, ako se tudi v tem okraju ne proglasi nagla sodba. Iz Zagreba sta odšla v Ludbreg dva eskadrona konjenikov in en batalijon pešcev. Korespondenčni urad brzojavlja iz Zagreba, da je tudi v Pregradi navstal upor, katerega se udeležuje na tisoče kmetov. Tudi v Pregrado je odposlano vojaštvo. # * Hrvatski sabor. V svoji včeraj.šaji seji je sabor odobril proračunski provizorij za 6 mesecev, kakor tudi poročilo juridičnega odseka glede razveljavljenja zakona, ki določuje kompetenco porotnih sodišč za tiskovne pravde. Vlada je tudi predložila predlog glede razveljavljenja —XII. tiskovnega zakona, vsled katerega razveljavljenja bo skoraj popolnoma onemogočeno izhajanje opo-ztcijonalnih časopisov. Politični pregled. V Trstu, 25. junija 1903. Državni zbor. Gosposka zbornica je v svoji včerajšnji Beji vsprejela v drugem in tretjem čitanju zakonski načrt glede odprave kavcij državnih uradnikov in predlogo glede lokalnih železnic, na kar so se vršile volitve v delegacije. Tudi v seji poslanske zbornice so se vršile volitve v delegacijo. Za Primor- sko so izvoljeni bledeči delegati: dr. Bennati (namestnik dr. Bartoli) za Utro; dr. Verze-gaassi (namestnik dr. Antonelli) za Goriško; Maz rana (namestnik Aequarolli) za Tr*t. Dežela, ki je po ogromni večini svojega prebivalstva slovanska, zastopana bo torej v delegacijah po samih italijanskih poslancih. Tudi ta slučaj kričeče osvetljuje vladni zi-stem na Primorskem. O položaju »Zeit« poroča, da je včeraj v poslanskih krogih krožila besed t : »Zaključek današnji seji je bil nekrvavo obglav-Ijenje kabineta Kcerberjevega.« Isti list pravi, da v parlamentu prodira spoznanje, da ga ni več iihoda iz naše politične zmešnjave. Cehi so zagradili vse izhode. Sklep mlado^eškega kluba za sedanjo taktiko je b i storjen soglasno. »Die Zeit« je dobila iz čeških No, tu nam že nekoliko bolj ugaja »Neue Freie Presse«, ker je bolj odkritosrčna in priznava, da je bila ta organizacija potrebna, ker se zopet pojavljajo tendencije poosnutju prejšje desnice. — Torej ? ! Kdo pa je sestavljal prejšnjo desnico ? V novi nemški organizaciji je — pravi »Neue Freie Presse« — energičan odgovor na te želje. Će tudi posamične skupine ohranijo svojo samostojnost, vendar bo za narodna vprašanja ustanovljena skupnost nemških strank. Na tej organizaciji so udeležene vse nemške stranke, vštevši krščanske socijaliste in agrarce. Izvzeti so jedino Vse-nemei pa katoliški centrum, o katerih pa da Po prečitanju zapisnika prejšnje seje, je predaeduik javil, da je predsadništvu došlo pismo, s katerim se naznanja, da se občinski svet mesta Labinj v Istri pridružuje protestu tržaškega mestnega sveta radi dogodkov v Inomostu in splošni želji Italijanov, da dobi Trst italijansko vseučilišče. Mestni svet 89 je na to 'javil z neko peticijo kamenosekov, v kateri se zahteva, da občinska oblast prepove osobju pokopališča pri Sv. Ani vsprejemanje klesarskih del, kakor križe v, nagrobnih kameno v in dr. Sklenilo se je, tla He peticija izroči mestni delegaciji. Zatem je svetovalec Ravasini zahteval pojasnila, kaj je ukrenila občinska oblast o priliki nesreče v ulici Pozzo bianco? Predsednik dr. Venezian je povedal, da je občinska oblast že dne 19. t. m. dovolila Be pričakuje, da o narodnih vprašanjih ne poslanskih krogov tudi pojasnilo, kako je bodo mogli odrekati sodelovanja!! »Neue moralo priti do takega soglasja. Dolg> dovolj Freie Presse« ne dvomi, da bo ta organiza- i popravljanje žleba na istej hiši. Takoj, kose — pravijo češki poslanci — smo se branili c.ja močan faktor v notranji politiki, in po- je pripetila nesreča, je dal magistrat podreti rabe obstrukcije in doprinašali smo do samo- daja dokaz, kako nevarno da bi bilo, ako bi I oni kos okrajka, kateri je bil ša ostal, a se zatajevanja žrtve na popularnosti. Ali vse je zopet navstala prejšnja desnica in bi se ho- je bilo bati, da pade. bilo za.-toaj. Nasprotniki (s tem je rečeno, da telo vladati brez Nemcev ali proti Nemcem ! ! Včeraj je dobil magistrat prijavo, da sti tudi vlada) so računali, da se češki agrarci Ta organizacija da je posledica »brutalne še dve drugi hiši v starem mestu, o katerih zakade drugim čeikim poslancem v hrbet, politike« Cehov! se je bati, da se porušiti, a magistrat je takoj Ali motili so se. kajti ravno agrarci bo se »Neue Freie Presse« je brezdvomno ! odredil, da se prebivalci teh dveh hiš bojevitih namenih iz hitro pridružili novi taktiki. Cehom je v prvi govorila resnico vrsti do tega, dazlomijo zistem. V nove organizacije. Za slovanske stranke, ako to jih sili narodni interes prvega reda. nočejo, da jih ta organizacija spravi pod Izgledi iz ogrske polovice kolesa, je dano daljnje vedenje samo po sebi. ! gvetljave v razne ulice, v katerih vlada še tema. uče. da tudi takozvanih »državnih potreb« Proti sili treba zasnovati odpor, proti mo- Trošek za letos predlagano razširjenje plinove ni smeti kar tako dopuščati. Če se je začelo gočnemu faktorju postaviti mogočen faktor, delati koncesije cel<5 Košutovi stranki ob proti jedinstveni organizaciji jedinstveno or- stvareh, katere se je smatralo za »državne ganizacijo ! Iz te potrebe pa izhaja impera- potrebe«, potem bi morali odjenjati tudi na- tiv, dasevpolitičnem življe- sproti Čehom. Čehi bodo posnemali nju na Kranjskem izvršievolu- izgled« ogrske opozicije. Naloga c i j a : stranki na Kranjskem se ne boste dru. Koerberju je, da dovede do parlamen- mogli izogniti temeljiti reviziji svojega dose- tarn«-ga rešenja nagodbenih predlog — to je danjega razmerja do politično sorodnih ne- prag, na katerem ee more dr. Koerber, ako nemških strank. Absolutno nedopustno je, bo rabil obrabljeni £ 14 — izpcdtakniti. Če da bi na pr. kranjski krščanski socijalisti še Koerber nima prguma in meči, da bi krenil dalje imeli svojega zastopnika v krščan- D4 druga pota, potem se uresniči govorica, eko socijalni organizaciji na Dunaju ! ki se že Siri, da bo namreč sledil gospodu Kriza na Ogrskem se morda bliža skorajšnji rešitvi. Ali o grofu Khuenu je menil, da je nena- možno reči, da je zmagal s tem, da se jej šolski odsek odbil prošnjo učiteljev ljudske prosili, da »vanje, ker so vso težo dejstva, da se je zaupnik avstrij 4 Be etanarine na Opčinah jako podražile, odkar skega vladarja moral potruditi v salon sina električni tramway veže Opčine z mestom. tistega Košuta, ki je prisegel večno sovražtvo g^leki odsek smatra trditev učiteljev neosno-monarhiji in dinastiji Habsburgov in ki je vano lQ predlaga, da se prošnja odbije, umrl v prognanstvu v znak tega sovražtva ! j Svet. G o r i u p je izjavil, da se mu Treba umeti, da je grof Khuen, kakor ka- ! zdi čudno, da je preiskava šolskega odseka kov poraženi vojskovodja po nesrečni bitki, imela tak rezultat. Stanarine so se v resnici resignirano, da, poslušno vsprejel Tse pogoje, podražile in o tem se lahko prepriča vsakdo.^ Szellu. Tudi ta gospod je selijo. Aseeor Manzutto je zatem prečital predlog mestne delegacije, za razširjenje plinove raz- razsvetljave bi znašal 154.051 K, a vzdrževanje te razsvetljave bi zahtevalo družili letnih 8567.51 K. Predlog obseza nadalje druge ulice, v katerih bi se plinova rasvet-ljava uvela prihodnje leto; to bi zahtevalo 75,063.86 K in druzih letnih 5616.64 K za vzdrževanje. Finančni odsek se ne protivi tem stroškom. Svetovalec Mazorana je zahteval, da se v Barkovljah uvede Auerjev zistem razsvetljave. Ko se je na to mestni svet bavil ee šolskimi stvarmi, je asesor Rozzo javil, da je domestlj v in vendar je padel in vendar jih — u d a 1. Da umemo ves triumf, ki ga je g3ie na Opčinah, s katero so isti je mn ga, ki so pripravljeni nadomesto- doživela Košutova stranka, moramo umeti j He jjm poviša doklada za stanova a to ii nm lr QtTflt**i I . j * _ _ „ __1 * 1_____ J vati ga. Kdor je pazno čital naš list te zadnje dni, mi-ra priznati, da se stališče čeških poslancev, kakor je označa tudi list »Zeit«, b'tetveno pokriva s tem, kar trdimo. Zistem treba vreči ! A ker vse obi le skušnje uče, da z cdjenljivoetjo ne dosežemo tega cilja nikdar, je logično, ako ga skušamo doseči z drugimi sredstvi. Toliko se govori danes o potrebi delavn ^jt, to, m še je bil mlin, ki je pač ropotal, a ni mlel ! Ali ni pametneje, da se takov mlin zapre za nekoliko časa in izvedejo potrebne poprave ? ! Velesimptomatieno je, da so celo Poljaki začeli u videvati, kako jih je dr. Koerber, zvabivši jih v »politiko svobodne roke«, le zavajal — in kako pogreško so napravili, ko so ravno oni porušili prejšnjo večino. Sedaj še le bo začeli uvide vati, zakaj je dr. Koerber nasproten vsaki v parlamentu, izlasti pa zasnovi večine hoče imeti parlamtnt na kcaih, da more izigravati en ko« proti drugemu. Ob enem pa ustreza s tem nemškim strankam. Te sogla- veliko več, bi bili lahko dosegli z maujimi žrtvami in mnogo prej — tedaj namreč, ko je Košut privolil proračunski provizorij pod pogojem, da se vojne predloge zapostavijo razpravi o proračunu. Sedaj pa so morali popolnoma kapitulirati, da so dosegli le začasen mir, mal re-spi»-o, kajti opozicija že napoveduje, da glavno bitko bo ona bila na jesen, za katero že zdaj postavlja ogromne barikade v obliki za- organizaciji strank htev P° nacijonalnih koncesijah. Res nesreč-qd neje se ni mogia izvršiti za monarhijo ta kampanja za pomnoženje vojske. Pridobljenega ni nič, zgubljenega pa mnogo, o čemer je na vojni upravi veljalo kakor dogma, da stalo z 24 K za bol— številu in na medsebojnem soglasju, da bi ustvarili večino, pa naj ne bo večine ! Brez crganizacije pa je zdrav parlamen tarizem nemogoč. V tem je vir zlu, ne pa v trmi Cehov. A ker potrebujemo parlamenta s pogoji za delovanje, ki bo ustrezal svojemu namenu, ne pa le pretenzijam kake objestne stranke, ne bo nič škodilo, ako Čehi napravijo kone* takemu parlamentu, kakoršen je avstrijski. Mi smo centralisti v toliko, da vidimo potrebo centralnega parlamenta, ali takega, v katerem najdejo obrambe in zaščite vsi deli države in Tsi narodi! Organizacija nemških strank. — Torej združili so se zopet. Klasično pa je, kar smo čitali danes v strankarsko ofieijoznem komunikeju t» tej novi organizaciji. Zatrjajo namreč, da ista ni naperjena ne proti Cehom, ne proti Poljakom in ne proti nikomur. Namen da jej je edino ta, da bodo nemške stranke skupno postopale v narodnih vprašanjih. Ali ti mili Bog: to skupno postopanje mora vendar imeti neki namen in mora imeti določeno neko smer! A ti se moramo vendar vprašati: proti komu ? . . . .. t , j „ je nedotakljivo, ker brez tega da ni možen ob- dajo znjim v strah1: pred večino. Vzrok temu ,J J ' =» je na dlani. Ker njim samim nedostaje na 8tane^ vojske. Pogajanja grofa Khuena utegnejo postati v nesrečo za vso monarhijo — jadi k uje »Neue Freie Presse« v žalosti. Da, da, mož nesreče je ta grel Khuen ! Mož, ki cinično žrtvuje vse, da le ugaja svoji ambiciji ! Ali ta mož je bil mož neizmerne nesreče že kje drugje in dolgo let ! Dunajski list je nastopil kakor klasična priča za opravičenost silne reakcije na Hrvatskem. Se jedno dejstvo moramo navesti, ki lapidarno označb vso dalekosežnost kapitulacije Khuenove, nedogledne v možnih konse-kvencah. — Radi dogovora Khuenovega s Košutom in družbo je vojni minister Piet-reich podal svojo demisijo. Pomena tega koraka ne zmanjšuje čisto nič dejstvo, da cesar ni vsprejel demisije. Tržaške vesti. Seja mestnega sveta. Sinoči je imel mestni svet tržaški svojo VI. javno sejo. — Predsedoval je L podpredsednik dr. Venezian. Vlado je zastopal namestniški svetnih vit. Jettmar. — Bilo je prisotnih 47. svetovalcev. Svet. Ravasini je predlagal, da se prošnja vrne šolskemu odseku. Predsednik pa je trdil, da je šolski odsek že proučil to stvar. Svet. G o r i u p : »A zelo površno !« Slednjič ie mestni svet sklenil, da se prošnja vrne odseku. ABesor Parovel je predlagal v imenu mestne delegacije, da se pošlje enega zdravnika z enim inženerjem na bruseljski kongres za higijeno in demografijo, kar bi okrog 150«) K. Alestni svet je odobril ta predlog glasovi proti 21. Slednjič se je dovolila svota 28<)0 obnovljenje priprav v lekarni mestne nišnice. Za tem je imel mestni Bvet tajno sejo, v kateri bo izvršili razna učiteljska imenovanja. Važno za nas je imenovanje voditelja mestne šole v Rojanu. Imenovali so na to mesto voditelja komunalne ljudske šole v ulici Dona-doni, Edvarda Taucerja. Z Dunaja Bmo prejeli ! V novejšem Času napada »SI. Narod« kar sistematično akad. društvo »Slovenijo« na Dunaju. Vzrok temu tiči v tem, da ogromna veČina dunajskih vi-sokošolcev noče tako plesati, kakor piskajo gospodje v Ljubljani in da se drzne imeti včasih drugačno mnenje, nego oni. Sobotni »SI. Narod« je prinesel z Dunaja kar dva dopisa, v katerih se skuša udrihati po »Sloveniji«. Želimo si še več takih dopisov, ker pri vseh treznomislečih ljudeh bo to dobra reklama za »Slovenijo«, ki se sama ne spušča rada na Časnikarsko polje, ker je mnenja, da imajo dijaki mnogo važnejšega dela, nego grditi in smešiti se medsebojno po listih. — (Vide polemika med »Savani« in »Daničarji« v obeh ljubljanskih dnevnikih !) Iz dosedanjih »savanskih« dopisov v »SI. narodu« je posneti, da je ena programatičnih točk novoustanovljenega strogo liberalnega društva ; gojiti osebni kultus. Svobodno ! In če piše g.—b.— v »SI. Narodu«, da je vladalo na zadnjem obč. zboru »Save« velikansko navdušenje, mu to rad verujem, — in kdo bi se pri 30 litrih ne navdušil ?! — In tudi £o utegne biti res, da so se potem prav po domače imeli, kakor poroča isti g.—b,— v »SI. Narodu«. Časnikarska podlost. V svojem grešnem »kotičku za liberalce« piše ljubljanski »Slovenec« takole: »»Edinost« naj nam raje odgovori, ali je dr. Požar iz Ricmanj tisti Požar, ki dobiva podporo od nemškega protestantovskega »Gustav Adolf Vereina« in kako si misli v tej zvezi slovansko bodočnost?« Namen tej notici je očeviden : »Slovenec« računa na nerazsodnost svojih čitateljev in hoče tako doječi svoj namen, namreč oblatiti lastnega dahovskega tovariša. To početje je tem podleje, ko gospodje pri »Slovencu« dobro vedo, daje dr. Požar že več dnij v Rimu, da torej ne zna za te podle klevete in se ne more braniti! To je vzrok, da tudi mi ne moremo za danes še odgovoriti na poziv »SlovenČev«, ker mi nimamo nikake dotike s proteBtantovskimi krogi, katerim smo že zaradi njih nemške tendenc;je odločno nasprotni. Morda bi pa »Slovenec« laglje izvedel to pri »Triester Zeitung«, kjer je več urednikov protestantov — katoliških odpadnikov. Saj obstoji med »Triesterico« in »Slovencem« tesna zveza v boju proti Ric-manjcem in dru. Požarju ! V kolikor bi se pa ta kleveta dotikala Ricmanjcev samih, moramo pa že izjaviti, da jih nikdo in za nobeno ceno ne spravi v proti slovanski protestantizem. Čitatelji naj nam oproste, da se bavimo s takimi »Slovenčevimi« habjimi kvantami, katerim se v Trstu vsi Bmfjejo in obžalju-jejo kranjsko duhovščino, da za-se in za svojo stranko ne zasnuje dobrega odgovornega glasila, ampak da se poslužuje takega privatnega časnikarskega podjetja, kakoršno je »Slovenec«, ki se svojim lahkomišljenim postopanjem glede riemanjskega vprašanja služi — hvala Bogu, da jedino med vsemi slovenskimi glasili — protislovanski in proti-cerkvtni struji v Primorju ! V »Slovencu« čitamo ta-le dopis iz Metlike : Leta 1900. pričeta zgradba naše cerkve je te dni dogotovljena z božjo pomočjo. Vsem velikodušnim darovateljem, a mej njimi gre v prvi vrsti prevzvišenima gg. J. J. Stros-smaverju in knezoškofu ljubljanskemu dr. A. B. Jegliču, velika čast in hvala, da je naša nova podružnica tako krasno v čast božjo dostojno dodelana, da hoče ona biti v re snici dostojen spomenik svetih slovanskih apostolov. Osobito nam je pa dolžnost tu javno povdarjati velike zasluge in ogromne žrtve predsednika stavbenega odbora gosp. Danijela Makar-ja, veleposestnika v Metliki, kateri je v resnici z darežljivostjo, ki se redkokje najde, naš drzni načrc do kraja izvel ! Čast mu ! Blagoslov cerkve bo izvršil dne 5. julija tega leta na imendan svetega Cirila in Metodija po odredbi pre-častitega ordinarijata kanonik — kautor stolnega k a p i t o 1 a križevaškega prečastitigosp. monsignordr. Dane Š a j a t o v i e. — Na svečanem blagoslovu bo sodeloval pevski zbor duhovne mladeži gr.škokatoliškega semenišča iz Zagreba, a prisustvovali bodo tako tudi vsi sosedni velečastiti pg. župniki na kranjski in hrvatski strani skupno b svojim vernim narodom. Na ta način bode najdostojneje uvedeno dolžno spoštovanje in proslava svetih nam slovanskih apostolov, bratov C rila in Metodija in to ravno tu na meji jednokrvnih in vernih bratov Slovencev in Hrvatov. Naznanjajoči to radostno vest vsem prijateljem iz bližnje in daljne okolice, nadejamo se gotovo, da imenovanega dneva v Metliki pohite radi na našo lepo s'avnost vsi oni, katerim so tekom gradnje cerkve za njo tako živo pokazali zanimanje. Naj bi bilo to naše delo večnemu Bogu v slavo, svetima apostoloma v čast, a jednokrvnim vernim bratom Slovencem in Hrvatom temelj trajne bratske ljubavi in trdne sloge«. Sedaj -ra eno samo vprašanje do gospodov pri »Slovencu«: je-lista resnica in pravo v Metliki drugačna, nego pa — v Ricmanjih?! Naš dan ! Dne 5. julija je za vse Slovane naš dan — slovanski dan. Za nas Tržačane bo letos ta dan še posebna važnosti. Zraven tega, da bomo obhajali dne D. julija god slovanskih apostolov in blagovestnikov sv. Cirila in Metodija, hočemo prirediti tudi impozantno manifestacijo nase eksistence in našega stremljenja po kulturni povzdigi. Prirediti hočemo pevsko ■lavnost, kakoršnje Trst — kar se dostaje števila sodelujočih pevskih sil — menda še ni videl. Skoraj vsa naša pevska društva (in teh je bliz3 20) nastopijo na tej slavnosti, prirejeni ni korist naši družbi sv. Cirila in Melodija ! Do 500 slovenskih slavčkov obojega spola prihiti na vrt naše družbine šole pri sv. Jakobu. Omenjeni dan moramo napolniti prostrani vrt tako, da ne ostane niti pedi zemlje, kjer ne bi f-taU noga slovenskega korenjaka. — Zraven tisočev Slovenk in Slovencev, pričakujemo, da nas omenjenega dne poset jo tudi vsi ntš slovanski bratje, brez razlike plemena in veroizpovedanja. Vsakdo naj omenjenega dne prinese svotico, ki naj bo v pomoč našim nedolžnim otročičem — naši bo-dcčnosti! A ne le oni, ki pridejo na vrt, ampak vsi zavedni Slovani mefeta in okolice naj žrtvujejo veče ali manje svote naši mladini v korist. Društva, ki ne morejo priti korporativno, naj dopošljejo svoj obolus, in isto naj stori sleherni narodnjak v slučaju, da bi mu ne bilo m žno osebno prisostvovati na tej velikanski slavnosti. Dobro bi bilo, ko bi se že sedaj začelo nabirati med krogi, ki ne morejo osebno sodelovati na slavnosti, a dobro bo tudi, ako blagajništvo združenih prirediteljic imožke in ženske podružnice sv. Cirila in Melodija) razpošlje že sedaj primerno število vstopnic na VBa naša narodna društva, katera nsj skrbe, da se iste razprodajo že pred koncertom. S tem se olajša delovanje pri blagajnah na slavnosti in se ponudi prilika, da žrtvujejo tuli oni, ki se iz enega ali drugega vzroka ne bodo mogli udeležiti te narodne slavnosti. Agitacija naj se razširi na vBe Bloje našega 1 udstva in naj se poskrbi, da dne 5. julija ne bo v Tretu in njega okolici slovanske duše. ki ne bi «e — bodi pa udeležbi, bodi s kakim darom — spomnila te slavnosti. Onim, ki običajno zasedejo »galerijo« — hočemo reči : očim, ki bodo gledali s hriba nad šolskim vrtom, priporočamo, naj se, ako že ne morejo plačati vstopnine, oddolžijo s kako malo svotico, katero naj pož ljejo blagajnikom ob uhodu na vrt. Z eno besedo: Nikdo naj ne pozabi, da, ako kaj da, je dal za s?ojo kri, za svoj rod, za svojo in narodovo bodočnost! Dan ."». julija bodi torej velik slovanski dan za vse trž&šfco Siovanstvo ! hru>tvo avtonomnih uradnikov in uslužbencev se je ustanovilo in začelo svoje delovanje. Za sedaj je stdtž društva v Žalcu, kjer je nilo na I. občnem zboru dne 1. junija t. 1. tudi voljeno načeln štvo in s cer : načelnikom g. Ivan Kač, obč. tajnik v Z ilcu, namestnikom g. Fr. Kovač okr. tajnik v Velenju, blaganikom g. And. Pete, obč. tajnik v okol. Celje, namestnikom g. Ant. Goršek, obč. tajnik v Gotovljab, tajnikom g. Oroslav Kusec. obč. tajnik v Žalcu, nam. g. Mart. G ršek, obŽ. tajnik v Šoštanju: od-born ki : Fr. Kojtna, obč. tajnik v Trbovljah, Vink« Zurman, obč. tajnik okol. Rogatec-Slatina, Damijan Kurent, okrajni tajnik v Sevnici. Društvo sme raztezat svoje delovanje po vseh avstrijsk h deželah, zastopan h v državnem zbora, in iz vseh teh denci. Vstopnina znaša enkrat za vselej 2 K, letnina pa 2 K na let?. Po«! porni ud lahko postane vsak pošten avstrijski driav jan in vsaka druga korporacija, ako plača 10 kron na Uto v društveno blagajno. Dtu> vo ima namen, da združi vse avtonomne uslužbence v Avstriji, naj poprej seveda v »lov. deželah, da j m zboljša gmotno stan e in zagotovi bodočnost. Ker pa se ta velika naloga more zvišiti le tedaj, ako se društva oklenejo vsi oni gospodje, kaieri •luž io avtonomnim uradom, so s tem prijazno vabi eni na pristop k temu za naš stan pre-potrebnemu društvu. Oglasi ae pošiljajo društvu avtonomnih uradnikov v Zilec, Stajarsko, in pr>deoe vstopnina in letnina. Z cz rom na to, da to društvo ni politično, ampak »trogo stanovikc, m z ozirom na to, da ae bo društvo potegovalo le za stanovske koristi, nam pač ni potreba delati za društvo druge retdame, nego da rečemo: komur je mari lastna sreča in sreča lastne rodbine, ta pristopi brez premisleka k društvu avtonomnih uradnikov. 'Slovansko pevsko društvo« vabi svoje cenj. gospice in gg. pevce na jutršnjo pevsko vajo, katera bb bo vršila ob navadni uri zvečer v »Slov. čitalnici«. Priporoča se, da se mnogoštevilno udeležb te vaje, ker je treba po dovršeni vaji skupnega pogovora radi prihodnjih veselic. Pevsko društvo »Slava« pri sv. 31. Magd. spodnji vabi na koncertno veselico s plesom, ki jo priredi v nedeljo dne 28. junija 1903. na vrtu krčme gospoda Josipa Miklavca. Vspored: 1. »Slava Slovencem«, godba. 2. H. Volarič: »Kdo vstaja«, možki zbor. 3. Vogel: »Cigani«, godba. 4. F. Grbič : »Slovanski brod«, možki zbor. 5. Smetana : Seksttt iz opere »Prodana nevesta«, godba. 6. Iv. pl. Zaje : »Himna Zvonimira«, možki zbor. 7. F. S. Vilbar: »Hrvatska davorija«, godba. 8. Iv. pl. Zaje : »Zložno brado«, možki zbor. 9. Parma : »Slovanske cvetke«, potpouri, godba. 10. Mettra: »Valovi«, valček, godba. 11. Igra »Dva gospoda jeden sluga«. 12. Parma : »Madi vojaki«, godba. 13. Ples. Začetek veselice točno ob 5. uri popoln Ine. Ples bo trajal do 3. ure zjutraj. — Vstopnina na koncert 40 stot. (20 nvč.) za osebo. K plesu možki 1 K (50 nvč.), ženske 60 st. (30 nvč.) V7 slučaju slabega vremena se bo veselica vršila drugi dan, dne 29. junija, t. j. v ponedeljek. Popravek. V včeraj.šnjem vabilu »Tr žaškega Sokola« na občni zbor za soboto dne 27. t. m. izostala je pomotoma ena točka dnevnega reda, in sicer : Volitev novega ob bora. Dnevni red se torej glasi : 1. Nago vor staroste. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo pregledovalcev računov. 5. Volitsv novega odbora. 6. Even-tuelni predlogi in interpelacije. Xa državni realki ee bo vršilo vpisovanje dne 9. julija od 8. do 12. ure pred-poludne za začetne črke A — K in od 3. do 7. ure popoludne za začetne črke L — Z. Vsprejemni izpiti se bodo vršili dne 10. julija, in sicer pismeni od 8.—10. ura in potem ustmeni do 12. in popoludne od 3. do 6. ure. V septembru pa se bodo vi šila vpisovanja dne 15. od 3. do 6. ure popoludne, vsprejemni izpiti pa dne 16. od 8. do 2. ure popoludne. — Na vpisovanje merajo priti učenci v spremstvu svojih etariSev ali njihovih namestnjkov, ki morajo prinesti seboj te le listine: rojstni list, spričevalo o cepljenih kozah, spričevalo o zdravju očes in zadnje šolsko spričevalo. Druge podrobnosti je izvedeti iz objav na črni tabli v zavodu samem. Pogreb žrtev nesreče v ulici Pozzo bianeo. Mesto danes ob 10 uri predpoluJne, kakor je bilo določeno, se je pogreb Olge Tavčar in Ide Perini vršil včeraj popoludne ob 5. uri in pol. In sicer je bil tako odredil magistratni ogleda mrlicev, ker sti trupli mladih žrtev že začeli trohnet'-. Sp/evoda se je udeležilo preko tisoč oseb. Kakih 60 belo oblečenih deklic je bilo v sprevodu. Deklice, razdeljene v gruče po 4, so nosile vence. Sprevod se je začel premikati na oglu ulice Donota. Odtod je šel v cerkev Sv. Antona novega, kjer je duhoven blagoslovil trupli, a jjotem je šel dalje do tuk. pokopališča. Samomor. Včeraj predpoludne okoli 10. ure je 25-letni ribič Andrej Preselj s Kontovelja, prišedši v čedaško pristanišče, kjer ima svoj čoln, zapazil nedaleč od brega ca površini morja žen«ko truplo. Poklical je takoj svoja sovaščana Jakoba Puntarja in Simona Preseljna, ki s^a bila sa svojim čolnom nedaleč od tam, ter jima pokazal plavajoče truplo. Ta dva sta takoj prijela za vesla ter se s čolnom približala truplu, je z vrvjo privezala k čolnu ter je privedla v pristanišče. Mej tem je bil šel Andrej Preselj v Barkovlje, zvat redarstvenega nadzornika Ladovca. Ko je redarstveni nadzornik prišel na lice mesta, so potegnili truplo utopljenke na suho. Bila je mlada, črno in jako čedno oblečena ženska. Obraz jej je bil nekoliko poškodovan. Pri njej niso našli ničesar, kar bi moglo dokazati identiteto vtopljenke. Na licu mesta se je sčasoma nabralo več Ijudij ; mej temi je bil neki kolesar iz TrBta, kateremu se je dozdevalo, da je utopljenka Djegova sestričina Ida Brandolin, stanujooa v ulici Chiozza št. 1. A ker ni bil popolnoma gotov, šel je klicat drugi dve svoji sestričini, kateri bi bili sestri vtopljenke. In res sti ti dve, došli na lice mesta, spoznali v vtopljenki svojo 25-letno sestro Ido Brandolin, rojeno v Korminu, kjer biva tudi njih oče. Pokojnica je že več let trpela na neozdravljivi bolezni in to je bil bržkone vzrok samomoru. Truplo so prenesli v mrtvašnico pri sv. Justu. Dražbe premičnin. V petek, dn9 26. junija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilno stvari vršile Bledeče dražbe premičnin : ulica Belvedere 3, oprema v zalogi; ulica Istituto 20, hišna oprava ; Vicolo cieco 2, 2 mizarske klopi; ulica Ac< izla-Klaneo dne t. m. od 10. do 11. ure predpoludne, javna dražba. Izklicna eena je 14*'»*; K in 04 vin. Vsak ponudnik mora vložiti, predno stavi kako [ionudbo, v roke e. kr. komisarja — voditelja dražbe vadi j 10°/o izklicne cene. Ponudbe morajo biti ustmene. Županstvo občine Ociila-Klaiec, dne 21. junija 1903. ŽUPAN: Metlika. Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Trst. - ulica dell ludustria št. 1. - Trst. Comei tne pl< šče umedene od 25 i d 33 j enp, še^tvo^alce plošče od 'JO in 2o cm po K 2.— IZ"1- Plošče v risanjih po dogovoru. — Se ne ! \ oji nik»ke kockureLce bori s< glnde cene ali kakovost blaga. JAKOB BAMBIČ - trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Naj line je testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita, ovsa in otrobi. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in brobno Cenike razpošilja franko Prodajalnica obuval G. Mayer Grego. TKST. — Riborgo štv. 19. — TRST. Velikanski dohod za b i r m o. Qbuvala za pospode črna, augUška po gld. 3.20 ruueca, p<» gld. 3.50. Specijaliteta obuval za deoke. Qbuvala za gospe. črni ali rumena, angleška po gld 3.50 nizki čevlji lakirani a beli po gld. 1.90 >*aročbe po meri. Izbor oblek za moške in dečke. 1 n i L. Lnzerjev obliž za tnriste. Pr;poznano najboljše zdravilo proti kurjim očesom, žu Jjem itd. Glasna zaloga: Lekarna L. SCHWENK, DUNAJ-MEIDLING. - Tobiva se v vseli lekarnah. - [ II M i oo o § Prodaj alnica obuval Julij a Romanelli g C O R S O 8. Velikanski dohod za spomladni čas. Obuvala za gospode črna, angleška po gld 3-20, lumena, » po gld- 3.50 Specijaliteta ubuval za dečke. Obuvala za gospe. črui ali rumena, angleška po gld. 3.50 nzki Čevlji lakirani ali beli [»o gld. 1.90 Naročbe po meri. O OO: ( < Rujavi čevlji za moške ali ženske po gld. 2.50 o =00- o Pri svetem Antonu Padovanskem. i prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari. PREDNO kupite ----PERILO blagovolite obstati veliko skladišče angleške piatenine in kotenine t v r d k e Vittorio gaspcrini TRST — ul Nuova 15. — TKST kjer se prodaja po stalnih cenah z 10° 0 odbitkom. Idor naturi blaga za 10 K vdobi poseto dar. VZORCI SB NE DAJAJO S Trst, Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo). Dobi se bogata izbira piane t, oa.matik, pluvial, kumeral, roketov, kvadratov, kolarjev Leo, prsuikov, mi.-alov, brevirjev, ritualov, diuraov m ntštevilno nabožnih ^ raz ično fino \ezan h knjig, svečnik iv, križev, svetilnic, kelihov, ciborjev se srebrno kupo. q Jedina zaloga za celo Primorje k pov v vsakovrstni velikosti in kvaliteti, / umetniško delo v romanskem kartonu, prif»«iročljivili posebno za vlažne cerkve. J Zaloga sveč in čistega čebelnega voska kakor tudi mešane sveče I. ^ in II. \ rfcte. podob, \encev. križcev in svetinj vsakovrstnih. v Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del f spadajoči h k bcgočastju, izvršijo se vezanja (ricami) najfinejša za zastave, pregrinjala idr. / Popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, pri kojej je izključena vsaka konkurenca. ^ Naročitve se izvršijo točno in hitro. J S^T Ob nedeljah in praznikih je prodajalnica zaprta. Z odličnim spoštovanjem Anton J. Vogrič. m I Svoji k svojim Pavel Gastwirth Trst, ulica Madonnina 3. Zal< ga pohiitva, popoln h sob. Dunaj- Trst. Železno pchištvo, zreaJa iz Bele je. — Pcd< be v iitoru in tapetarija. — Ure, šivalni stroji za dum n cbrt po n^j u god ne; šli četah. Anton Skerl mehanik Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia). Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru. Internacijonalna godba in petje. Vse po cenah, da >c ni bati konkurence. Specij elite ta: Priprave za točenje piva. NB. V olajšanje nakupovanja Be proda ajo vm predmeti tudi na mesečne ol roke. TRGOVINA Z MANIFAKTURNIM BLAGOM jffaton Sancin pok. prana TRST. — Ulica Barriera vecchia štv. il. — TRST. Priporoča velik izbor : srajc belih ali harvanih za moške, ovratnikov, zapestnic, kravat zadnje novosti, perkalja, sa t in a, najlepšega in izbranega cefirja ter razno perilo. Vezenine in moder ci. Snovi j iz priste volne in v vseh barvah za obleke za gospe. Blago za delavske hlače in Jako znižane cene I izdelki za delavce. Jako znižane cene! OSlMana 1894. (Moma 1894. 1891. Odlikovana tovarna na vodno in parno silo z najboljšimi stroji iz prvih nemških tovarn ter velika zaloga vsakovrstnega pohištva Ivan Doljal ? Mm pri Gorici. Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena 1. 1889. V lastni hiši. = Lastne žage. Tovarna razpolaga z mizarji^ veščimi od najnavadnejSih do najfinejših del vseh »logov, enako z izvrstnimi strugarji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapetarji, tako, da lahko prevzame in izvrši v najkrajšem času vsako delo vseh slogov; prevzame tudi mebliranje vil, prenočišč, uradov itd. z navadnim in najfinejšim pohištvom. Za mizarje. Velika zbirka obkladkov iremeša), strugarskih in rezljarskih izdelkov, za izdelovanje zrezanega in pooblanega lesa, vsakovrstnih okraskov, gol, kornižev in vseh drugih mizarskih potrebščin. Vsaka konkurenca izključena, ker se dela samo iz lesa, posušenega v nalašč z to naprapljenih pečeh, ter se tvrdka drži gesla: Solidnost in točnost v postrežbi. Vrhu tega Be jamti za vsak posamezen kos. — Brzojavi: Dolj&k — Solkan. Gustav Bonazza v Trstu, Piazza Barriera vecchia, (vogal Androna tleli' Olmo). Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev —__in tapecarij. --- - Popolno opremljene sobe. - Konkurenčne cene. Naročbe se dostavijo razven embalaže franko na ........kolodvor ali brod v Trstu...... 30 malih stanovanj ; srr,: kukinjo se takoj oddii v ul:ei Industria in ul. Guardia. v hišah Stjlfa. Pisarna v ul. Giuliaui št. 20 A, 1. najstr. od 1—2 in 5—7 j. op. Gulielmo Brod & C.° poznana tvrdka s 0 H I Š T V 0 M najeleganfnejše vrste ZAJAMČENE KAKOVOSTI po najnižjih cenah Via S. Giovani štv. 14 "X" R S T vogal Piazza S. Giovani. KATALOGI BREZPLAČNO IX GRATIS Gostilna ,ALLA BELLA VEDUTA" ulica Romagna št. 20 nasproti vojašnici. @ Zbirališče slovenskih delavcev £ Toei se pristno istrsko in vipavsko vino ter dalmatinski opolo. Izvrstna Mm — Vse jo najnižjih česali. Priporoča se za mnogobrojen obisk ter kliče »Na zdarl« vsem slov. bratom Gora/d Ivam-i e gostilničar. Qnl!r»if atni* Tešč 8lovenske£a> nem5kesa in OUIIUI IctlUI y italjans tega jezika hoče službo v kaki odretnišk ali notarski pisarni pisarni. Naslov pov,; uprava lista »Edinost-. Sionione Adriatica tli Sicnrta t Trsti zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju proti toči, na življenje v vsih kombinacijah. Glavnica in resen; druživa dne 31. deoemtir 1832.: G7avnica društva..... gld. -i.000.000'— Premijna reserva zavarovanja na življenje ..............13.32«i.:Ji»>£> Premijna reserva zavarovanja proti ognju......'. . 1,632.248-22 Premijna rezerva zavarovanja blaga pri prevažanju ..... ^ 49.47.1G4'8ti Urad ravnateljstva: Via Valdirivo it. 2, (v lastni hiši.j 0000000000009090 „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polnovplačani akcijski kapital - Špitalske ulice Štev. 2. ===== K 1.000.000 Zamenjava in eskomptuje Daje predujme na vred. papirje. K U D U i e in prodaja izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale Zavaruje srečke proti kurzni ^ —-—------kupone. ------~ =^===1^= izgubi .,,.,.. ▼»■e vrpte rent, zastavnih pisem, prijontet, komune.:tin ........... obligacij. srečk, delmc, valut, novcev in deviz Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Promeie izdaja k vsakemu žrebanju. BC Eskompt in inkaaso menic. Bor—a. naročila. Podružnica v Spljetu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do = dne vzdiga. =-------------—= Promet s čeki in nakaznicami.