Štajerski TEDNIK petek, 24. 1. 2020 COLOR CMYK stran 1 pe tk ov a iz da ja Ptuj, petek, 24. januarja 2020 Letnik LXXIII  št. 7  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,50 EUR Podravje Starše  „Koliko hiš se je zgradilo pri nas? Nič!“  Stran 4 Aktualno Kidričevo  Požagali 861 borov, novih dreves bo 3.500  Stran 2 V središču Ormož  Uradno odprli prenovljen mejni prehod  Stran 6 Kmetijstvo Kidričevo  Cvetlični med Jožeta Vidoviča je najboljši  Stran 8 Šport Tenis: "Iz vlažnega balona do Rod Laver Arene. Dobro, a ne!"  Stran 17 SPORED Daniel Popović »Želim postati slovenski glasbeni heroj!« Od 24. 1. do 30. 1. 2019 TV-spored Ilka Štuhec Končno čas za vrnitev na vrh! TOČKA 1 Dobri zdravnik Ima velike težave s komuniciranjem! Aktualno  Občine urejajo območja za raztros pepela, Cerkev tej obliki pokopa nasprotuje  Stran 2 Središče ob Dravi  Skriti »migrantski hotel« sredi gozda  Stran 12 Foto: Črtomir Goznik Ptuj  Huda kri kulturnikov zaradi plačila nadomestila  Stran 3 Podjetništvo Perutnina Ptuj  Balkan najaktualnejši kadrovski bazen  Stran 5 Ptuj  Prodaja »rdeče šole« spet neuspešna  Stran 3  Strani 6 in 7 Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi -50 % na odras lo ali otro ško celodnev no vstopn ico Slovenija, Podravje  Policija lani za prevajanje namenila 800.000 evrov Migranti poskrbeli za zaslužek tolmačev Slovenska policija je v minulih petih letih za tolmače in prevajalce porabila 2,5 milijona evrov. Največ pogodb je bilo skle- njenih s tolmači oziroma prevajalci za arabski jezik. Stroški policije za plačilo tolmačev so v zadnjih dveh letih sunkovito poskočili. Medtem ko so leta 2015 znašali 245.000 evrov, so se lani že približali znesku 800.000 evrov. Več na strani 7. Štajerski TEDNIK petek, 24. 1. 2020  COLOR CMYK stran 2 petek  24. januarja 20202 Aktualno Zakon o pokopališki dejavnosti opredeljuje štiri oblike pokopov – z žaro, s krsto, pokop, ki se opravi po predpisih, ki urejajo vojna gro- bišča ali prikrita vojna grobišča, ter pokop z raztrosom pepela. Slednja oblika pokopa je dovoljena na posebej določenem prostoru na pokopališču ali zunaj njega. Imena pokojnih, razen pri anonimnem po- kopu, so, če naročniki pogrebov to želijo, napisana na skupnem nag- robniku. Na prostoru za raztros pepela je urejen skupni prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč. Izven tega prostora cvetja in drugih predmetov ni dovoljeno polagati, prav tako je prepovedno hoditi po tem prostoru, razen za namene vzdrževanja pokopališč. Raztrosov pepela več kot pokopov s krsto V Slovenski Bistrici je tovrstna možnost pokopa omogočena na mestnem pokopališču v neposre- dni bližini poslovilne vežice, prvi raztros pa je bil opravljen leta 2012. »Odkar je raztros mogoč, je bilo na tak način opravljenih 60 pogre- bov. Opažamo porast takega na- čina pokopa, zlasti v zadnjih dveh letih. Tako je lani delež pokopov z raztrosom pepela znašal 15 %, pogrebov s krsto je bilo manj kot 10 %, vseh pogrebov skupaj pa je bilo 115. Na prostoru za raztros pepela se lahko na tablo zapišejo imena pokojnih, vsako leto pa se zgodi, da se nekaj pokojnih pokop- lje anonimno – torej brez napisa,« je podatke predstavil Modest Mo- taln iz bistriške Komunale. Ob tem pa beležijo tudi odločit- ve svojcev po ukinitvi obstoječih žarnih grobov in raztros pepela pokojnih, kot je slišati, tudi zaradi znižanja stroškov vzdrževanja. Ta novodobnejši način poko- pa je omogočen tudi na Ptuju. Iz Javnih služb Ptuj so odgovorili: »Pokop z raztrosom pepela se na ptujskem pokopališču izvaja od leta 2018 in od takrat do sredine januarja se je izvedlo 38 tovrstnih pokopov. V letu 2019 je bilo na ptu- jskem pokopališču izvedenih 183 pogrebov. Od tega je bilo 19 klasič- nih, 20 z raztrosom pepela ter 144 žarnih pokopov.« Pokop z raztrosom pepela v odlokih o pokopališki dejavnosti predvideva tudi več podravskih občin, med njimi tudi Markovci, a za zdaj ta možnost ostaja le še na papirju. »Prostor z obeležjem bomo uredili takoj, ko bo vreme dopuščalo, denar v proračunu pa imamo že zagotovljen,« je zatrdil mar kovški župan Milan Gabrovec. Tekom leta se bodo te investicije lotili tudi v Majšperku Cerkev: "Raztros pepela ni dovoljen, župnik ne sme prisostvovati" A medtem ko imajo ljudje čedalje manj zadržkov do te oblike pokopa, pa raztrosu pepela nasprotujejo v Katoliški cerkvi. Kongregacija za nauk vere, ki jo sestavljajo kardinali in drugi uradniki, je že pred slabimi štirimi leti objavila navodila o poko- pu pokojnih in shranjevanju pepela v primeru kremacije (sežiga). Med drugim je zapisano, da raztros pe- pela v zrak, zemljo ali vodo ni do- voljen. Na prošnjo slovenskih ško- fov so lani posredovali še dodatna pojasnila in izrecno zapisali, da ni dovoljen pogreb z raztrosom niti na pokopališčih, ki imajo posebno mesto za raztros. To pomeni, da duhovnik lahko pred samim raztro- som pepela opravi ustrezen del pogreba (tudi pogrebno mašo) v mrliški vežici, cerkvi oz. na drugem primernem mestu ob žari pokojni- Podravje  Še vedno največ žarnih pokopov, v porastu raztros pepela Občine urejajo območja za raztros pepela, Cerkev tej obliki pokopa nasprotuje Vprašanje smrti in pogreba najdražjih se dotika človekovih zelo osebnih čustev in zato je za mnoge izjemnega pomena tudi način slovesa od bližnjih. V Sloveniji prevladuje pokop z žaro, upada število pokopov s krsto, vse pogostejši pa postaja pokop z raztrosom pepela. In čeprav vse več občin ureja posebne prostore za ta namen, takšni obliki pokopa nasprotuje katoliška cerkev. Foto: Modest Motaln Plošča z imeni in priimki umrlih, katerih pepel je bil raztrosen na za to posebej določenem mestu. Ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatja- na Vaupotič Zemljič je izpostavila, da je prav, da se nad točenjem alkohola mladoletnim osebam iz- vaja poostren nadzor: »Gostinci bodo tako ugotovili, da se jim to ne izplača, če že moralno ne ra- zumejo, da to ni prav. Želim, da se nadzor nadaljuje, ker gre za veliko težavo. Pa ne samo v gostilnah, temveč tudi v trgovinah. Nekate- ri trgovci brez kančka slabe vesti prodajajo alkoholne pijače mlado- letnim. Če jih kdo na to opozori, se izgovarjajo, da je otrok prišel kupit za očeta ali mamo. Četudi je prišel kupit za predsednika države, se to ne sme. Na tem področju nas vse skupaj čaka še veliko dela.« Me- stna svetnica Sergeja Puppis Free- bairn je menila, da bo korak naprej dosežen, ko bodo ljudje o zlorabi alkohola in drugih težavah, ki jih ta posredno povzroča, zmogli od- prto govoriti: „Tudi starši pogosto naredijo napako, ko 12-, 13-letnim fantom ponudijo alkohol (pivo), in sicer z besedami, saj zdaj pa si že pravi moški. Nadzor nad prodajo alkohola imajo v tujini v primerjavi z nami veliko bolje urejen. Za pro- dajo je treba pridobiti dovoljenje. Prvič, ko je ugotovljena kršitev, prodajalec dovoljenje izgubi in ga ne more nikoli več pridobiti. Tako lahko trgovino ali lokal samo še zapre. Prodaja alkohola je ločena od supermarketov in to niso tako zlahka dosegljivi izdelki za nakup.“ Podravje  Mladi in alkohol Trgovci in gostinci prodajajo alkohol mladoletnim Pomočnik komandirja policijske postaje Ptuj Andrej Karba je poudaril, da so proti koncu leta v gostinskih lokalih izvajali poostren nadzor uporabe alkohola in zaznali precej kršitev. V primerjavi z lanskim letom gre za 83-odstotni porast. Slovenske gorice  Različna grobna mesta po različnih cenah Večina brez prostora za raztros pepela Ko se odločijo za prenovo pokopališča, občine danes poko- pališčem poleg klasičnih grobov dodajajo žarne zidove, žar- ne grobove, prostore za raztros pepela …, ljudje pa izberejo vrsto grobnega mesta po svoji želji in fi nančnih zmožnostih. Projekt celovite prenove pokopališča v Trnovski vasi je trajal dve leti, danes pa se lahko občani pohvalijo s pokopališčem, ki je konku- renčno vsakemu večjemu sodobnemu pokopališču, saj ponuja vso potrebno pokopališko infrastrukturo. Novosti v ponudbi so žarni zid, kjer je na vsaki strani v dveh vrstah na voljo po deset niš, v katere je mogoče postaviti po štiri žare, 19 žarnih grobov in prostor za raztros pepela pokojnika. Grobnina za prvi najem žarnega groba stane 180, za žarno nišo 1.700, za raztros pepela in vpis na skupno obeležje pa 280 evrov, medtem ko znaša letna grobnina na pokopališču v Trnovski vasi za žarni grob in žarno nišo po 25, za raztros pepela pa 11 evrov. V občini Lenart imajo dve pokopališči, in sicer v Lenartu in Voliči- ni. Po besedah Mirka Kojca iz občinske uprave imajo poleg klasičnih grobnih mest na obeh pokopališčih še žarne grobove, na lenarškem stoji tudi žarni zid, pepela pokojnika pa še ni mogoče raztrositi. Za za- kup niše v žarnem zidu je treba plačati 3.605,41 evra, za vzdrževanje pa potem še 8,17 evra. Najem žarnega groba stane 8,98 evra letno, pri prvem najemu pa je treba plačati še za temelje, in sicer 192,76 evra. Tudi v občini Sveta Trojica so na pokopališču uredili žarni zid in žar- ne grobove, prostora za raztros pokojnikovega pepela pa še nimajo. Ob prvem najemu žarnega groba je treba plačati 183 evrov, stroški letnega vzdrževanja pa so določeni po kvadratnem metru in znašajo 8,9 evra, torej tudi za žarno nišo. Žarni zid je na trojiškem pokopališču na lastne stroške zgradilo zasebno podjetje, ki žarne niše prodaja po približno 900 evrov. V občini Cerkvenjak so že uredili žarne grobove, ostalo še načrtu- jejo. Simona Kramberger iz občinske uprave pojasnjuje, da sta tako prostor za raztros pepela kot postavitev žarnega zidu predvidena v sklopu širitve pokopališča, za katerega še pripravljajo projektno doku- mentacijo. Najemnik mora za prvo ureditev žarnega groba plačati 20 evrov, sicer pa je cena letnega najema grobnega mesta izračunana po kvadratnem metru, ki znaša 9 evrov, kar torej za žarni grob v velikosti 1,1 kvadratnega metra znaša 9,90 evra. Imetnikom električne luči na grobnem prostoru se k letni najemnini dodajo še stroški porabe elek- trike v višini dveh evrov. Na pokopališču v občini Sveti Andraž zaenkrat nimajo ne žarnih gro- bov in žarnih niš, niti prostora za raztros pepela. Tako je tudi na destrniškem pokopališču, kjer imajo velike težave s prostorom. »Na pokopališču smo leta 1996 zgradili poslovilni objekt s parkirnimi mesti. Pet let kasneje smo pripravili idejni projekt za ši- ritev pokopališča, v okviru katerega je bila med drugim predvidena tudi postavitev žarnega zidu in povečanje grobnih polj na spodnjem delu pokopališča. Žal se ni nadaljevalo v tej smeri, ampak je bil naro- čen novi projekt, za katerega je občina plačala približno 21.000 evrov, investicija pa bi potem stala 1,5 milijona evrov. Ker moramo rešiti pro- blem premajhnega pokopališča, nas zdaj čaka priprava projekta, ki ga bomo lahko tudi izpeljali,« razlaga destrniški župan Franc Pukšič. V občini Juršinci imajo poleg klasičnih grobov urejen tudi žarni zid, cena kupnine za žarno nišo pa je 1.220 evrov. Foto: SD Grobnina za prvi najem žarnega groba na trnovskem pokopališču stane 180, letno vzdrževanje pa 25 evrov. Foto: M24 Kazen za nezakoniti raztros Z globo od 300 do 500 evrov se za storjeni prekršek kaznuje posameznik, če pokoplje pokojnika ali raztrosi pepel pokojnika na mestu, kjer to ni dovoljeno, oziroma za to nima ustreznega soglasja, je še zapisano v zakonu. ka, ne sme pa prisostvovati pri pre- nosu pepela pokojnika na mesto raztrosa (sprevodu) in pri dejanju raztrosa. V smernicah za krščanski pokop je glede raztrosa pepela še zapisa- no, da je želja, da bi bil umrli raz- tresen v morju, gorah, gozdu ozi- roma na pokopališču, krščansko nesprejemljiva, saj je v takšnih pri- merih bolj poudarjena ljubezen do narave in zemeljskega življenja kot pa z bogom in bližnjimi. Ob tem izpostavljajo še en vidik: »Pokop z raztrosom pepela izpušča mož- nost za molitveno spominjanje pokojnika, ki izhaja iz obiskovanja grobov. Kdor nima groba, ne do- pušča spomina, zato hitro pride do pozabljanja.«Foto: Modest Motaln Zelenica, kjer se opravlja raztros pepela v Slovenski Bistrici Štajerski TEDNIK petek, 24. 1. 2020 COLOR CMYK stran 3 Leta 2017 je mestni svet sprejel sklep, s katerim je soglašal s proda- jo stavbe na Raičev ulici 2 na Ptuju, ki je v občinski lasti. Kljub dilemam o tem, ali naj se jo sanira ali ponudi v prodajo, je obveljala druga vari- anta. Sledili so poskusi prodaje na dražbah, a so bili prav vsi doslej neuspešni. Še več, interesa za na- kup niti na eni dražbi ni pokazal nihče. Za nobeno ni bila vplačana niti varščina. Leta 2018 je bivši župan Milan Senčar sicer zatrjeval, da so imeli resnega kupca za skoraj 2.000 m2 veliko stavbo, ki pa naj bi odsto- pil od nakupa. Razlog: opravljen statični preizkus stavbe, ki naj bi pokazal, da bi bilo stavbo najbo- lje podreti in graditi novo. Ker ni spomeniško zaščitena, je to tudi možna varianta, a naj bi Zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) zahteval, da se pred za- četkom izgradnje pridobi njihovo soglasje, saj gre za vplivno obmo- čje gradu. Ironija, s katero se Ptuj srečuje že vrsto let, je, da so na eni strani velike potrebe po selitvi nekate- rih zavodov, na drugi pa prazni, a dotrajani in za uporabo neprimer- ni prostori. Raičeva se je dalj časa omenjala kot potencialna lokacija za Glasbeno šolo Karola Pahorja, pa tudi s tega ni bilo nič. Ne gle- de na namembnost je jasno, da je trenutno stanje najslabše in da še ena prazna, propadajoča stavba v centru mesta nikomur ni v ponos. Številni neuspešni poskusi prodaje Prvič so dražbo za stavbo na Raičevi 2 razpisali junija 2017 po iz- hodiščni vrednosti 468.230 evrov. Ker je bila neuspešna, so ceno zni- žali za 15 %. Tri mesece kasneje je bil ta objekt ponujen za 397.995 evrov, konec leta 2018 pa so ceno še znižali in je znašala 358.195 evrov. Za tak znesek so jo prodajali vse do letos, ko so 15. januarja izvedli dražbo in omenjen objekt ponudili za 458.600 evrov. Na prvi pogled nelogična poteza občine pa je pov- sem birokratske narave. V skladu z zakonodajo so namreč morali op- raviti novo cenitev nepremičnine, ki je za izhodiščno vrednost določi- petek  24. januarja 2020 3Aktualno Ptuj  Prodaja stavbe na Raičevi 2 ponovno neuspešna „Rdeče šole“ niso prodali za 365.000 evrov, a so jo ponudili za še višjo ceno Prodaja stavbe na Raičevi 2 je ena tistih zgodb z dolgo brado. Najprej so se je želeli „rešiti“ šolniki, saj so bili prostori zanje povsem neprimerni. Po selitvi šole dr. Ljudevita Pivka leta 2016 na novo lokacijo, pa je stari objekt ostal prazen in zaradi stanja neuporaben. Krasi ga le velika okovana veriga z veliko ključavnico na vhodnih vratih. Foto: ČG V kratkem bodo stavbo na Raičevi ulici 2 ponudili po znižani ceni. Kidričevo  Posek dreves ob glavni cesti Požagali 861 borov, novih dreves bo 3.500 Družba Slovenski državni gozdovi (SiDG), ki je v lasti Repu- blike Slovenije in upravlja z državnimi gozdovi, je na obmo- čju občine Kidričevo izvedla temeljit posek dreves na povr- šini 1,7 hektarja. Posekali so del gozda pri križišču za Kungoto ob glavni cesti Ptuj– Slovenska Bistrica. Kot so pojasnili, so odstranili 861 dreves, kar je blizu 1.100 m3 gozdnih lesnih sortimentov. »Razlog za posek je, da se v gozdnogospodarski enoti Spodnje Dravsko polje načrtuje pre- mena gozda (to je gojitveno delo, s katerim se zamenja drevesne vrste v gozdu). V preteklosti se je namreč na tem območju načrtno sadil zeleni bor kot neavtohtona drevesna vrsta, kar ima za posledi- co tudi širitev bolezni, ki prizadenejo to drevesno vrsto (glive). V tej gozdnogospodarski enoti je gozdov, v katerih prevladuje zeleni bor, več, osredotočamo pa se na tiste dele, kjer je sestava gozda najmanj naravna. Vse aktivnosti SiDG se izvajajo skladno z odločbami Zavoda za gozdove Slovenije in gozdnogospodarskimi načrti za to območje,« so povedali. Seveda pa lokacija ne bo ostala prazna. Posekana drevesa bodo nadomestili z novimi. Sadili bodo avtohtone drevesne vrste, med katerimi bosta prevladovala hrast in gaber. Dodatno bodo zasadili plodonosne in medonosne drevesne vrste, kot so češnja, lipa, mace- sen in rdeči bor. »Po odločbi Zavoda za gozdove Slovenije bomo na tej lokaciji posadili 3.500 sadik mladega drevja, širše na območju pa vse skupaj 6.400. Sajenje dreves načrtujemo v spomladanskem času, predvidoma konec marca. Vključili bomo tudi projekt Ekošola. Načrtu- jemo, da bi del sadik posadila tudi skupina otrok in mladih, ki sodelu- jejo pri tem projektu.« V družbi SiDG so dodali, da so v sklopu sečnje ob glavni cesti in cesti proti Kungoti posekali še nekaj dreves, ki so bila nevarna za promet. Drugi večji posegi v kidričevski gozd ob glavni cesti zaenkrat niso na- črtovani. So pa na območju gozdnogospodarske enote Spodnje Dra- vsko polje predvidene nadaljnje premene (poseki in nove zasaditve), ki jih bodo izvajali postopoma. Foto: MZ Golosek na državnem zemljišču ob glavni cesti, pred križiščem za Kun- goto. SiDG bo območje na novo pogozdil s 3.500 sadikami avtohtonih drevesnih vrst, v glavnem z gabrom in hrastom. Zasadili bodo tudi plo- donosna in medonosna drevesa. Obnova bo zahtevala krepko več kot dva milijona evrov Kdaj bo nova dražba razpisana, še sicer ni znano, a jo je pričakovati kar kmalu. Morda bo nižja cena vplivala na zanimanje potencialnih zasebnih investitorjev. A kdorkoli bo ugriznil v to očitno kislo jabolko, ve, da gre za velik zalogaj. Projektna dokumentacija rekonstrukcije je bila zadnjič izdelana leta 2016. Za ureditev prostorov naj bi po teh ocenah potrebovali okrog 2,29 milijona evrov. Glede na povišanje cen v gradbeništvu bodo danes najbrž potrebna vlaganja še nekoliko višja. Velik plus pa je odlična lokacija v centru mesta, pa tudi dejstvo je, da je trenutno povpraševanje po stanovanjih – za kar bi bila ta stavba gotovo primerna – na Ptuju veliko. Dopis je vodstvo ZKD poslalo vsem odgovornim (županji MO Ptuj Nuški Gajšek, direktorju ob- činske uprave MO Ptuj Alenu Jevtoviću in vodji oddelka za ne- gospodarske dejavnosti Zdenki Ristič) posredovalo zato, da jih seznanijo, kako bi plačevanje upo- rabnine prostorov (ta doslej v po- godbi uporabnikov ni bila zajeta) v najslabšem primeru pomenilo celo konec delovanja kulturnih skupin, ki uporabljajo prostore v obeh omenjenih objektih. Predsednica ZKD Ptuj Petrovičeva je tudi opo- zorila, da je bilo v vseh pogovorih glede prenosa upravljanja objek- tov zagotovljeno, da ostajajo po- goji za uporabnike nespremenjeni. Morebitno plačilo uporabnine bi preseglo sredstva po razpisu V dopisu je vodstvo ZKD naved- lo tudi konkretne podatke o tem, koliko bi društva stala uporabnina prostorov. Ta bi npr. za 10 mesecev v letu samo za ženski pevski zbor Društva prijateljev Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož znašala 1.240 evrov, za program po razpisu pa so za leto 2019 prejeli vsega skupaj le 1.066 evrov. Pri tem pa velja opozo- riti tudi na stroške dela zborovod- je, prevozov na nastope, pripravo letnega koncerta, pripravo vabil, programskih listov, plakatov... Po- dobno velja tudi za druge skupine. „S tem, ko jih bomo obremenili s stroški uporabnine, bo ljubiteljska kultura v MO Ptuj zamrla. Ali bomo to res dovolili? Zagotovo je mogo- če najti rešitev, ki bo skupinam še naprej zagotovila brezplačno upo- rabo prostorov, kljub temu, da ni- majo statusa v javnem interesu na področju kulture. Vsako društvo ga tudi ne more dobiti,“ je še zapi- sala Nataša Petrovič. Dogovori (zaenkrat) ostajajo skriti pred javnostjo MO Ptuj kot lastnica Narodne- ga doma Ptuj in Stare steklarske delavnice z letošnjim letom prev- zema tudi upravljanje objektov, saj je bilo prejšnje stanje nezako- nito in ga je bilo treba uskladiti z veljavno zakonodajo. „Izvajalcem kulturnih programov je še vedno omogočena brezplačna uporaba. Res pa je, da skladno z veljavno zakonodajo plačujejo nadomesti- lo stroškov, ki nastajajo z upora- bo. Pogoji uporabe se ne spremi- njajo, le dogovoriti se bomo mo- rali, kako zadostiti zakonodaji,« je pojasnila Stanka Krajnc Letonja iz MO Ptuj in še dodala: »Osebi, ki sta pred pred prenosom objek- tom nazaj na MO Ptuj opravljali naloge upravljanja in vzdrževanja obeh objektov, sta po prenosu z ZKD Ptuj zaposleni na MO Ptuj in opravljata enake naloge kot pred tem.« Predlog, ki je v tem hipu pred- met dogovorov, naj bi bil sicer po besedah odgovornih na MO Ptuj po prvih odzivih sprejemljiv za vse. Kakšen je ta (usklajen) predlog, javnosti ne želijo povedati, bodo pa vsa odprta vprašanja reševali naprej na ponedeljkovem sku- pnem sestanku. Ptuj  O brezplačni uporabi Narodnega doma in Stare steklarske Huda kri kulturnikov zaradi plačila nadomestila Dopis predsednice Zveze kulturnih društev (ZKD) Ptuj Nataše Petrovič, v katerem opozarja na hude posledice morebitnega plačevanja uporabnine prostorov v Narodnem domu in Stari steklarski delavnici za kulturne skupine in društva, je te dni povzročilo precej hude krvi in jeze. Foto: Črtomir Goznik Prostore Narodnega doma (na fotografi ji) in Stare steklarske delavnice bodo lahko kulturne skupine še naprej uporabljale brezplačno, plačevati pa bodo morale stroške (ogrevanje, elektrika, čiščenje). la ceno 458.600 evrov: „O prodaji nepremičnine po tej vrednosti je odločal svet MO Ptuj in sklep spre- jel. Javna dražba po tej vrednosti je bila neuspešna (15. 1. 2020). Pred- videva se razpis nove javne dražbe po zakonsko največ znižani vred- nosti, kar znese 321.020 evrov.“ Štajerski TEDNIK petek, 24. 1. 2020  COLOR CMYK stran 4 petek  24. januarja 20204 Podravje Na trend izseljevanja zlasti ak- tivnih mladih je opozoril tudi sve- tnik Anej Lukan. Točnega števila sicer ni mogoče ugotoviti, a po podatkih SURS naj bi se v druge občine v obdobju med 2010–2018 izselilo kar 1.373 oseb. Upad števila prebivalcev močno ublaži število priseljenih iz drugih občin, ki je v enakem časovnem obdobju znaša- lo 1.309 oseb. Na občini odseljevanja niso zaznali, pravijo pa tako: »Zaznava- mo povečano povpraševanje po zemljiščih za stanovanjsko gradnjo s strani mladih družin iz drugih ob- čin.“ Prav pomanjkanje zemljišč, kjer je možna gradnja, pa naj bi po mnenju večine svetnikov na de- cembrski seji bilo ključni razlog za odseljevanje mladih iz občine. Občina ima v lasti več zemljišč, kjer je možna gradnja Posebej kritično se je do proble- ma pomanjkanja gradbenih parcel opredelil svetnik Cveto Završki, ki je med drugim izpostavil, da naj bi bilo v lasti občine več zemljišč za gradnjo, toda gradi se prav nič. Ivan Pišek je pri tem podrobneje pojasnil: „Z lanskim sprejetjem novega prostorskega načrta se je v vseh vaseh pridobilo kar nekaj no- vih stavbnih zemljišč. Večina jih je sicer v zasebni lasti in občina nima vpliva na to, kaj bodo lastniki nare- dili z njimi. Ima pa občina tudi svoja stavbna zemljišča v vseh vaseh in nobene vizije, kaj narediti z njimi.“ Iz občine so na drugi strani spo- ročili: „Glede na sprejeti in veljaven prostorski akt je v občini Starše v vseh naseljih približno 400 parcel ali zemljišč, na katerih je možna gradnja.“ Pišek je glede problema- tike dostopnosti gradbenih parcel vložil amandma: „Predlagal sem, da se za 'stanovanjsko politiko' v občini nameni 400.000 evrov. Tre- ba je pripraviti celovito strategijo, kako našim občanom in zunanjim interesentom takoj ponuditi vse razpoložljive občinske parcele po primernih cenah. Poiskati je treba tudi kakšnega investitorja, ki bi gradil manjše stanovanjske enote za trg, kot se to dogaja v vseh so- sednjih občinah.“ Amandma zavržen zaradi administrativnih zank Ob tem je Pišek še navrgel: „Ve- čina svetnikov se strinja s predla- ganim amandmajem in upal sem tudi na kooperativnost župana in občinske uprave, vendar, žal, ni tako. Namesto, da bi amandma upoštevali, so našli administrativ- ne zapreke v Poslovniku, kjer piše, da mora svetnik pri vložitvi aman- dmaja oceniti vrednost in navesti, iz katerega konta bi vzel in na ka- terega bi dal. Opisno sem navedel vse, nisem pa navedel kontne šte- vilke amandmaja in zato moj pred- log ne bo šel niti na glasovanje. Ko sem jim pojasnil, da ta postavka v proračunu sploh ne obstaja in torej ne morem navesti št. konta, so mi pojasnili, da bi bilo vse v skladu s poslovnikom, če bi pripisal stavek: 'Prosim za odprtje novega konta in določitev kontne številke.' Ker tega nisem napisal, moj predlog ne bo šel v obravnavo.« Starše  Mladi se izseljujejo zaradi pomanjkanja gradbenih parcel „Koliko hiš se je zgradilo pri nas? Nič!“ Kar nekaj starševskih svetnikov iz opozicijskih vrst že nekaj časa opozarja na problem izseljevanja mla- dih iz občine. Ključni razlog naj bi bil v pomanjkanju gradbenih zemljišč na trgu. Svetnik Ivan Pišek je glede problematike že vložil amandma na proračun, ki pa zaradi birokratske pomanjkljivosti naj sploh ne bi priromal do glasovanja. Foto: KG Ivan Pišek: »Občina tudi svoja stavbna zemljišča v vseh vaseh in nobene vizije, kaj narediti z njimi.“ Storitev pomoč na domu je doslej na območju Majšperka izva- jal ptujski center za socialno delo. Občina je storitev sofi nancirala v višini 68,71 %, kar pomeni, da je uporabnik na delovnik za eno uro pomoči plačal 5,77 evra, letno pa so v Majšperku za sofi nancira- nje storitve odšteli okrog 25.000 evrov. Lani je občina objavila razpis za izbiro koncesionarja, kot ome- njeno, pa je na občino prispela le vloga podjetja Demo, ki se sicer ukvarja z montažami. »Odločili smo se za to dejavnost, ker so se v okolju pokazale potrebe, je pa bil ta postopek resnično dolgotra- jen,« je po odpiranju vloga januarja letos dejal Stojan Žunkovič in priz- nal, da ga je presenetilo, da je na razpis prispela le njihova vloga. Sedaj bo sledila še preverba dokumentacije in ustreznosti ter kompetenc podjetja za opravljanje storitve pomoči na domu. »To po- meni, da bodo postopki zagotovo še trajali dva do tri mesece.« Glede zagotavljanja kadra pa je Žunkovič dejal: »Pomoč na domu pri naših občanih bodo opravljale oskrbo- valke, ki so to storitev opravljale tudi sedaj v okviru CSD, tako da sprememb s tega vidika za uporab- nike ne bo.« Majšperk  Drugi izvajalec, oskrbovalke ostanejo iste Pomoč na domu v roke koncesionarju V Majšperku so sklenili, da bo storitev pomoči na domu izvajal koncesionar. Občina ga ja izbrala preko javnega razpisa, ki se je iztekel sredi januarja. Na razpis je prispela le ena vloga, in sicer domačega podjetja Demo, v lasti Stojana Žunkoviča Foto: MV Stojan Žunkovič, lastnik podjetja Demo, ki je kot edini poslal vlogo na razpis za koncesionarja. Rače  Ekološka iniciativa čaka Albough TKI ni izpolnil vseh obljub Na območju občine Rače - Fram že več let deluje Ekološka iniciativa Rače, ki jo zlasti skrbi poslovanje nekdanjega Pi- nusa oz. današnjega podjetja Albaugh TKI, d.o.o. „Podjetje se ukvarja s proizvodnjo sredstev za varstvo rastlin, med njimi so tudi herbicidi, v katerih je glifosat. Prav tako ima podjetje tudi sežigalnico za katero ima OVD za sežig nevar- nih in nenevarnih odpadkov, kar zopet predstavlja tveganje. Albough namerava svojo dejavnost v Račah širiti,« je pojas- nil Aleksander Zidanšek iz Ekološke iniciative (EI). Člani EI se seveda zavzemajo, da bi proizvodnja potekala v skladu z zakonodajo in vsemi okoljskimi smernicami. »Podjetje nam je že v letu 2018 zagotovilo, da bodo uresničili naših pet pričakovanj. Izvedli so že več ukrepov: dopolnili so načrt zaščite in reševanja ob nesreči z nevarno snovjo, na Arso je bila objavljena ocena o pričakovanih vplivih na okolje v primeru širitve, prav tako so fi nancirali izvedbo raziskave Onkološke- ga inštituta Ljubljana o pojavnosti raka na Dravskem polju s poudarkom na občini Rače – Fram. Še vedno pa čakamo na uresničitev zagotovi- la, da bo podjetje na svojih spletnih straneh sproti objavljalo rezultate meritev, ki jih morajo izvajati v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem (OVD),“ je dodal Zidanšek. Podatke naj bi začeli objavljati že v 2019, a se to vse do zdaj še ni zgodilo. »Objavljanje rezultatov je bilo planirano za zadnjo četrtino leta 2019, vendar je prišlo do manjših zamud pri realizaciji, saj so se v tem obdobju šele začeli postopki, ki jih je treba izvesti ob vsaki spremembi sistema meritev, četudi gre za izboljšave sistema,“ so sporočili s podje- tja, pri tem pa napovedujejo, da bodo rezultate začeli objavljati v roku dveh mesecev. Medtem pa so iz Agencije RS za varstvo okolja (ARSO) sporočili, da v obdobju, odkar je obrat prevzelo podjetje Albough TKI, naprave niso presegale mejnih vrednosti za emisije snovi v zrak. V podjetju sicer navajajo, da so v zadnjih petih letih veliko investirali v ukrepe in tehnike za zaščito okolja, čemur pritrjuje tudi Zidanšek, a še dodaja: »Se je pa v jeseni zgodilo, da se je začel valiti gost črn dim. Zagotovili so nam, da v dimu ni bilo nič nevarnega, nismo pa še videli meritev, ki bi to dokazovale.“ Če bo podjetju Albough TKI širitev dejavnosti uspela, še ni znano, saj še dovoljenje ni izdano. Foto: Albaugh TKI Občina se je končno odločila za prodajo zemljišč V začetku letošnjega leta so na spletni strani občine Starše objavili seznam zemljišč, kjer je možna poslovno-stanovanjska ali stanovanjska gradnja. Potencialnim investitorjem so tako ponudili zemljišča v Zlatoličju, Staršah, Marjeti na Dravskem polju in Loki v skupni izmeri kar 16.531 m². Glede na sosledje dogodkov je moč sklepati, da so svetniki s svojim delovanjem le prebudili odgovorne. Foto: KG Zavrč  Obljuba gozdarjev še ni izpolnjena Čakajo na sanacijo ceste Sečnja v završkem gozdu, ki so jo začeli v začetku novembra, se je končala komaj sredi januarja. Zato gramozirana cesta, ki so jo uporabljali tako gozdni delavci kot domačini za pot domov, še vedno ni sanirana. Za cesto so sicer, po pritožbah domačinov, da je cesta slabo prevo- zna, v družbi Slovenski državni gozdovi (ki je bila izvajalec) v času sečnje poskrbeli toliko, da je bila spet prevozna, dokončne sanacije pa še ni bilo. V Zavrču si želijo, da bi bila cesta čim prej sanirana, a z deli bodo v omenjeni družbi začeli šele po odvozu lesa. „Načrtujemo, da bo odvoz opravljen do konca januarja. Po zaključku odvoza lesa bomo dele ceste, ki so bili poškodovani pri spravilu lesa, tudi ustrezno sanirali. Računamo, da bo sanacija ceste na delih, kjer je potrebna, stekla v začetku febru- arja,“ je pojasnila Suzana Rankov iz družbe Slovenski državni gozdovi Torej bodo v najboljšem primeru domačini na sanacijo morali počaka- ti le še kak mesec, lahko pa tudi dlje. Dnevni center še čaka na zeleno luč Podjetje Demo si prizadeva, da bi v Majšperku vzpostavili tudi center za dnevno varstvo starejši oseb. Za ta namen so že uredili prostor, na Bregu (nekdanji Mercator), še vedno pa čakajo zele- no luč pristojnega ministrstva. »Lani maja smo prejeli obvestilo ministrstva, da bo posebna komisija preverila ustreznost pro- storov. Do januarja letos še nismo prejeli odgovora, čeprav smo jih vmes povprašali, kje je ta komisija. Tako da prostor imamo, povpraševanje je, žal pa še ne moremo dati informacije, kdaj bo storitev uporabnikom na voljo,« je še dodal Žunkovič. Štajerski TEDNIK petek, 24. 1. 2020 COLOR CMYK stran 5 petek  24. januarja 2020 5Gospodarstvo Zaposlovanje Slovencev čez mejo je v podravskem prostoru za seboj pustilo veliko kadrovsko vrzel, ki jo delodajalci krepko obču- tijo. Težave s pridobivanjem kadra imajo številni, ne glede na velikost oziroma dejavnost podjetja: od go- stincev do gradbincev, kovinarjev, elektro stroke, živilcev, trgovcev, različnih obrtnikov … S pomanjkanjem kadra za delo v proizvodnji se srečujejo tudi v ptujskem prehrambnem gigantu, Perutnini Ptuj, ki je od lani del ukra- jinskega živilskega imperija MHP. Trenutno nove sodelavce iščejo s pomočjo Zavoda za zaposlovanje. V podjetju so pojasnili, da so naj- bolj naklonjeni zaposlovanju ljudi iz lokalnega okolja. A ker je kadra premalo oziroma za delo v živilski proizvodnji ni za- interesiran, si pomagajo z delovno silo iz tujine. V svojih obratih po Sloveniji zaposlujejo okoli deset odstotkov tujcev, večinoma so to delavci iz Bosne in Hercegovine ter Hrvaške. Temu modelu bodo sledili tudi v prihodnje, če domačih delav- cev ne bo dovolj. Azijcev v svojih vrstah zaenkrat ne vidijo V javnosti so se nedavno pojavila namigovanja o zaposlovanju tujcev iz vzhodnoazijskih držav, kot so Vietnam, Filipini … Možnosti, da bi zaposlovali to skupino ljudi, v Pe- rutnini Ptuj sicer niso neposredno izključili, vendar se za to, že zaradi kulturnih in jezikovnih ovir, najver- jetneje nimajo namena odločiti. Kot so povedali, si prizadevajo za zaposlitev delovne sile iz Slovenije in bližnjih držav: „Če si ne bomo mogli zagotoviti ustreznega števila delavcev iz Slovenije, je naša prio- riteta še zmeraj zaposliti delavce iz naše regije – področij bivše skupne države, saj so bližina jezika, podob- na kultura dela ter dolgoletno so- delovanje ključna prednost.“ Skupina Perutnina Ptuj trenutno zaposluje nekaj čez 3.700 sode- lavcev, od tega približno polovico (1.865) v Sloveniji. V matičnem podjetju na Ptuju je zaposlenih 1.527 sodelavcev. Letos imajo na Ptuju za določen čas pol leta na- men zaposliti okoli 50 delavcev, delo bo čez poletje. Potrebovali bodo delavce v živilski proizvodnji, pa tudi vzdrževalce, strojnike, so- delavce v logistiki (voznike in skla- diščnike) ter prodajalce. Nove de- lovne moči bodo iskali tudi zaradi upokojitev. Na letni ravni bo pogo- je za upokojitev v obratih družbe po Sloveniji izpolnjevalo okrog 30 sodelavcev. Ali se bodo za upo- kojitev odločili ali bodo ostali na delovnem mestu, pa je njihova od- ločitev. „Gre za lastno izbiro posa- meznika in je zato upokojitve težje načrtovati,“ so pojasnili v vodstvu Perutnine Ptuj. Ptuj  Perutnina Ptuj zaposlovanja tujcev ne izključuje Balkan najaktualnejši kadrovski bazen Marsikateri delodajalec v podravski regiji se srečuje s pomanjkanjem kadra. Zaradi boljših pogojev oziroma viš- jega plačila za opravljeno delo so se slovenski delavci, zlasti s pomurskega in podravskega konca, začeli množič- no ozirati po delu na tujem. Z odprtjem podravske avtoceste so delovna mesta v Avstriji postala še bolj dostopna. Foto: Črtomir Goznik V Perutnininih proizvodnih obratih na Ptuju bodo čez poletje potrebovali vsaj 50 dodatnih sodelavcev. Slov. Bistrica  Objavljen razpis za zahodno obvoznico Korak bližje k obvoznici Po številnih političnih obiskih (desnih, levih, sredinskih …) Impola, ki so se venomer končali z obljubami o podpori iz- gradnje obvoznice, se končno zdi, da je ta investicija le tik pred uresničitvijo. Direkcija za infrastrukturo je objavila razpis za izbiro ponudnika za izgradnjo zahodne obvoznice, ki jo poleg občine najtežje pričakujejo predvsem v Impolu. Kot je razvidno iz objavljenega razpisa, je rok za oddajo ponudb 27. februar, pri izbiri pa bo najpomembnejše merilo najnižja ponudbena cena. Na direkciji ocenjujejo, da bi gradnjo lahko začeli sredi leta 2020. Izbrani izvajalec pa bo moral dela opraviti v 480 dneh od uvedbe v delo. Projektantska ocena vrednosti del znaša 6,7 milijona evrov, de- janska cena bo znana po izvedbi razpisa. Za vsa zemljišča in služnosti pa je direkcija že plačala dobrega 1,5 milijona evrov. Novega avtocestnega priključka (še) ne bo V sklopu projekta bodo med drugim gradili dobrega 1,3 kilometra dolgo dvopasovno cesto s kolesarsko stezo na obeh straneh in ploč- nikom (od krožišča za Poljčane do Impola), priključne ceste, izgradili bodo tri nova križišča ter preuredili obstoječa, postavili bodo še pro- tihrupne ograje, lotili se bodo urejanja odvodnjavanja. V ta projekt pa ni vključena izgradnja novega avtocestnega priključ- ka, ki bi obvoznico navezal na avtocesto, kar pomeni, da bo del mesta od krožišča za Poljčane do avtocestnega priključka Slovenska Bistrica jug še vedno prometno močno obremenjen. Je pa v projekt vključena izgradnja vodovodnega, plinskega, telekomunikacijskega in kabelske- ga omrežja ter elektroenergetske infrastrukture. Slednja je za Impol še posebej pomembna, saj bo podjetju s tem omogočena zanesljiva oskrba z energijo. Sedanji kablovod se namreč pregreva, zato morajo zdaj občasno odklapljati posamezne naprave. Prepotrebne investicije v infrastrukturo bodo Impolu omogočile, da se bodo lahko osredotočili na postopno prestrukturiranje, ki ga izvajajo, in nove investicije. Samo v prvi polovici lanskega leta so za naložbe odšteli 14,2 milijona evrov. Tudi v slovenjebistriškem podjetju so občutili prve negativne vplive ohlajanja gospodarstva in pritiskov ponudnikov s Kitajske, ki so se po trgovinski vojni z ZDA na evropskem trgu še okrepili. Na te izzive odgovarjajo z iskanjem novih priložnos- ti. Tako naj bi bistriškemu predelovalcu aluminija že uspelo pridobiti nove posle za velikana BMW in Samsung. Še vedno njihov ključni trg ostaja Evropa. Foto: Vir FB Prometni kolapsi pred Impolom Začeli bodo rekonstrukcijo in nadgradnjo dotrajane čistilne na- prave Ormož; v dveh letih bo zanjo šlo okoli tri milijone evrov, pri tem računajo na skupno nekaj več kot 2,8 milijona evrov evropskega in državnega denarja. Dober milijon načrtujejo za prenovo in dogradi- tev premajhnega vrtca v Podgor- cih, lotili se bodo energetske sana- cije stavb (gre za občinsko stavbo, Košarkino hišo na Kogu, stavbo Ljudske univerze in objekt OŠ Pod- gorci), za katero v dveh letih skupaj načrtujejo okoli 1,3 milijona evrov, večino v letu 2021, v tem letu bo na vrsto prišla tudi obnova kulturne dvorane v Miklavžu pri Ormožu. Za investicijsko vzdrževanje in gradnjo občinskih cest bodo letos namenili nekaj manj, in sicer dober milijon evrov. Poleg obnove cest, komunalne infrastrukture, obno- ve izobraževalnih in drugih stavb bodo precej denarja vlagali tudi v kmetijstvo – za slabih 850.000 evrov načrtujejo izgradnjo nama- kalnega sistema Ormož (IV. faza) ter za okoli 230.000 evrov komasa- cijo in agromelioracijo Sodinskega polja. Medtem ko so v letu 2021 poleg že omenjenih večletnih projektov – razširitev cone, nadgradnja čis- tilne naprave Ormož in energetska sanacija javnih stavb – planirana tudi večja dela v okviru večletne- ga in večmilijonskega evropskega projekta oskrba s pitno vodo v porečju Drave, gradnja prizidka in rekonstrukcija vrtca pri Miklavžu pri Ormožu ter kolesarska steza na relaciji Libanja–Pavlovci–Ormož. Ormož  Kam bodo največ investirali Največji naložbi: cona in čistilna naprava Občina Ormož bo v tem letu za naložbe namenila skoraj 10,3 milijona evrov, v letu 2021 pa slabih 8,8 milijona evrov. Največji letošnji zalogaj bo 2,18 milijona evrov vredna razširitev in komunalno opremljanje ekonom- sko-poslovne cone Ormož, ki se bo nadaljevala v prihodnjem letu. Za realizacijo velikopoteznega načrta bodo v dveh letih skupno porabili okoli tri milijone evrov, glavnino iz EU. Foto: MH Največji letošnji projekt bo razširitev in komunalno opremljanje ekonomsko-poslovne cone Ormož. Lahkota prihodnosti www.talum.si 9. Osmošolci in devetošolci, vabljeni v TALUM na predstavitev teh poklicev. staršev v soboto, 1. februarja 2020, ob 9. uri Poslovanje v 2019 zelo uspešno Rezultatov lanskoletnega poslovanja v Perutnini Ptuj še ne razkrivajo. Javnosti jih bodo predstavili po končani reviziji in ob objavi letnega poročila. Povedali so le, da so poslovali zelo uspešno, k čemur so veliko pripomogle sinergije z novim lastni- kom MHP. „Načrti za leto 2020 so ambiciozni, tako na vseh trgih načrtujemo dvig proizvodnje in prodaje, posledično tudi večje prihodke,“ so bili kratki. Lani ob koncu leta so sicer v pogovoru za Štajerski tednik razkrili, da za leto 2019 pričakujejo enega iz- med najboljših rezultatov doslej. Prihodki naj bi dosegli okoli 270 milijonov evrov. V letošnjem letu naj bi prihodki zrasli za deset odstotkov in presegli 300 milijonov evrov. Štajerski TEDNIK petek, 24. 1. 2020  COLOR CMYK stran 6 petek  24. januarja 20206 V središču »Te srednje velike kmetije so po- gosto denarno podhranjene, teh- nološko zastarele in kot take neza- nimive za mlajše generacije. Zato bi jih morali podpreti, da bi jim bile omogočene investicije v prenovo hlevov, skladiščnih prostorov, di- gitalizacijo. Uvedene bi morale biti podpore za tiste kmete, ki redijo ži- vali, ob tem pa bi morali kmete raz- bremeniti birokracije,« je prepričan Andrej Toplak, specialist za podro- čje govedoreje na ptujskem kmetij- skem zavodu. Svetovalec za isto področje na celjskem zavodu Tadej Virk je podrobneje predstavil problema- tiko upada krav dojilj. Po njegovih podatkih se je v zadnjih 15 letih število (majhnih) kmetij s kravami dojiljami znižalo za več kot 9.000. Kmet z 20 kravami dojiljami zasluži 450 evrov mesečno ... »Vsak dan v povprečju ugasneta skoraj dve kmetiji,« je alarmantni podatek izpostavil Virk. A to število ni presenetljivo ob izračunu, da si kmet z 20 kravami dojiljami na mesec prisluži le 450 evrov plače. »Je takšen kmet manj vreden od delavca? Kmetijam bi morali dati zagon, sicer se bodo površine v Sloveniji zarastle. Kateri turist pa bo prišel gledat zaraščene travnike, kako bomo promovirali znamko izbrana kakovost za gove- dino, če pa ne bomo imeli surovi- ne, že sedaj je večina pitane govedi iz tujine,« je opozoril Virk. Predlagal je, da se uvedejo do- datne podpore za krave dojilje in kmete, ki delujejo na območjih s težjimi pridelovalnimi razmerami, da se jim nameni sredstva za uredi- tev pašnikov in za ureditev objek- tov. Pobude strokovnih služb so še, da se uvedejo dodatna plačila za strme površine, da se spremeni zemljiška politika v smeri podpore družinskim kmetijam, da bi se ter- mini razvoza gnojevke prilagajali vremenskim razmeram … Govedoreji bodo posvetili posebno pozornost Po eni uri predstavitev je do be- sede prišla tudi ministrica za kme- tijstvo Aleksandra Pivec. V uvodu je dejala, da bodo govedoreji kot najpomembnejši panogi zagotovo posvetili posebno pozornost, tudi v okviru priprave na novo fi nančno perspektivo 2020–2027. O slednji je dejala, da je še veliko nejasnos- ti, znano pa je, da se bosta uvedli fi nančna kapica, kjer bodo plačila navzgor omejena, in degresija na površine. »Žal pa se nižajo sredstva za kmetijski del, vendar menim, da se to znižanje ne bo tako poznalo ravno zaradi omejitve višine plačil, ki jih lahko posamezno gospodar- stvo prejme.« Dotaknila se je tudi dolgotraj- nega postopka reševanja vlog od oddaje na razpis in pri tem okara- la kmete. »Pri nas je postopek od trenutka, ko je vloga popolna, do končnega rezultata izjemno hiter, hitrejši kot v Avstriji. Vendar pri nas se oddajo nepopolne vloge. Treba pa je preučiti, kaj je smotrno doda- jati vlogam in kaj ne ter uvesti eno- Majšperk, Podravje  Na okrogli mizi sredi Haloz o pomenu govedoreje ni Alarmantna opozorila: živinorej Govedoreja je najpomembnejša kmetijska panoga, saj predstavlja kar 45 odstotkov vseh od načet. Število krav se zmanjšuje, še posebej na težje pridelovalnih območjih, kamor sod problematika srednjih kmetij z do 30 kravami, teh pa je v Halozah zelo malo. Ormož  Uradno odprli prenovljen mejni prehod Novi prostori za mejne policiste »Pridobili smo veliko. Sami delovni pogoji so neprimerljivi s starimi kontejnerji. Prej je bilo hudo slabo,« je skoraj mi- lijonsko pridobitev, prenovljen in na novo zasnovan mejni prehod v Ormožu, pozdravil komandir na postaji mejne poli- cije Središče ob Dravi Bogdan Horvat. Minuli torek so v Ormožu še uradno odprli v celoti prenovljen mej- ni prehod. Stare, dotrajane objekte so nadomestili z novimi, s pro- stori tako za slovensko kot tudi hrvaško policijo ter ostalo opremo. Objekte so nekoliko zamaknili, na novo zasnovan prehod pa navezali na vzhodno obvoznico, s čimer so sam center mesta razbremenili za okoli milijon potnikov, kolikor jih letno prečka omenjeni prehod. Na novo so uredili tudi obračalne površine ter poskrbeli za zunanjo uredi- tev, dosedanji železniški prehod od meddržavnega mejnega prehoda proti mestu Ormož pa ukinili za vsa motorna vozila. Vrednost investicije je bila okoli 927.000 evrov, ministrstvo za jav- no upravo je pri tem prispevalo dve tretjini sredstev, preostanek pa Direkcija RS za infrastrukturo. Občina Ormož je poskrbela za projekte. V starih objektih zatočišče tudi za miši in kače Investicijo je pozdravil ormoški župan Danijel Vrbnjak, ki ga veseli tudi navezava na vzhodno obvoznico, obenem pa upa, da se zaradi preusmeritve prometa ne bo zmanjšalo število turistov v samem mes- tu. Tatjana Bobnar, generalna direktorica Policije, je ob odprtju pouda- rila, da je bil že čas za njegovo prenovo: »Stari mejni prehod Ormož po skoraj 30 letih, odkar je bil vzpostavljen, ni bil deležen večjih investicij. Propadajoči objekt je bil v prvi vrsti neustrezno delovno okolje, v ka- terem so slovenski in hrvaški policisti preživeli večji del svojega delov- nika. Prav tako je bil v očeh tujcev vse prej kot promocija naše države. Čas je že bil za njegovo prenovo in ta je bila res celostna. Prenovila se je vsa obstoječa infrastruktura, na novo so bili zasnovani objekti, prometne površine, komunalne inštalacijske naprave in priključki ter zunanja ureditev. Novi objekt tako prinaša boljše pogoje za slovenske in hrvaške policiste. V samem objektu so namreč pogosto iskale za- točišče razne nepovabljene živalice in policiste redno presenečale na mestih, kjer jih ne bi pričakovali – celo v električnih omaricah.« Gruškovje naslednje na vrsti Kot pomembno naložbo tudi za policijo je obnovo ocenil minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar. Po njegovih besedah vlada krepi nacionalno varnost, pri čemer je za notranjo varnost proračun za letos in prihodnje leto rekorden. »To so sredstva, s katerimi lahko po dol- gih letih nevlaganj v slovensko policijo, slednjo okrepimo in ti prostori so dokaz, da mislimo resno in bomo tudi v prihodnje vlagali v poso- dobitev policije, ne nazadnje tudi v objekte.« Še letos naj bi se lotili tudi prometne ureditve mejnega prehoda Gruškovje, s katero bodo omogočili bistveno večjo pretočnost, je dejal minister za javno upravo Rudi Medved, odprtje pa pospremil z besedami, naj bo mejni prehod sinonim za varnost, dobro pretočnost prometa in dobrega počutja zaposlenih. Foto: MH Prenovljena podoba ormoškega mejnega prehoda. Foto: MH Udeleženci uradne otvoritve mejnega prehoda Zgledujemo se po Avstrijcih, a njihove miselnosti še nimamo Kmetijska ministrica Aleksandra Pivec je poziv Janeza Beje, da naj se upošteva tudi dobrobit ljudi, ne le živali, pokomentirala »Pogosto tovrstne spremembe predlagajo ljudje, ki nimajo vpogleda v kmetijski sektor, na drugi strani pa je naše ministrstvo premalo slišano. Je pa prepad med naravovarstveniki, živaloljubci in kmetijci iz dneva dan večji. Vsakodnevno prejemam pobude, kaj vse bi morali ukiniti, od pesticidov, gnojil do prepovedi ubijanja živali. Pobude so zelo agresivne.« Glede dajanja Avstrije za vzgled na področju odkupa domače hrane je ministrica Aleksandra Pivec komentirala: »Avstrija ne more omejiti uvoza, ker je v Evropski uniji. Imajo pa Avstrijci tako visoko zavest do lastnega kmeta, da ne kupijo slovenskega produkta, četudi je cenejši. Slovenci imamo težavo v odnosu do našega kmeta in slovenske hrane, namreč še vedno se gre masovno na akcijsko prodajo, kjer poreklo ne igra vloge. Država ne more prepovedati uvoza, lahko pa o tem odloča kupec.« Foto: ČG V Majšperku so ptujski, celjski in slovenjegraški kmetijski zavodi organizirali okroglo m Štajerski TEDNIK petek, 24. 1. 2020  COLOR CMYK stran 7 petek  24. januarja 2020 7V središču ič pa o Halozah ejci po poti propadlih tekstilcev dkupljenih kmetijskih proizvodov. A tudi najpomembnejši gradnik kmetijstva je že močno dijo tudi Haloze, ki pa na tej okrogli mizi niso bile jedro pogovorov. Izpostavljena je bila Foto: Črtomir Goznik Ne le dobrobit živali, tudi dobrobit kmeta in kmetice! Hribovski kmet Janez Beja je opozoril, da bi morali podpore za krave dojilje in strmine sprejeti že sedaj, torej v prehodnem obdobju do nove finančne perspektive. »To obdobje naj bi trajalo dve leti ali še več. Kaj bomo v tem času – ali ne bomo kmetovali, bomo zapirali kmetije? Prejemali smo 253 evrov po hektarju podpore za strmine, danes govorimo o 90 evrih, v prihodnjem programskem obdobju o nič evrih. Najti moramo rešitev, kako ohraniti 38.000 ha površin, ki imajo 35 % ali 50 % naklona.« Dotaknil se je tudi teme dobrobit živali oziroma sprememb zakonika v smeri, da so živali čuteča bitja. »Pogovarjamo se o dobrobiti živali in da je žival čustvena, zakaj pa se ne pogovarjamo o dobrobiti kmeta in kmetice?« je vprašal in požel bučen aplavz. »Lepo bi bilo, celo pravljično, govoriti o spodbujanju in širjenju kmetij na območju z omejenimi dejavniki. Želim pa si eno: da bi ohranili že to, kar še imamo danes.« Foto: MV veda. Vendar pa ti mali kmetje niso bili vabljeni na to okroglo mizo. Večina sedečih je bila kmetov s perspektivnih kmetij,« je še dejal haloški slušatelj. Slovenija, Podravje  Policija lani za prevajanje namenila blizu 800.000 evrov Migranti poskrbeli za zaslužek tolmačev Slovenska policija je v minulih petih letih za tolmače in pre- vajalce porabila 2,5 milijona evrov. Največ pogodb je bilo sklenjenih s tolmači oziroma prevajalci za arabski jezik, sle- dili so angleški, albanski, romunski in ostali jeziki držav Bal- kana. Stroški policije za plačilo tolmačev so v zadnjih dveh letih sunkovito poskočili. Medtem ko so leta 2015 znašali 245.000 evrov, so se lani že približali znesku 800.000 evrov. »Glede na dogajanje po svetu se tudi pri delu v policiji spreminja potreba po prevajanju za nekatere jezike. Z izbruhi kriznih žarišč, predvsem na Bližnjem vzhodu in severnem delu Afrike, se posledič- no povečuje tudi migrantska problematika s teh območij, kar privede do potreb po prevajalcih, ki obvladajo te jezike. Medtem ko so bile v preteklosti v večini sklenjene pogodbe s prevajalci za evropske jezi- ke, zdaj narašča število pogodb s prevajalci, ki obvladajo jezike Bliž- njega vzhoda in jezike, ki prevladujejo na območju severne Afrike. Letos bomo največ pogodb sklenili za arabski jezik, sledijo angleški, albanski, afganistanski (dari, farsi, paštu), iranski (farsi) in jeziki držav Balkana. Prevajalec se s pogodbo zavezuje delo opraviti vestno, ka- kovostno, skladno s pravili stroke in Kodeksom ravnanja tolmača in prevajalca v policijskih postopkih ter pri opravljanju del za policijo. Ko- deks je sestavni del avtorske pogodbe. Prevajalec zagotavlja ustno in pisno prevajanje 24 ur na dan vse dni v letu, vključno s sobotami, ne- deljami, prazniki in dela prostimi dnevi. Na potrebo po ustnem ali pi- snem prevajanju se mora odzvati najkasneje v dveh urah po posredo- vanju poziva na telefonsko številko, ki jo je navedel v vlogi, oziroma v najkrajšem možnem času, če se iz objektivnih razlogov v tem času ne more odzvati,« so pojasnili na Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ). Za uro prevajanja 43, za stran pisnega izvoda 26 € MNZ je lani za prevajanje za potrebe policije sklenilo 128 avtorskih pogodb, letos jih bodo predvidoma 108. Ob tem je odprta možnost, da se dodatno sklenejo nove avtorske pogodbe, če se med letom po- javi potreba po dodatnih prevajalcih. Avtorski honorar za prevajalce znaša 43 evrov bruto za uro ustnega prevajanja oziroma 25,8 evra bru- to za stran pisnega prevoda. Tolmaču se prizna čas čakanja na obrav- navo ali med obravnavami, in sicer v višini 50 % urne postavke ustnega prevajanja. Upravičen je tudi do povračila potnih stroškov. Formalna izobrazba, ki je za nekatere jezike, predvsem afriške in azijske, v Sloveniji niti ni moč pridobiti, ni pogoj za sodelovanje na področju prevajanja z varnostnimi organi. »Glede znanja oziroma pre- verjanja določenega jezika mora prevajalec pred podpisom pogodbe priložiti dokazila o znanju oziroma obvladanju določenega jezika,« so dodali na MNZ. Foto: M24 Slovenska policija z razpisom išče prevajalce in tolmače za evropske, afriške ter azijske jezike. Kandidati se lahko prijavilo do 7. februarja. Foto: OM Stroški policije za plačilo tolmačev Leto Strošek (€) 2015 246.000 2016 365.000 2017 387.000 2018 770.000 2019 790.000 Vir: MNZ Trgovci zaslužili, tekstilci propadli, sociala ostala državi Stane Klemenčič, direktor KGZ Maribor, je svoj nagovor začel udarno: »Če se v kmetijstvu ne bo zaslu- žilo, se ne bo delalo. To je enostaven odgovor mladih.« Ob tem pa je kmetijstvo povezal s tekstilno industrijo, ki je bila v osemdesetih in devetdesetih letih eden izmed temeljev industrije v Mariboru, Sloveniji. »Ko smo začeli govoriti o pretoku čez mejo, so šli trgovci iz Maribora v Azijo in tam nabavili poceni blago. Svoje delo so opravili, zaslužili, niso propadli oni, propadla pa je industrija. Ves socialni del pa je ostal državi. A se ne dogaja enako v kmetijstvu? Kdo pa je naš trgovec, Lidl, Spar? Saj kupijo, ampak tako malo. Tukaj moramo sistemsko pristopiti, če želimo dvigniti ceno, omo- gočiti zaslužek kmetijstvu.« Dodal je: »Morda se bo kdo zgražal, vendar danes je hrana prepoceni in prelahko dostopna. Zato pa imamo takšen od- nos do nje. Potrošnik je zagotovo zadovoljen, vendar zgodilo se bo, da to ne bo vzdržno. Drži, da je kmet vedno preživel in bo tudi v prihodnje. Številčnost je druga stvar. Vztrajajte. Trend se enkrat mora obrniti.« Foto: MH Foto: Črtomir Goznik mizo o pomenu govedoreje na območjih s težjimi pridelovalnimi razmerami. ten sistem dostopa do registrov in evidenc.« Vabljeni le večji kmetje, Haložani odrinjeni Na okrogli mizi, ki je bila v haloški občini, pa ni bilo rečenega ničesar o problematiki kmetovanja v Halo- zah, kjer je propad kmetij izjemen in kjer je nagib več kot tretjine vseh kmetijskih površin večji od 35 %. Kot je opozoril eden izmed kme- tovalcev, ki še vztraja na haloških bregovih, je kmetij s po 30 glavami govedi (ki so bile osrednja točka okrogle mize) v Halozah le peščica, večina je manjših. »In ravno te še ohranjajo podobo krajine v Halo- zah, čeprav na drugi strani beležijo drastičen upad, kar je zgovorno pokazala tudi grafi ka. Ne beleži- mo upada večjih in srednjih kmetij, temveč kmetij z do 10 glavami go- Štajerski TEDNIK petek, 24. 1. 2020  COLOR CMYK stran 8 petek  24. januarja 20208 Kmetijstvo Nekaj sto ljubiteljev kakovo- stnega vina je lahko poskusilo okrog 60 vinskih vzorcev. Pova- bili so jih tudi v grajsko vinsko klet, kjer so se razvajali s ptujskim mestnim protokolarnim vinom – civis 2019 – ki raste v mestnem vinogradu. Lani so z njim napolnili 1100 buteljčnih steklenic. Done- govali so ga pod budnim očesom ptujskega mestnega viničarja An- dreja Reberniška. To je bila prva organizirana pokušina ptujskega mestnega vina. K izbranim oku- som je Štajerska hiša kulinarike tudi letos ponudila jedi, ki so se z okusi ujele z okusi mladega letnika z značilnim štajerskim okusom. Organizatorji in vinarji so veseli, da jih je v soboto obiskalo nekaj sto vinoljubcev. Druženje z vini in izbrano kulinariko je bilo nadvse prijetno, je povedal direktor KGZS – Zavoda Ptuj Andrej Rebernišek. Želijo pa si, da bi jih bilo v prihod- nje še več, s tem pa še več tistih, ki bodo poskrbeli, da se bo vino tega območja predstavilo še večjemu številu poznavalcev dobrih vin. Vinarji si želijo več obiskovalcev tudi z drugih območij Slovenije, da bi tudi ti spoznali čudovita vina Srednjih Slovenskih goric in Haloz. Gre za nov, mlad festival, ki si bo šele moral izboriti svoje pravo mesto med številnimi slovenskimi vinskimi festivali in prireditvami na Slovenskem. »Festival Veni vidi vino mlado pomembno prispeva k vinski kultu- ri Ptuja in okolice. V prihodnjih letih bi ga kazalo povezati z začetkom Kurentovanja in nanj povabiti ta- koj po svečnici. Tudi tako bi lahko sestavili dobro turistično ponud- bo, turistični paket, ki bo privlačen tako za domačine kot turiste,« pa je povedal Andrej Klasinc, ki je vsem vinogradnikom čestital za prekrasen nov vinski letnik 2019. V izbranih okusih bodo vinoljub- ci lahko uživali tudi na Salonu So- vinjon Ptuj, ki bo 18. aprila v okvi- ru razstave Dobrote Slovenskih kmetij in na 17. grajskem vinskem prazniku v juniju. Glavna organizatorja festivala mladih vin sta bila VTC-13 in KGZS – Zavod Ptuj s partnerji in sponzor- ji. Za kulturne užitke je poskrbelo Društvo cesarsko-kraljevi Ptuj, skupaj s knezom. Pri izvedbi festi- vala je tudi letos pomagalo Dru- štvo podeželske mladine Spodnje Podravje. Ptuj  Šesti festival Veni vidi vino mlado 2020 Vino, ki nikoli ne razočara V romanskem palaciju ptujskega gradu so že drugo leto zapored v tem času kraljevala mlada vina Srednjih Slovenskih goric in Haloz, ki jih je v okviru festivala Veni vidi vino mlado 2020 predstavilo 19 vinogradnikov in vinarjev s tega območja. Podlehnik  Z vincekovo rezjo se je začelo novo vinogradniško leto »Vinogradniki, ne podcenjujte svojega dela v vinogradu« Na sončno nedeljo pred godom sv. Vincencija so člani TD Podlehnik, Haložani, vinogradniki in vinoljubci simbolično opravili prvo rez, tudi letos v vinogradu pri družini Pajn- kiher. V Halozah velja dan sv. Vincencija za sredino zime in na ta dan naj bi vsak vinogradnik obrezal vsaj tri trte, jo zalil z vinom in nanjo obesil klobase in slanino. To naj bi zagotovilo, da bo trta dobro obrodila. Je tudi dan, ko se vinogradnik in vinograd ponovno zaljubita, je začetek skupne poti garanja v odvisnosti od vremenskih razmer. In ta ljudski oziroma kmečki praznik so v niz prireditev, posvečenih vinogradništvu, uspešno vključili člani TD Podlehnik. Kletar društva Franc Pajnkiher je ob tem dejal: »Spoštujte trto.« Dodal je še: »Obljubimo si, da bo vsak posadil 100 novih trsov, namreč sedaj je trend ravno nasproten, kar me kot vinogradnika in Haložana močno skrbi.« Poziv izkušenega kletarja je podprl tudi direktor ptujskega kmetijskega zavoda Andrej Rebernišek: »Tisti, ki živi s trto, je osebno bogat, namreč vinogradništvo je nekaj lepega.« Ob tem pa je vinogradnike pozval, da naj ne podcenjujejo svojega dela. »Vino je vredno svoje cene.« Foto: Mojca Vtič Vincekovo rez v vinogradu Pajnkiharjevih je strokovno pospremil di- rektor ptujskega kmetijskega zavoda Andrej Rebernišek, blagoslovil jo je pater Andrej Sotler, rezi pa je botroval tudi podlehniški župan Seba- stian Toplak. Foto: Črtomir Goznik Nekaj sto obiskovalcev je uživalo v mladih vinih Srednjih Slovenskih goric in Haloz. Jože Vidovič se s čebelarjenjem samostojno sicer ukvarja šele od leta 2014, a se je čebelarske abece- de, kot sam pravi, še kot šolar učil pri najboljšem – pri sosedu Janku Pislaku, legendi slovenskega čebe- larstva, po katerem slovenski pro- fesionalni čebelarji imenujejo svoje vsakoletno srečanje. »Pri njem sem bil tudi zaposlen, ko pa je leta 2013 umrl, sem zbral pogum in se podal na samostojno pot. Danes imam dobrih 200 čebeljih panjev, ki stojijo v Halozah, Prekmurju in občasno tudi na Pohorju, in pride- lujem cvetlični, gozdni, akacijev, hojev in kostanjev med.« Zaposlenih nima, vse delo opra- vi sam ob pomoči očeta in kolegice čebelarke. Da je na pravi poti, pa dokazujejo številna priznanja, ki jih je prejel za svoje izdelke. Poleg tega, da je njegov cvetlični med postal državni prvak za leto 2019, je na lanskih Dobrotah slovenskih kmetij zanj prejel tudi znak kako- vosti; dobi ga izdelek, ki je tri leta zapored dobitnik zlatega prizna- nja. Z zlatim priznanjem je komisija na Dobrotah nagradila tudi njegov gozdni med. Odlične rezultate prinaša še s sejmov Agra, kjer je za leto 2017 dobitnik dveh zlatih medalj, in to za cvetlični in gozdni med, za leto 2018 pa zlate medalje za cvetlični med. Čebelja bera je bila po lanskem silno neugodnem vremenu neko- liko slabša od povprečja, pravi, a ostaja pozitiven. »Ne morem pa reči, da je bila katastrofalno slaba, kot to ocenjujejo nekateri drugi če- belarji. Tako pač je v čebelarstvu, da smo zelo odvisni od vremena in številnih drugih dejavnikov, na katere nimamo vpliva; eno leto je bolje, drugo slabše, treba je gleda- ti povprečje, to pa je še vedno kar dobro.« Kidričevo  Najvišje državno priznanje za apaškega čebelarja Cvetlični med Jožeta Vidoviča je najboljši Na državnem senzoričnem ocenjevanju slovenskega medu konec lanskega leta sta kriterijem ocenjevanja ustrezali le dve kategoriji, in sicer cvetličnega in gozdnega medu. Naziv državnega prvaka za leto 2019 v kategoriji cvetlični med je šel v roke Jožeta Vidoviča iz Apač, najboljši gozdni med pa je postal med čebelarja Srečka Mazgana iz Radelj ob Dravi. Foto: osebni arhiv Cvetlični med Jožeta Vidoviča in gozdni Srečka Mazgana sta državna pr- vaka za leto 2019. Mlada vina so predstavili: Vinogradništvo Potrč, Vina Bakus, Vina Zavec, Vina Kramberger, Vinogradništvo Horn, Vinogradništvo Cvitanič, Vinogradništvo Kramer Ivan, Ptujska klet, d. o. o., Vinogradništvo Druzovič Mojca in Marjan, Vinogradništvo Rebernišek, Vinogradništvo Toplak, Kobal wine estate, d. o. o., Vina Frešer, Vinogradništvo Breznik, Vinogradništvo Kovačec, Škerget vino, Vinogradništvo Novak, Konrad Wine in Vinogradništvo Reberc. Za označevanje točnega porekla medu Slovenija skupaj s Portugalsko predlaga spremembo evropske direktive o medu, ki naj bi po novem zahtevala točno označevanje porekla medu v EU. Obe državi menita, da direktiva potrošnikom trenutno ne zagotavlja zanesljivih informacij o izvoru medu, prav tako pa ne ščiti pridelovalcev medu v posameznih državah članicah. Direktiva o medu pridelovalcem in proizvajalcem medu med drugim nalaga obveznost označevanja države izvora tega živila. Če je mešanica medu po poreklu iz več kot ene države članice ali tretje države, se proizvod lahko označi kot mešanica medu iz držav EU, mešanica medu iz držav, ki niso članice EU ali mešanica medu iz držav članic EU in držav, ki niso članice EU. Med z navedeno državo porekla je bistveno dražji od mešanice medu iz različnih držav. Potrošnik ima seveda na izbiro, za kateri med se bo odločil, vendar je ta izbira velikokrat pogojena s ceno, pravijo na kmetijskem ministrstvu. Foto: osebni arhiv Prek 200 Vidovičevih čebeljih panjev stoji v Halozah, Prekmurju in občas- no tudi na Pohorju. Sicer pa je vincekov dan tudi ljudski vremenar, namreč ob tem prazniku so se skovali številni pregovori in reki. In če postrežemo le z dvema: če se na sv. Vinceka od kapov cedi, bodo polne kleti, če na Vincenca sonce sije, se dobro vino v čaše vlije. Štajerski TEDNIK petek, 24. 1. 2020 COLOR CMYK stran 9 petek  24. januarja 2020 9Podravje To pa na Dravskem polju ne bo edina večja investicija v prometno infrastrukturo, saj na DRSI priprav- ljajo tudi razpis za izvajalca obnove obstoječe regionalne ceste med Hajdino in Slovensko Bistrico. Tre- nutno je v teku recenzija projektne dokumentacije, nato sledi priprava razpisa. Obnavljali bodo 6-kilome- trski odsek, po projektantski oce- ni bodo dela veljala 5,4 milijona evrov. Poleg obeh projektov, ki sta skupaj ocenjena na 20 milijo- nov evrov, bo DRSI letos v Kidri- čevem obnavljala še Tovarniško cesto mimo tovarne Talum. V teku je izbira izvajalca del. Dotrajano vozišče, ki je še delno tlakovano z granitnimi kockami, bodo sanirali in položili novo asfaltno prevleko. Dela so ocenjena na približno pol milijona evrov. Obnova Ormoške na Ptuju v mirovanje Projekt obnove Ormoške ceste na Ptuju se upočasnjuje. Kot smo poročali, bo DRSI naročila novo projektno dokumentacijo. Še pred tem od Mestne občine (MO) Ptuj pričakujejo potrditev predloga nove projektne naloge. Glede na to, da se projekt začenja znova, bo do končne realizacije skozi Ptuj preteklo še veliko Drave. Počasi naj bi se začela reševati tudi problematika manjkajočega dela pločnika v Novi vasi pri Ptuju. DRSI trenutno išče izdelovalca idej- ne zasnove in projektne dokumen- tacije. Na 1.700-metrskem odseku bodo urejali pločnik, kolesarsko stezo in dve avtobusni postajališči. Ko bodo projektanta izbrali, bo ta imel štiri mesece časa za pripravo dokumentacije. Letos naj bi DRSI začela tudi postopke za odkupe zemljišč. V načrtih še nekaj prometnic Poleg naštetega ima DRSI v prihodnjem obdobju v Spodnjem Podravju namen obnoviti še nekaj prometnic. Med drugim skoraj štiri kilometre glavne ceste od Spuhlje do Zavrča (na različnih odsekih), dobre tri kilometre ceste od Spuh- lje v smeri proti Ormožu, petkilo- metrski odsek na cesti Ljutomer– Savci–Ptuj, kilometer in pol dolg odsek med Hajdino in Turniščami ter štiri ločene projekte na glavni cesti Hajdina–Slovenska Bistrica. Na najbolj poškodovanih odsekih bodo zamenjali spodnje ustroje ali pa jih utrdili s postopkom hladne reciklaže obstoječega asfalta. Na cestišče bodo položili novo plast nosilne in zaporne asfaltne prevle- ke, tako imenovani grobi in fi ni asfalt. Spodnje Podravje  DRSI obljublja novogradnje in obnove državnih cest Največ bi se naj gradilo na Dravskem polju Na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI) napovedujejo skorajšnjo objavo razpisa za izbiro izvajalca del pri 15-mi- lijonskem projektu gradnje kidričevske obvoznice. Gradnja obvoznice bo predvidoma končana v 18 mesecih, in- vestitor je DRSI, za projekt so pridobili sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj. Foto: ČG Razpis za izvajalca del na 15-milijonskem projektu gradnje kidričevske obvoznice bo DRSI objavila predvidoma še ta mesec. Ormoško  Prva faza obnove vodovoda Čakajoč na 4,3 mio evrov V vseh treh ormoških občinah (Ormož, Sv. Tomaž in Središče ob Dravi) si v prihodnjih letih obetajo kakovostnejšo oskrbo z vodo. Konec lanskega leta so oddali vlogo za pridobitev evrop- skega in državnega denarja za obsežen projekt obnove vodo- voda, te dni bodo predvidoma pridobili gradbeno dovoljenje. Aktivnosti v zvezi s projektom oskrbe s pitno vodo so vse tri občine začele že v letu 2014, v letu 2015 so začeli izdelovati potrebno doku- mentacijo, dve leti kasneje so pridobili služnostne pravice. »V letu 2017 se je zaključilo pridobivanje služnostnih pogodb. Pridobiti je bilo treba približno 615 služnostnih pogodb od fi zičnih oseb, kar je predstavljalo dolgotrajne postopke. V pridobivanju je le še nekaj razpolagalnih pra- vic za potrebe nizkonapetostnih priključkov za potrebe hidroforskih postaj,« je razložil skrbnik projekta Roman Rozman iz ormoške občine. Vlogo za gradbeno dovoljenje je občina na upravno enoto predložila januarja 2018 in pričakujejo, da bo izdano še v tem mesecu. Za pridobi- tev celotne dokumentacije, skupaj z gradbenim dovoljenjem, so doslej tako porabili že skoraj sedem let ter nekaj več kot 307.000 evrov. Več kot 22 milijonov evrov težak projekt Celoten projekt je sicer ovrednoten na dobrih 22,3 milijona evrov (brez DDV). Vključuje zamenjavo približno 75 km vodovodnih cevi s potrebnimi prevezavami priključkov in odcepov na rekonstruirane ce- vovode, novogradnjo enega vodohrana in obnovo šestih obstoječih, štiri rekonstrukcije prečrpališč in posodobitev črpališča Otok ter pove- čanje tlakov območju obstoječih vodohranov. »Osnovni cilj investicije je izgradnja ustrezne infrastrukture za kakovostno oskrbo s pitno vodo za obstoječe in nove uporabnike. Projekt bo omogočil tudi izboljšano hidravlično stanje sistema, kar bo pomenilo varnejšo oskrbo s pitno vodo,« je pojasnil Rozman. Kaj zajema prva faza Projekt so razdelili na tri faze. Vlogo za črpanje evropskega denarja za prvo fazo, težko 11,5 milijona evrov, so oddali konec leta. Država in EU bi prispevali dobro tretjino ali nekaj več kot 4,3 milijona evrov. »V letu 2019 je bilo z ministrstvom za okolje in prostor dogovorjeno, da se zaradi pre- velikega (fi nančnega) obsega izvede le 1. faza projekta Oskrba s pitno vodo v porečju Drave. Vloga na ministrstvo za okolje in prostor je bila oddana 30. decembra 2019. Projekt je predviden za izvedbo 2021–2023.« Prva faza vključuje posodobitev nekaj več kot 25 km cevovodov brez prevezav, izgradnja enega novega in sanacija starih vodohranov, pove- zave novih cevovodov do obstoječih linij in jaškov za hišne priključke v dolžini 9,5 km ter obnovo prečrpališča v Pušencih. Kdaj se bo na vrsti druga in tretja faza, na občini še ne vedo. Foto: ČG Občina tako tudi letos za fi nan- ciranje rednega delovanja gasilcev namenja okoli 42.700 evrov, 15.000 evrov za zavarovanje gasilcev in gasilskega premoženja ter še prib- ližno 12.100 evrov za vzdrževanje gasilskih vozil in opreme. Poleg teh sredstev bo občina namenila skup- no okoli 115.000 evrov za nabavo opreme in sofi nanciranje gasilskih vozil. Denarja za nakup vozil se bodo letos (in v prihodnjem letu) razveselili v PGD Vitan - Kog, kjer načrtujejo do prihodnje spomladi priti do novega gasilskega vozila s cisterno. Za sofi nanciranje izgra- dnje, širitve ali dozidave gasilskih domov pa bo občina namenila skupno okoli 99.600 evrov. V Trgo- višču se bodo lotili izgradnje nove- ga doma, za katerega bo občina v tem letu prispevala 35.000 evrov, dobrih 39.600 evrov bodo namenili za izgradnjo prizidka h kulturnemu domu Podgorci za potrebe gasilske dejavnosti ter še 25.000 evrov za gasilski dom v Ivanjkovcih. Približno 54.500 evrov bodo na- menili za delovanje Gasilske zveze Ormož ter 1.700 evrov za refunda- cijo plač za čas izobraževanja. Ormož  Za gasilce več kot 340.000 evrov Za opremo 115.000, za domove 100.000 evrov Župan Danijel Vrbnjak je v začetku leta s predstavniki Gasilske zveze Ormož in 15 prostovoljnih gasilskih društev podpisal pogodbo za fi nanciranje javne gasilske službe v letu 2020 v skupni višini okoli 340.600 evrov. Foto: M24 Razrez fi nanciranja prve faze obnove vodovoda Financer Skupaj v € Kohezijski sklad EU 3.706.837 Republika Slovenija 654.147 Občina Ormož 5.371.955 Občina Središče ob Dravi 697.542 Občina Sveti Tomaž 1.103.049 Skupaj 11.537.072 Vir: Občina Ormož Krožišče pri podvozu in most čez Grajeno v sanacijo 2021 Za ureditev krožišča pri minoritskem samostanu je bila idejna zasnova izdelana v več variantah. Najprimernejša naj bi bila izbrana na podlagi prometne študije. Kot pravijo na Direkciji RS za infrastrukturo, se je z njo strinjala tudi Mestna občina Ptuj, ki pa je po tem, ko je projektant izbrano varianto poslal v pridobitev projektnih pogojev, spremenila mnenje in predlagala spremembe. „Če bodo nadaljnje aktivnosti potekale brez večjih težav, bi se gradbena dela lahko začela v letu 2021,“ so pojasnili na Direkciji. Ključni razlog, da predlagana rešitev z vidika občine ni primerna, naj bi bil potreben prevelik poseg v mestni park. Na Direkciji poudarjajo, da je v tej fazi potrebna uskladitev med občino in projektantom, nato se bo lahko nadaljevalo projektiranje najustreznejše rešitve. Še letos pa naj bi bili zaključeni postopki za planirano ureditev mostu čez Grajeno. Tam potekajo zemljiškoknjižne ureditve parcel, ki jih bo zajela predvidena sanacija dotrajanega mostu. ( Foto: ČG Štajerski TEDNIK petek, 24. 1. 2020  COLOR CMYK stran 10 petek  24. januarja 2020Ljudje in dogodkI10 Gre za simbolično prvo rez v vinogradu, čeprav so tisti večji vi- nogradniki rez začeli že ob koncu lanskega leta, manjši, ljubiteljski, pa bodo trto v vinogradih obre- zali čez kakšen mesec dni. Stro- kovni prikaz rezi je podal Roman Štabuc iz KGZ Maribor. Dejal je, da se je rez v vinogradu glede na prakso izpred 30 let zelo spreme- nila. „Časi so se spremenili, trto je treba budno spremljati, pride- lava postaja vedno zahtevnejša. S pravilno rezjo lahko naredimo zelo veliko, vplivamo na pridelek in kakovost, pa tudi omilimo vpliv vremenskih neprilik, tudi pozebe. Medtem ko je pred leti še veljalo, da po 30. letu trta ni vredna nič, so danes smernice drugačne. Sta- re trte velja ohraniti, a pri rezi ne smemo biti preveč radikalni. Ko želimo stari trs pomlajevati, ga ne smemo pregrobo odrezati ozi- roma obrezati, saj lahko odmre. Strokovnjaki vse bolj poudarjamo, da stara trta daje kakovost, kako- vost pa določa ceno. Delamo pa seveda zato, da zaslužimo. Danes se trte, stare 50 let in več, pomla- jujejo in negujejo,“ je med drugim izpostavil Štabuc ter dodal, da je bistvo vinogradnikovega dela, da je usmerjevalec rasti in rodnosti vinske trte. Obrezali tudi potomko žametne črnine Strokovnemu prikazu rezi so sledili blagoslov s priporočilom za dobro letino, kulturni program in rez žametne črnine, potomke najstarejše trte na svetu, ki raste pri cerkvi sv. Ane. Blagoslov je op- ravil župnik Jože Pasičnjek, zbrane sta nagovorila predsednik društva haloških vinogradnikov Zvonko Arnečič in županja občine Cirku- lane Antonija Žumbar. Oba sta potem pristopila k rezi potomke; Žumbarjeva je njena gospodarica, Arnečič pa skrbnik. S pesmijo so dogodek obogatili Mladi veseljaki, Ana Črnivec iz Kulturnega društva Cirkulane je predstavila pomen lika Vincencija. Obiskovalci so si lahko domov odnesli rozge, da jih bodo postavili na toplo in v vodo ter jih spomladi dodali v presmec. ruštvo je med člane razdelilo nekaj cepljenk, potomk mariborske trte. Seveda na dogodku ni manjkalo haloške kapljice, pa tudi klobase, pečene na odprtem ognju, so dob- ro teknile. Letošnja Vincekova rez v organizaciji DVSH je bila 14. po vrsti, rez potomke stare trte pa 13. Predsednik društva Zvonko Arnečič je z dogodkom, ki mu je bilo naklonjeno tudi vreme, zado- voljen. „Zbralo se nas je okoli 70, vzdušje je bilo dobro, udeleženci so z zanimanjem spremljali stro- kovni prikaz in ostali program, ki smo ga pripravili.“ Haloze  Tradicionalna Vincekova rez Danes se stare trte pomlajujejo Člani Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze (DVSH) so se v nedeljo, 19. januarja, zbrali pri cerkvi sv. Ane. V prešernem vzdušju so se družili na tradicionalni Vincekovi rezi. Foto: MZ Strokovni prikaz rezi je izvedel Roman Štabuc. Vincek, ki goduje 22. januarja, je eden izmed vinskih patronov. Po stari tradiciji je veljalo, da je tega dne napočil čas, ko vinogradnik lahko začne rez v vinogradu. Če- tudi se je do današnjih dni marsikaj spremenilo, vinogradniki rez za novo vinsko leto praktično začnejo že kmalu po tem, ko trta preide v fazo mirovanja, večina vinogradni- ških društev v zadnjem obdobju organizira prireditve, s katerimi se spominja in ohranja spomin na vincekov rez. Vabijo na pohode in simbolične rezi vinske trte. Pri vinogradniku ima vincekov god posebno mesto, ker nekako začenja novi vinski le- tnik, s prvo rezjo, ukrepom, s kate- rim spozna, kako je trta prezimila, kakšen bo nastavek, tudi cepiči se nastavijo, po katerih se vidi, kak- šen bo nastavek. »Trta kaže dobro, les je v glav- nem dobro dozorel, da je mogoča povsem normalna rez, malo bolj zahtevna pa bo v tistih delih, kjer je klestila toča, kjer je treba paziti na poškodbo pri lesu,« je opozoril An- drej Rebernišek. Že nekaj zadnjih let pa zaradi bolezni lesa opozar- jajo, da ni priporočljivo agresivno poseganje v sama stebla. Na vincekovi rezi so simbolič- no vrezali cepiče, ki so jih zbrani odnesli domov, jih dali v vaze, da bodo videli, iz česa bodo vzbrsteli. Na ta način bodo videli tudi, kakšna bo nova vinska letina. Vincek ima tudi nekaj sporočil; če na njegov dan sije sonce, bodo sodi polni. V nedeljo, 19. januarja, je sijalo sonce, po tem lahko sklepamo, da bodo vinske kleti letos polne. Pri tem so vinogradnikom in vinarjem vse najboljše v novi vinogradniški in vinarski letini zaželeli Marjan Horvat, ravnatelj Biotehniške šole Ptuj, ptujska županja Nuška Gajšek in 8. ptujska vinska kraljica Moni- ka Kovačič. Poudarili so pomen vinogradništva in vinarstva za to območje, domačega pridelka, ne samo vinskega, za razvoj našega podeželja. »Potrošnik mora v večji meri spoznati kakovost vin tega obmo- čja, kar pa se mora poznati tudi v ceni,« pa je posebej izpostavil An- drej Rebernišek. Grajenščak  Tradicionalna vincekova rez in pohod Vincek obljublja polne kleti Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice in Biotehniška šola Ptuj sta v sodelovanju z ptu- jskim KGZ že tradicionalno povabila na pohod in vincekovo rez na Grajenščaku, na posestvu Biotehniške šole. Foto: MG Na šolskem posestvu na Grajenščaku je že tradicionalno potekala vincekova rez, s katero so oznanili začetek nove vinske letine. Starše  Spajanje sesalnega voda Prvo pokalno tekmovanje Prostovoljno gasilsko društvo Starše je sredi januarja pri- redilo prvo tekmovanje za pokal Gasilske zveze Slovenije v spajanju sesalnega voda. Udeležba je bila bogata, saj je na- stopilo kar 270 tekmovalcev in tekmovalk. Tekmovanje, ki je potekalo v disciplini spajanja sesalnega voda, je bilo namenjeno le članski kategoriji. Poveljnik PGD Starše Matija Krajnc je povedal, da so udeleženci tekmovanja prišli iz celotne Slove- nije, ena ekipa pa tudi iz sosednje Hrvaške. V ženski konkurenci je nastopilo 17 ekip. Na prvo mesto so se uvr- stile članice PGD Starše, PGD Ivančna Gorica so zasedle drugo mes- to, PGD Rova pa so bile tretjeuvrščene. Moška konkurenca je bila številčnejša, saj je nastopilo kar 27 ekip. Zmago so osvojili člani PGD Kebelj, ekipa PGD Starše se je zavihtela na drugo mesto, na tretjem pa so pristali člani PGD Tinje A2. Poveljnik PGD Starše Matija Krajnc se je zmage domačink razveselil. Dejal je: „Za največje zadovoljstvo sta poskrbeli domači ekipi. Članice so slavile zmago v svoji kategoriji. Člani pa so bili za las (23 stotink) po- raženi v fi nalu in so končali na 2. mestu. S potekom tekmovanja smo zadovoljni. Izpeljali smo ga po časovnici, ki smo si jo zadali.“ Prve tri ekipe so nagradili s pokalom in medaljami, zmagovalci pa so prejeli tudi praktično nagrado – gasilni aparat. Pri tem je bil Krajnc zadovoljen tudi z vzdušjem na tekmovanju. „Udeležba na tekmovanju je bila dobra, vzdušje pa odlično. Prišlo je nekaj več ekip kot prejšnje leto. Člani domačega društva se potrudi- mo, da se ekipe pri nas počutijo domače in da se rade vračajo k nam.“ Na dobro vzdušje pa je vplivala tudi podpora s polnih tribun. V prihodnjih mesecih so pred člani in članicami še tri pokalne tekme. Skupni zmagovalec pa bo osvojil pokal GZS. Foto: KG Članice PGD Starše Foto: MH Med sedmimi kandidati je bila izbrana Janja Jurkovič. Ormož  Nova direktorica CSO Stolček Janji Jurkovič Z mesta direktorja Centra za starejše občane Ormož se pos- lavlja dosedanji dolgoletni direktor Bojan Burgar. Nasledila ga bo Janja Jurkovič. Po tem, ko so člani komisije opravili pogovore z vsemi sedmimi kandidati, ki so se prijavili na razpis za mesto direktorja, so med njimi izbrali Janjo Jurkovič. Predlog kandidatke so posredovali skupščini. »Postopek izbire direktorja je končan. Skupščina je ta teden potrdi- la Janjo Jurkovič,« je povedala predsednica razpisne komisije Mateja Zemljak iz občine Ormož, ki je odločitev o izbiri Jurkoviče še pojasni- la: »Izbrana kandidatka pomeni kontinuiteto dela družbe, zelo dobro pozna fi nančno poslovanje družbe. Je zanesljiva, komisija ocenjuje, da je nekonfl iktna, dejavna izven službe, kar ji daje širino, podana vizija razvoja družbe je realna, uresničljiva, njena izbira zagotavlja cilj lastnic družbe, to je stabilno fi nančno poslovanje ob obstoječi dobri organi- ziranosti v družbi.« Poleg Jurkovičeve se je sicer za direktorski stolček potegovalo še šest oseb. Nova direktorica bo petletni mandat nastopila s prvim marcem. Dodajmo, da se sedanjemu direktorju Bojanu Burgarju takrat izteče petletni mandat. Kot je povedal, po 48 letih delovne dobe, od tega 40 let na vodstvenih položajih, odhaja v pokoj. Med udeleženci letošnje vincekove rezi na Grajenščaku je bilo tudi letos zbranih kar 70 pohodnikov, ki so se pred nadiha- li svežega zraka in uživali v pohodu med vinogradi po sloven- skogoriških gričih. Po kulturnem programu, ki so ga pripravili člani MoPZ KD Grajena, so se odpravili v vinograd, kjer so vre- zali prvi cepič in začeli novo vinogradniško letino. Blagoslovil ga je župnik Jože Škofi č. Štajerski TEDNIK petek, 24. 1. 2020  COLOR CMYK stran 11 petek  24. januarja 2020 Ljudje in dogodki 11 Še Butalci bi to naredili (uredili) bolje ... Če je kdo mislil, da bodo ptujske tržničarke in tržničar s projektom ureditve tržnice pridobili, so se zelo zmotili. Ptuj je z njim izgubil tržnico v klasičnem pomenu besede, svoj trebuh, na katerega so izjemno ponosni v vseh mestih, ki spoštujejo tradicijo in ki se še kako zavedajo pomena zdrave, lokalne hrane, za prebivalstvo. Pred dobrimi petnajstimi leti, ko mesta še niso najedali veliki trgovski centri v njegovi okolici, se je na območju nekdanje tržnice razpenjala zelena streha okrog 75 stojničarjev. V reprezentativnem objektu pod cerkvijo pa je bilo mogoče kupovati tudi v lokalih. Slovo od nekdanje tržnice, prodajalci so v slovo pred začetkom investicije prižgali sveče, se je že v času obnove pokazalo še kako pomenljivo. Zdaj, ko je projekt bolj ali manj dokončan, se je pokazalo, da je bil vsaj za tržni del projekta voden tako, da bi male tržničarje s tega prostora dobesedno pregnali. Pričakale so jih gole kamnite mize, ki so brez slehernega zaprtega prostora, kjer bi lahko hranili del svoje robe in tudi vse tisto, kar je nujno za nemoteno prodajo. Na ta pokrit prostor naj bi skupaj z njimi preselili tudi vse, ki prodajajo obutev in oblačila. Prav nobeden od njih pa si ne predstavlja, kako bo to mogoče izvesti v praksi, od tega, kako bodo stali, bodo drug drugega gledali v hrbet ali si bodo stali nasproti. Vmes med njimi pa se bodo na ozkem vmesnem prostoru gibali kupci. Že sedaj pa je vprašanje, koliko tržničarjev od te male desetine se bo v resnici preselilo na ta neposrečen prodajni prostor. Če se bodo preselili trije, komu bodo prodajali, če na tržnico ne bodo več prihajali ljudje?! Jih bo pritegnil majhen lokal, za katerega se še ne ve, kdo ga bo uredil in odprl? Ta bo v zimskem času lahko postregel le gostom ob dveh mizah, ker bo del prostora odnesel točilni pult. Drugače bo poleti, ko bodo mize lahko postavili tudi zunaj objekta, kot se to govori. Morda pa jim bodo promet povečali turisti, ki bodo mimo njih prihajali v javno stranišče ... čeprav je to bolj malo verjetno, saj skoraj gotovo ne bodo kupovali solate, korenčka, krompirja, morda sadje in kakšno seme. Odločevalci o projektu pa se niti na začetku niti sedaj bo koncu projekta niso vprašali, kje je svoj prostor dobila nova ptujska pipa, kjer bi si tudi turisti lahko natočili vodo. V steni ob samem tržnem prostoru se sicer skriva ena, bolj ali manj so jo namenili prodajalcem. Tržničarje zelo zanima, kje bodo lahko shranjevali svojo robo. Jo bodo morali nositi po stopnicah v razkošno klet, ki jim sicer ponuja tudi tuše? Tudi dostopa do prostora tržnice ne bodo imeli, da bi se lahko pripeljali do prodajnega mesta. Vse bo treba nositi z bližnjega parkirnega prostora. Četudi so jih na začasni prodajni prostor na Novi trg preselili brez njihovega soglasja, v njihovi pogodbi namreč piše, da se vsa odprta vprašanja rešujejo sporazumno, se stara praksa nadaljuje. Tako še danes ne vedo, kaj se bo v resnici z njimi zgodilo. Prepričani so, da bi še butalci zadeve uredili bolje zanje, kot je to z novim projektom, ki je poimenovanje tržnica ohranil le na simbolni ravni, saj mesto ta prostor namenja prireditveni dejavnosti. Ljudje, ki prihajajo v mesto od drugod, ne morejo verjeti, kaj se je zgodilo s prostorom nekdanje ptujske tržnice, nekdanjim mestnim simbolom. Tako je mesto dobesedno uničilo še eno ptujsko znamenitost, po živinskem sejmu tudi tržnico. Nanjo bodo poslej spominjale le še fotografi je starih ptujskih fotografskih mojstrov. Mesto pa bo še bolj „zaprto“ kot sicer, izgubilo bo še en komunikacijski kanal, ki je povezoval ljudi in ga ohranjal živega. K o m e n ti ra m o Foto: Črtomir Goznik Nova prodajna mesta za ptujske tržničarje so vse prej kot prijazna. Tamkajšnje društvo Koranti Forum, ki bo prihodnje leto pra- znovalo 20 let delovanja, je tretje leto zapored v gasilsko-vaškem domu pripravilo sejem rabljene korantove opreme. Tudi letos je bil dvodnevni sejem dobro obiskan. »Sejemo sejme dobrega veselja in pustnega rajanja. Obisk je never- jeten. Ljudje prihajajo iz okoliških vasi iz ptujsko-dravskega polja, kjer je ta pustni čas še posebej iz- razit. Iščejo opremo, zamenjujejo, skratka pripravljajo se na pustni čas,« je povedal ustanovni predse- dnik in član društva Robert Marin. Letos so postregli z največjim številom pripomočkov in opreme za korante. Najbolj iskani so bili tokrat otroški kompleti. »Sicer pa prevladujejo kožuhi, zvonci, kape ... Lahko rečem, da je ta sejem v teh treh letih, odkar ga prireja- mo, najbogatejši. Izmenjava je precejšnja. Zelo smo zadovoljni in upam, da bomo s sejmom nadalje- vali tudi naslednje leto.« In kakšne so cene? Solidno ohranjene koran- tije (kožuh in maska) za otroka so bile na voljo do 300 evrov, za od- raslega človeka jih je bilo mogoče kupiti za 300 do 500 evrov, zvonci so bili od 150 do 200 evrov, gamaše in ježevke pa po 30 evrov. Poleg korantove opreme so bili na voljo tudi lokalni izdelki doma- čih ponudnikov, otroke so razvajali s palačinkami, sejem pa obogatili še z razstavo etnografske dedišči- ne s tradicionalnimi pustnimi liki, kjer je bilo med drugim mogoče vi- deti, kako je izgledal korant nekoč: »Naši člani so iz okoliških krajev nabrali opremo in pripravili razsta- vo. Gre res za prve primerke – od prvotnega koranta, ruse, hudičk- ov, baba deda nosi in drugo …« Sicer pa vsi že nestrpno odšte- vajo do svečnice. Prvič v tem letu si bodo koranti nadeli zvonce, za- plesali ob ognju in z glasnim zvo- njenjem naznanili začetek kuren- tovanja ter začeli odganjati zimo in zlo v nedeljo, 2. februarja, ob pol- noči, na domačiji Zvonka Križaja v Budini. Minuli konec tedna so sejma ko- rantove opreme organizirali tudi na Pobrežju v občini Videm in v Q-centru na Ptuju. Jutri in v nedeljo bodo s korantovo opremo trgovali v večnamenski dvorani v Spuhlji. Gorišnica, Ptuj  V polnem teku sejmi korantove opreme Največ povpraševanja po otroških korantijah Kmalu bodo znova zaplesali in zazvonili koranti ter oznanili začetek pustnega časa oz. petega letnega časa, kot pravimo v naših koncih. Trgovanja s korantovo opremo so v okoliških krajih v polnem teku. Minuli vikend je bilo pestro na Forminu v občini Gorišnica. Foto: Društvo Koranti Forum Formin Vitalen stoletnik je izjemno pre- poznaven, spoštovan in aktiven občan, rad poje, pleše in se zelo rad pošali. Še dve leti nazaj je vozil avtomobil. Trenutno najstarejši občan Hajdine je pomembno vplival na razvoj kulture na Hajdini, med drugim je ustanovil skupino Ljud- skih pevcev in godcev KD Staneta Petroviča, ki mu je ob njegovem jubileju zapela posebej zanj napi- sani skladbi. V omenjenem društvu Kampl deluje polnih 70 let, kot pevec, režiser, igralec ... Dejaven je tudi v društvu upokojencev Haj- dina, ki ga je več let tudi vodil kot predsednik. Leta 2016 se mu je ob- čina za njegov angažma zahvalila s podelitvijo zlatega grba. Kampl se je rodil 18. januarja 1920, pripraviti primerno slove- snost ob tem jubileju pa je bil iz- ziv tudi za vodstvo občine. Kot je dejal župan Stanislav Glažar, zna- jo pripraviti sprejeme za različne posameznike, a so takšni redki in zato toliko bolj posebni: „Nazad- nje smo stoletnika sprejeli pred 35 leti. Za občino Hajdina je gospod Kampl pomemben in velik človek, zaznamoval je dogajanje v občini na različnih področjih. Gospod je še vitalen, župniku je še pred nekaj dnevi v cerkvi prebiral ob njegovi 60-letnici, tako da tudi v prihodnje računamo nanj.“ Da Kampl leta več kot odlično skriva, je jasno že na prvi pogled, tudi spomin mu odlično služi. Še vedno se rad spominja in pripove- duje o časih, ko je bil vajenec v pe- karni, pa tajnik na občini in nato di- rektor v Kmetijski zadrugi Hajdina. Nekaj časa je delal kot zavarovalni agent, denar za družino je služil tudi v sosednji Avstriji. Kampl in njegova danes 92 let stara žena imata sina in hčerko, ponosna pa sta tudi na pet vnukov, pet pravnukov in dva prapravnuka. Kljub visoki starosti se najsta- rejši Hajdinčan trudi biti aktiven in prisoten na večini kulturnih in dru- gih prireditev. V zadnjih dneh mu je sicer nekoliko ponagajalo zdravje, a se, kot pravi, zdaj počuti bolje. In prav obilo zdravja so mu zaželeli vsi, ki so se udeležili sprejema ob njegovem visokem jubileju. Hajdina  Najstarejši Hajdinčan Maksimiljan Kampl je praznoval 100. rojstni dan Maks: „Življenje je kot barka na morju!“ „V stotih letih sem preživel marsikaj, to je dolga doba. Dobre in slabe stvari. Slabe hitro pozabim, dobre pa si je treba zapisati v spomin kot na fi lmski trak. Vsem sem hvaležen za vse trenutke, predvsem mojim ožjim dru- žinskim članom, ki so mi zmeraj v oporo. Življenje je kot barka na morju, enkrat je vihar, drugič sonce, vsega se navadiš in vse preživiš na svoj način,“ je ob svojem 100. rojstnem dnevu dejal Hajdinčan Maksimiljan Kampl. Foto: ČG Na občini Hajdina so slavljencu pripravili poseben sprejem. Štajerski TEDNIK petek, 24. 1. 2020  COLOR CMYK stran 12 petek  24. januarja 2020Kronika12 „O novih odlagališčih občino obveščajo občani sami, mnogo od- padkov pa na osnovi obhodov od- krijejo tudi delavci podjetja Grad- nje Starše. Podjetje je v preteklem letu najmanj desetkrat izvedlo od- voz odpadkov, velika količina pa se je počistila tudi ob spomladanski čistilni akciji. Teh odpadkov je bilo v preteklem letu približno 15 m³, oziroma 10.000 kg,“ je pojasnil žu- pan obine Bojan Kirbiš. Z odvozom odpadkov so nastali stroški v višini okrog 2.000 evrov, ki jih je v največji meri krila občina- Starše. Živalski odpadki, azbestne salonitne plošče ... Na t. i. črnih odlagališčih se naj- de marsikaj. „Največkrat so to ostanki gradbenega materiala (ce- ment, opeka, barva), mešani ko- munalni odpadki, steklo, azbestne salonitne plošče, živalski odpad- ki ipd.,“ je povedal župan Bojan Kirbiš. Med odpadki v naravi se še ved- no najde precej salonitk, čeprav občina v primeru menjave strešne kritine fi nancira stroške odvoza. Samo v preteklem letu so za te namene plačali kar 26.500 evrov. Zato je moč sklepati, da azbestnih plošč ne odlagajo domačini, saj je nelogično, da bi občani na lastne stroške organizirali svoj prevoz in na skrivaj odlagali te nevarne od- padke, pri tem pa tvegali še visoko kazen. »Vsako nedovoljeno odlaganje odpadkov predamo tudi pristoj- nemu inšpektoratu. Seveda pa le- -ta lahko ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi in če je kršitelj znan,“ je še dodal Šalamun, direktorica občinske uprave Mojca Kacjan pa ga je dopolnila: »Kršitelja pa le red- kokdaj odkrijemo ...« Starše  Med odpadki tudi salonitke Lani v gozdovih več kot 10 ton odpadkov V občini Starše je za odlaganje odpadkov na voljo zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov. Kljub temu je v preteklem letu občinsko podjetje Gradnje, d. o. o., organiziralo odvoz odpadkov vsaj desetkrat. Foto: Arhiv občine Starše V središki občini je prisoten strah pred migranti. Nanje opozarjajo kupi smeti in nekakšna improvizi- rana začasna bivališča v okoliških gozdovih, tudi v neposredni bliži- ni stanovanjskih hiš, pa tudi nočni pasji lajež. Domačini lahko samo ugotavljajo, koliko migrantov preč- ka tamkajšnje kraje. Kot povedo, si nekateri zaradi strahu v temi na upajo več na sprehod, zaklepajo se v hiše, pozorni so tudi na avtomo- bile. Po pričevanju naj bi namreč že prišlo do kraj avtomobilov, ki naj bi jih zakrivili migranti. A to naj ne bi bilo vse. Pustili razdejanje Po zanesljivih pričevanjih so mi- granti vdrli v zapuščeno hišo ob cesti med gozdovi v Godenincih s hišno številko 16 ter si jo vzeli za začasno zavetišče. Po predmetih, ki so jih našli v omenjeni hiši, so tod prespali, se najedli in preoblekli ter podali naprej na pot. Šlo naj bi za večje skupine migrantov. Kako in kdaj so se prvič pritiho- tapili v hišo, sogovornik (podatke hranimo v uredništvu) ni znal poja- sniti, je pa povedal, da je bilo stanje v omenjeni hiši katastrofalno, celo ogabno. »Hiša je zapuščena, njena lastnica je v domu za starejše, in očitno je bila izkoriščena za biva- kiranje oz. bivanje migrantov za krajši čas. V hišo je bilo vlomljeno, kar je bilo razvidno. Stanje v hiši je bilo katastrofalno, gore odpadkov, oblačil, nahrbtnikov, torb, povsod je bila prazna embalaža hrane in pi- jače, prostori so bili razmetani. Tudi okolje je bilo neurejeno,« je pove- dal sogovornik. Njegove besede je potrdila še ena domačinka in doda- la, da so bila po tleh nametana leži- šča. Prepričana je, da so pod streho prespale večje skupine migrantov. Hiša se je po njenem uporabljala kot zatočišče migrantov precej časa. O tem, da so se tukaj gibali migranti, pa priča tudi dokument, najden med čiščenjem – zahteva za azil, ki je bila izdana v Bosni. Borko: »Prej se to ni dogajalo, čeprav so šle mimo nas kolone ...« Tudi središki župan Jurij Bor- ko pričevanja domačinov potrju- je: »Občina je izkoristila državna sredstva glede čiščenja odpadkov, ki jih za seboj puščajo migranti. Pobralo se je kar nekaj smeti po gozdovih. Prav tako se je očisti- lo omenjeno hišo v Godenincih. Dejstvo je, da je bilo v hišo, ki je leta zapuščena, vlomljeno in da je bilo tam veliko vsega. Očitno je bil to nekakšen prehodni punkt za migrante. Hiša je 900 metrov oddaljena od glavne ceste, v goz- du. Veliko se gibljem med občani, prejemam informacije. Slišal sem tudi za dve kraji avtomobilov – v Šalovcih in v Frankovcih. V odkle- njenih avtih je sicer bil ključ. Vozili so ukradli na dvorišču. Eden izmed občanov, ki je šel po gobe v gozd, pa je naletel na skupino migrantov. Vsi ti pojavi povzročajo strah med ljudmi, ne hodijo več toliko v goz- dove. Prejšnja leta se kaj takega ni dogajalo, pa čeprav so šle mimo nas kolone migrantov …« O vsem tem smo povprašali še na Policijo, od koder na odgovore še čakamo. Središče ob Dravi  Migranti vlomili in prenočevali v prazni hiši Skriti »migrantski hotel« sredi gozdov Migranti so nedolgo nazaj za začasno postojanko očitno izbrali zapuščeno hišo med gozdovi v naselju Godeninci v občini Središče ob Dravi. V njej so namreč odkrili kupe oblačil in odpadkov, ležišča so bila povsod, najden je bil tudi dokument, zahteva za azil, ki je bila izdana v Bosni. Foto: MH V tej hiši so začasno bivale večje skupine migrantov. Danes bo precej jasno. Zjutraj in dopoldne bo po nekaterih niži- nah megla, ki lahko predvsem v Pomurju vztraja ves dan. Zvečer se bo na Primorskem in Notranj- skem pooblačilo. Ponekod bo zapihal šibak jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -8 do -3, ob morju okoli 2, najvišje dnevne od 7 do 12, v kra- jih s celodnevno meglo okoli 0 °C. Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Štajerski TEDNIK petek, 24. 1. 2020 COLOR CMYK stran 13 petek  24. januarja 2020 Kultura in izobraževanje 13 Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Ste že brali / Sebastian Fitzek: Pacient Če bi pravkar prebrano knjigo Sebastiana Fitzka Pa- cient moral označiti čisto na kratko, bi si sposodil be- sedo iz štajerskega árgoja: BOLANO! Pravzaprav pred branjem ni- sem vedel, v kaj se spuščam, ker na naslovni strani nisem pogle- dal drobnega tiska. Opazil sem ime avtorja, naslov in založbo (Učila), nisem pa opazil zapisa z manjšimi črkicami (pa še zme- raj ne tako majhnimi, kot so na bančni pogodbi za kredit ali na zavarovalni polici): psihološka srhljivka. (Pa tudi opozorilo ministra za zdravje, da branje te knjige lahko vpliva na bralčevo spanje, bi bilo na mestu.) Če ste torej bolj občutljive sorte, si NE sposojajte te knjige. Berite raje Mačka Murija in Zvezdico Za- spanko. Sem vas dovolj pripravil na srečanje s Fitzkovim Pacientom? (Mogoče bi moral zapisati 'Fitzekovim' Pacientom, kot je nje- gov priimek zapisan v romanu na strani 333. A mislim, da gre pri 'Fitzekovih pravilih' za prevajalkino napako. In uredničin spregled.) V romanu se pisatelj ukvarja s človeško duševno sprevrže- nostjo. Z morilci, ki ne morijo zato, da bi imeli od tega neko korist, ampak ob umiranju svojih žrtev uživajo. Potem seveda na sodišču ugotovijo, da je njihovo dejanje posledica dušev- ne motenosti, in so kaznovani tako, da jih zaprejo v ustanovo za duševne bolnike. To seveda niso neke podzemeljske ječe v kakem srednjeveškem gradu, pač pa je v Fitzkovem romanu to stavba, ki jo je neki investitor zgradil kot hotel na otočku sredi reke, ki teče skozi Berlin (Google mi pravi, da naj bi to bila reka Spree, ampak mogoče je pa kaj drugega), zgledoval pa se je po washingtonski Beli hiši. A hotel ni nikdar zaži- vel, ker je bilo tam blizu letališče, pa so ga zato spremenili v strogo varovano bolnišnico za duševne bolnike. (Bela hiša kot norišnica – vas to preseneča?) No, in v tej ustanovi, prepolni predstavnikov človeške sprevrženosti, se dogaja roman. Zač- ne se z izginotjem šestletnega fantiča Maxa, nato s prijetjem morilca – duševnega bolnika, ki je ugrabljal in ubijal otroke, pa bil zato zaprt v Belo hišo. Ker pa morilec ne pove, kaj se je zgodilo z zadnjo žrtvijo, Maxom, se otrokov oče odloči, da se bo vtihotapil na otok pod krinko duševne bolezni in ugotovil, kaj je morilec storil z mlado žrtvijo. Ampak nič ni tako, kot se bralcem zdi na začetku ... Pa še ena misel ... V zadnjem času opažamo, da smo ogrozili obstoj na svojem domačem planetu. A če človek pomisli na vse krutosti, ki jih je povzročil na tem planetu v samo v zadnjih nekaj stoletjih – od izkoriščanja afriških sužnjev, koloniziranja in nesramnega izkoriščanja naravnih bogastev v Afriki in Aziji, nasilnega pokristjanjevanja v Južni Ameriki, iztrebljanja Indi- jancev v Severni Ameriki –, pa če vsemu temu doda krutosti, ki jih je 'najvišje živo bitje na Zemlji' sposobno narediti in kot so opisane v romanu Pacient ... – se vam ne zdi, da smo ljudje na tem planetu samo zelo škodljiv virus, ki ni vreden tega, da sploh obstaja?! Naj našemu planetu zavladajo slikovite ribice iz koralnih grebenov in prepričan sem, da bodo vesoljci iz daljnih galaksij ob obisku 'tretjega kamna od Sonca' veliko bolj veseli, kot bi bili, če bi na njem spoznali – človeka ... Pripis: Ob koncu romana se pisatelj – pač v maniri sodob- nega literarnega trenda – zahvali vsem, ki so mu pomagali pri nastajanju romana – od Fate naprej (spregledal je sicer Gutenberga, ki je sploh omogočil tiskanje knjig!). In pri tem osrednjo hvaležnost izrazi svoji podzavesti. – Oprostite, Herr Fitzek, če je Pacient produkt vaše podzavesti, vas res ne bi želel imeti za družinskega prijatelja. Ali soseda. Ker če nekdo za- vestno raziskuje nesnago v človeških možganih in o tem piše, je še sprejemjivo. Če pa nesnaga prihaja iz njegove podzavesti – Nein, danke! Rače  Ob 30-letnici prepevanja Poklon slovenski pesmi Moška pevska skupina Fantje na vasi, ki deluje pod okriljem Kulturno umetniškega društva Rače, je sredi januarja pri- redila koncert ob 30-letnici svojega delovanja. Sepstet je prepeval v intimnem ambientu cerkve sv. Jožefa Delavca Rače, predstavili pa so se z bogatim repertoarjem skladb, ki govorijo o njihovem dolgoletnem poslanstvu. Cerkev je kot prva prežela pesem Jakoba Gomilška „Slovenec sem!“. Moška pevska skupina je začela prepevati daljnega leta 1989. Član Miran Mustafa se je začetkov spo- minjal z nostalgijo: „Prepevali smo v Mešanem pevskem zboru Rače in takratni pevovodja je nas je štiri izbral in predlagal, da se preizkusi- mo kot kvartet. Takrat se a cappel- la še ni toliko prepevala kot danes. Nadeli smo si ime „Fantje na vasi“, kar je bilo takrat glede na našo starost zelo prikladno. Vmes smo razmišljali, da bi ime spremenili, a nam po tolikih letih ime zopet zelo pristaja.“ V vseh teh letih se je skupina ni le obdržala, pač pa zelo uspešno napredovala in se razširi- la. Danes skupina šteje kar sedem pevcev, njihovi nastopi sežejo daleč čez občinsko mejo, tudi slo- vensko. Mustafa je dejal: „Ko smo začeli prepevati v kvartetu, nismo razmišljali, da bi se lahko toliko časa obdržali. Danes pa vidimo še daleč v prihodnost.“ Že ob začetkih so Fantje s svojim prepevanjem sledili pomembnemu poslanstvu, vodja skupine Tone Žu- raj je dejal: „Slovensko pesem že- li mo ohranjati. Pri tem posegamo po skladbah od renesančnih do duhovnih in posvetnih pesmi, slo- venske ljudske in umetne in še kaj bi se našlo. Poudarek je predvsem na ohranjanju slovenske kulturne dediščine. Na današnjem koncertu pa gre za zbir tega, kar počnemo. Našo kulturno dediščino spoštu- jem, saj je bogata, dobra in vredna. Zasluži si, da jo ohranjamo.“ Prav to pa so Fantje na vasi s svojo inter- pretacijo tudi dokazali. Vrhunske izvedbe so pritegnile občinstvo, ki se je odzivalo na sleherno pesem. Moč petja poslušalcev ni pustila ravnodušnih. Prvi jubilejni koncert je skupina odpela pred mnogo številčnejšim občinstvom v dvorani Union v Ma- riboru. S koncertom v Račah pa so se ob svoji obletnici vrnili v domač kraj, k svojim koreninam. Aplavz po vsaki odpeti melodiji je bil tako Fantom na vasi v še veliko večje za- dovoljstvo. Foto: KG Fantje na vasi »Gre za priložnost, ki se ponudi morda enkrat v življenju. Trdo smo delali za takšen rezultat in menim, da si zaslužimo iti v Ameriko. Re- zultate smo izvedeli minuli petek ob šestih zjutraj in navdušenje med člani ekipe, v kateri so Tia Zmazek, Žan Ritlop, Blaž Cebek in Amanda Selinšek, je bilo nepopisno. Žal pa odhod v ZDA ni odvisen le od na- šega znanja, pripravljenosti, želje, temveč moramo zbrati 18.000 evrov za pokritje vseh stroškov. Ker smo vzgojno-izobraževalni za- vod, lastnih sredstev v ta namen žal ne moremo zagotoviti, zato bomo skušali preko podjetij, posa- meznikov, občine zbrati potreben denar. Želja je res velika, in če bo naš odhod onemogočen zaradi po- manjkanja denarja, bo to res veliko razočaranje za otroke.« Ptujski osnovnošolci se bodo pomerili v VEX IQ tekmovanju v robotiki, kar pomeni, da morajo iz- delati in sprogramirati robota gle- de na nalogo, ki je vnaprej znana in je vsako leto drugačna. Tekmuje se v treh kategorijah: avtonomno de- lovanje robota, upravljanje robota s kontrolerjem, kjer dve ekipi isto- časno nastopata na tekmovalnem polju in skušata pridobiti čim več točk, in tretja kategorija, kjer eki- pe posamezno nastopajo in sku- šajo pridobiti največ možnih točk. Posebnost tega tekmovanja pa je, da morajo ekipe med seboj so- delovati, skupaj izdelati taktiko in strategijo, kako bodo nastopili na tekmovalnem polju, je tekmovanje preko luže opisal Oliver Buček. Učenci tako skozi program robotike VEX IQ usvajajo znanja, ki jih ni mogoče pridobiti iz učbe- nikov. »Otroci pridobivajo na sa- mozavesti, naučijo se sodelovanja, kritičnega mišljenja, algoritemske- ga, računskega in strukturiranega mišljenja, reševanja problemov, reagiranja v stresnih situacijah, ko- municiranja v tujem jeziku, vztraj- nosti, kar pa je najpomembneje, razvijajo svojo kreativnost. Takšen način učenja pritegne učence, jim ponudi nekaj več in je odlična po- potnica za naprej.« Na OŠ Breg menijo, da lahko s tovrstnimi mednarodnimi sodelo- vanji razširjajo obzorja učencem in učiteljem. S tem pridobivajo neprecenljive izkušnje in možnosti za povezovanje ter razvijanje vse- življenjskih znanj, zato se s prošnjo o donatorstvu obračajo na vse, ki bi bili pripravljeni štirim ptujskim osnovnošolcem omogočiti, da po- kažejo svoje znanje in sposobnosti v šesti največji dvorani v ZDA. »Rezultate boste lahko spre- mljali v živo preko aplikacije VEX Via, tekmovanja pa preko aplikaci- je Livestream (tako na Android kot IOS-napravah),« je še dodal ponos- ni mentor. Ptuj  Učenci OŠ Breg z vstopnico za svetovno prvenstvo v robotiki Za pomoč prosijo gospodarstvenike in javnost V družbi 104 držav iz vsega sveta in 620 ekipami si želijo biti tudi štirje učenci OŠ Breg. Vstopnico za tekmovanje so si priborili na evropskem prvenstvu v Estoniji, sedaj pa se na gospodarstvo in javnost obračajo s prošnjo za pomoč v obliki donatorskih sredstev. Ocenjeni stroški udeležbe znašajo približno 18.000 evrov. »Vsakega vašega prispevka bomo zelo veseli, predvsem pa vam bodo neizmerno hvaležni učenci,« je dejal mentor Oliver Buček. Foto: OŠ Breg Učenci OŠ Breg so se kot edina ekipa iz Slovenije uvrstili na svetovno prvenstvo v ZDA. Štajerski TEDNIK petek, 24. 1. 2020  COLOR CMYK stran 14 petek  24. januarja 2020Nasveti14 Kdaj morate k zdravniku Ob bolečini v prsih, ki tra- ja dlje kot pet minut in se ne umiri po aplikaciji nitroglice- rina pod jezik, je treba takoj poklicati reševalno službo na številko 112. Nujno medicinsko pomoč je treba takoj poklicati tudi ob izgubi zavesti. Zdrav- nika družinske medicine pa je treba predčasno obiskati, kadar opazimo, da se vse pogosteje pojavlja kratkotrajna bolečina v prsih ali kadar opazimo, da vedno težje premagujemo vsa- kodnevne obremenitve, nadalje v primeru težjega dihanja, ote- kanja nog, vrednosti krvnega tlaka nad 130/85 mmHg ter za- radi na novo nastalega občutka nerednega bitja srca. Kakšna je običajna rehabilitacija po srčnem infarktu Potek življenja in rehabilita- cije bolnikov po srčnem infark- tu sta odvisna od srčno-žilne ogroženosti, kar pomeni, da se najprej oceni tveganje za pono- ven srčni infarkt ali katero dru- go hudo srčno-žilno bolezen. Ta ocena se izvede že v bolnišnici, takoj ko je bolnik za to sposo- ben. Za oceno ogroženosti je potreben natančni klinični pre- gled, ki vključuje tudi izmero te- lesne teže in višine, obsega pasu in določitev indeksa telesne mase. Določita se raven krvne- ga sladkorja in krvnih maščob. Za dokončno oceno je potreb- no še obremenitveno testiranje in ultrazvok srca. Če bolnik ne zmore opraviti obremenitvene- ga testiranja, se izvede obreme- nitveni ultrazvok srca ali radi- onuklidne slikovne preiskave. Glede na izvide dobljenih rezul- tatov preiskav se bolnika uvrsti v skupino z majhno, zmerno ali veliko ogroženostjo. Glede na stopnjo ogroženosti bolnik prejme natančna pojasnila in navodila za nadaljnjo rehabili- tacijo, ki jo začne že v bolnici. Ogroženost se ponovno oceni po končani formalni rehabilita- ciji v zdravilišču. Kako poteka spremljanje bolnika po srčnem infarktu Po končani rehabilitaciji v bolnici in zdravilišču preide Precepljenost proti okužbam s HPV v zadnjih treh letih v Sloveniji narašča. V zadnjem letu se je pre- cepljenost z drugim odmerkom cepiva proti okužbam s HPV pri deklicah v 6. razredu osnovne šole povečala za kar 10 odstotkov in se tako približala 60 odstotkom. V lanskem šolskem letu je bila naj- višja v koroški regiji, kjer je znašala 86,9 odstotkov, najnižja pa v lju- bljanski regiji, kjer je bila 48,5-od- stotna. Za eliminacijo raka maternič- nega vrata je v Sloveniji nujno ohranjati vsaj 70-odstotno pregle- danost žensk v državnem presejal- nem programu za zgodnje odkriva- nje predrakavih sprememb mater- ničnega vratu Zora, 90-odstotno zdravljenje odkritih predrakavih sprememb materničnega vratu in doseči 90-odstotno precepljenost deklet proti HPV. »Slovenske ženske so program Zora dobro sprejele in več kot 70 odstotkov se jih redno udeležuje presejalnih pregledov. Programa se še vedno premalo udeležujejo ženske med 50. in 64. letom sta- rosti in ženske v murskosoboški in koprski regiji, zaskrbljujoče je tudi zmanjševanje pregledanosti v regi- ji Kranj,« ocenjuje vodja programa Zora z Onkološkega inštituta Lju- bljana Urška Ivanuš. V zadnjih letih v Sloveniji za ra- kom materničnega vratu letno zboli okoli 120 žensk, umre pa jih med 40 in 50. Slovenija se že uvr- šča med evropske države z naj- manjšim bremenom tega raka. »To je izjemen uspeh, saj je bila inciden- ca raka materničnega vratu v Slo- veniji v preteklosti med največjimi v Evropi. V letu 2018 smo v Sloveniji zabeležili drugo najmanjše število novih primerov, in sicer 106,« so besede Ivanuševe povzeli v sporo- čilu za javnost. Strokovnjaki ženske med 20. in 64. letom pozivajo, da se vsaka tri leta redno udeležujejo presejalnih pregledov, predvsem pa vabijo starše deklic, da izkoristijo mož- nost brezplačnega cepljenja proti okužbam s HPV. Stroka si prizade- va tudi, da bi brezplačno cepili tudi dečke. NIJZ je maja lani pripravil predlog širitve nacionalnega pro- grama cepljenja s cepljenjem deč- kov proti okužbam s HPV. Ko bo Zdravstveni svet predlog potrdil in Zavod za zdravstveno zavaro- vanje Slovenije zagotovil fi nančna sredstva, bo tudi za dečke na voljo cepljenje proti HPV na stroške ob- veznega zdravstvenega zavarova- nja, tako kot to sedaj že velja za deklice. Pomagajmo si  Rak materničnega vratu Lani pomembno povečanje precepljenosti deklic proti HPV Lani se je v Sloveniji pomembno povečala precepljenost deklic proti HPV, ob prihajajočem evropskem tednu preprečevanja raka materničnega vratu ugotavljajo na NIJZ in onkološkem inštitutu. Pojavnost raka materničnega vratu se tudi po zaslugah presejalnega programa Zora zmanjšuje, Slovenija pa je na poti k odpravi te bolezni. skrb za spremljanje bolnikove- ga stanja na ramena zdravnika družinske medicine. Le-ta nada- ljuje s predpisovanjem ustrez- nih zdravil, ob tem pa redno spremlja vrednosti bolnikovega krvnega tlaka, vsebnost maščob in sladkorja v krvi ter ga hkrati spodbuja pri vzdrževanju zdra- vega načina življenja. Po potre- bi (ob poslabšanju stanja) lahko napoti bolnika k specialistu kar- diologu. Potek spremljanja je treba prilagoditi posamezniku in stanju ogroženosti bolnika. Vendar pa velja, da največji de- lež odgovornosti za dolgotrajno zdravje po prebolelem srčnem infarktu nosi bolnik sam. Literatura : Publikacija združenja družinskih zdravnikov Slovenije / Navodila za bolnike Zdravstveni nasveti Bolnik po srčnem infarktu (2) Srčno-žilne bolezni vsako leto ugasnejo 17,3 milijona življenj in so tako na vrhu lestvice krivcev za prezgodnje umiranje svetovnega prebivalstva. V Sloveniji doživi srčni infarkt oz. akutni koronarni dogodek okoli 5.000 bolnikov na leto. Soočijo se s stiskajočo ali pekočo bolečino v prsnem košu, ki v mirovanju ne popusti in se ne spreminja z diha- njem ter položajem telesa, se pa lahko širi v vrat, roki ali žličko. V nadaljevanju prispev- ka pa se osredotočamo na težave, zaplete in rehabilitacijo po prebolelem infarktu. Foto: Profimedia Foto: M24 Okužbe s HPV so najpogostejše spolno prenosljive okužbe v svetu in tudi v Sloveniji. Vsaj polovica ljudi, ki so spolno aktivni, se v življenju okuži s HPV, navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Rak materničnega vratu je med raki izjema, saj strokovnjaki o njem vedo dovolj, da lahko preprečijo skoraj vsak nov primer. Ženske, ki redno hodijo na presejalne preglede in ki so bile cepljene proti HPV pred prvo okužbo, imajo od 70 do 90 odstotkov manjšo verjetnost, da bodo kadarkoli zbolele za tem rakom. Organizacija Eurotransplant združuje osem držav. Na skupnem čakalnem seznamu je trenutno 13.985 bolnikov. Lani so presadili 6973 organov od 2041 umrlih daro- valcev. Sistem deluje na menjavi, vsakemu bolniku iščejo najbolj pri- meren organ. Država dobi toliko organov, kot jih tudi posreduje v tujino. Letos v UKC Ljubljana zaznamu- jejo tudi 50. obletnico prve presa- ditve organa, ko so leta 1970 od živega donatorja presadili ledvico. »Transplantacija organov je eden največjih dosežkov medicine 20. stoletja. Tudi danes se jemlje za strokovno in logistično najbolj kompleksno medicinsko interven- cijo,« je opozorila strokovna di- rektorica UKC Jadranka Buturović Ponikvar. Ob koncu leta 2018 je v UKC zaži- vel tudi program presaditve pljuč. V letu 2018 so opravili dve presadi- tvi, leta 2019 pa deset. V Sloveniji je tako mogoča presaditev vseh organov, ki jih presajajo drugod po svetu, je poudaril vodja centra za transplantacijsko dejavnost Ivan Kneževič. Letno običajno presadijo med 110 in 120 organov, lani so jih pre- sadili nekaj manj. To gre pripisati novim pravilom Eurotransplanta za presaditev ledvic, je pojasnil Kneževič. Do konca januarja priča- kujejo prilagoditev sistema tako, da manjše države ne bodo več v slabšem položaju. Sicer je Slovenija pri presaditvah organov uspešna. »Imamo največ presaditev srca na svetu na prebi- valca, celo več kot v ZDA,« je po- udaril Kneževič. Tudi rezultati pre- saditev so v Sloveniji boljši kot v državah članicah Eurotransplanta. Za nadaljnji razvoj transplantacij- ske dejavnosti pa so nujni novi pro- stori, je opozoril generalni direktor UKC Janez Poklukar. »Te ta trenu- tek vidimo v novih prostorih na trenutni lokaciji zavoda za varstvo pri delu, kjer bi skušali združiti vso transplantacijsko dejavnost. Na drugi strani pa s Slovenija-tran- splantom na novo podpisujemo osveženo pogodbo, ki obema za- vodoma daje nove priložnosti za razvoj in medsebojno sodelova- nje,« je dodal. V centru za transplantacijsko de- javnost v UKC Ljubljana so lani pre- sadili 96 organov, to je 38 ledvic, 22 src, 24 jeter, 11 pljuč (od tega eno na Dunaju) in eno trebušno slinav- ko. Na čakalnem seznamu je 227 bolnikov. Na srce čaka 55 bolnikov, na ledvico 138 in na jetra 35. Slovenija pa dosega tudi visoko privolitev svojcev v darovanje. Z darovanjem se strinja 78 odstot- kov svojcev. V Nemčiji na primer v darovanje privoli le okoli 50 od- stotkov svojcev, je poudarila direk- torica zavoda Slovenija-transplant Danica Avsec. V registru je vpisanih 9872 oseb. V register se je mogoče vpisati osebno na pooblaščenih mestih oziroma na portalu e-upra- ve. Podatek se po vpisu zaklene, bolnišnični koordinatorji lahko do njega dostopajo šele po smrti da- rovalca. Iz sveta zdravstva Slovenija z Eurotransplantom letno izmenja do 60 organov V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana zaznamujejo 20. obletnico pridružitve mednarodni neprofi tni organizaciji Eurotransplant. Vsako leto Slovenija z organizacijo izmenja od 50 do 60 organov, kar predstavlja 60 odstotkov vseh presaditev. V Sloveniji so presaditve nadpovprečno uspešne, so pojasnili na današnji novi- narski konferenci. Foto: M24 Štajerski TEDNIK petek, 24. 1. 2020 COLOR CMYK stran 15 petek  24. januarja 2020 Za kratek čas 15 Vsako sredo DAN ZA ZVEZDE ARUAKI - indijansko ljudstvo na severnih obalah Južne Amerike, EPIKTET - grški filozof, predstavnik pozne stoe, KRASINSKI, Zygmunt - poljski pesnik in dramatik, grof (Nebožanska komedija), ZOONOZA - kužna bolezen živali, ki se lahko prenaša na človeka Teden prinaša optimizem, dobro voljo in prijetne preo- brate. Zdrava mera previd- nosti ne bo odveč v ljubezni. V življenju je že tako, da ne more biti vse po vaše. Temeljit premislek pričara novo in sve- žo energijo. Sprostili se boste v pogledu službe. Zelo dejavni boste v pogledu komunikacije. Spoznali boste nove oblike učenja in pridobili različne informacije. Drugim boste radi pomagali s praktič- nimi nasveti. Na delovnem mestu boste z eno besedo bles- teli. Imeli boste nove projekte. Srečno roko bo razbrati tudi pri nakupovanju. Razrešiti boste morali nekaj, kar je vezano na preteklost. Vsekakor ne boste smeli iska- ti bližnjic. Pričakovati je, da vas bo označevala ustvarjalna energija in da boste zadevam v celoti kos. Sreča v ljubezni bo posledica trdega dela preteklo- sti. Svojih občutkov ne ignori- rajte, ampak jih izražajte. Označevalo vas bo delo in de- lavne obveznosti. V tišini boste dobili odgovore na svoja vpra- šanja. Sreča se skriva na strani pogumnih ljudi. Razbrati bo treba, kdo vašo pomoč potre- buje in kdo ne. V ljubezni bo več nenavadnosti in svoje prave občutke zadržujte zase. Ne boste smeli dvomiti in si ustvarjati dvojnosti. Čustveno neravnovesje bo posledica stre- sa. Bolje bo, da se boste umirili in razmislili, kaj vas veseli. Konec januarja boste naredili zaključke in tisto, kar je neupo- rabno, bo odšlo. Moč ljubezni prinaša prijetnosti in povečano radost. Najbolj srečni boste v pogledu denarja. Našli boste poti do skritih znanj in tako napre- dovali. Prav gotovo bo čas na- menjen, da naredite zaključke. Sprostila vas bo narava in sve- ži zrak. Vsekakor boste blesteli v vseh oblikah komunikacije. Najbolj skrivnostni boste v lju- bezni – kaže se novost. Izpolnjenost boste našli, ko bos- te na morebitne probleme pog- ledali iz svetlega zornega kota. Odgovornost na delovnem mestu bo velika. Izoblikovali boste dobra pogajalska izhodi- šča. Drobni premiki v ljubezni vam bodo vlivali zaupanje in dokazali pravilnost vaših od- ločitev. Imeli boste možnost in se odpravili na neko pot. Globo- ko v sebi najdete moč in opo- ro. Spremljala vas bodo skrita znanja, ki bodo vezana na svet duhovnosti in ezoteričnih za- konitosti. Pričakovati je, da se bodo točke usode obrnile v vašo korist. Prvi dnevi februarja prinašajo spontane pogovore. Zrno modrosti boste držali v svoji dlani. Narediti boste mo- rali prerez in doreči bobu bob. Če boste le želeli boste našli upanje in vero. Na delovnem mestu sledi odločitev. Pri tem poslušajte razum. Glas srca vam bo pomagal v ljubezni. Vrstili se bodo uspehi. Uspelo vam bo živeti lastne sanje. Na področju denarja bo bučno in zanimivo. Štele bodo izključno modre odločitve. Pri- čakovati je tudi nekaj novosti in zdelo se bo, da se staro za- ključuje. Sprostili vas bosta pri- jetna glasba in družba. Izgub- ljeno energijo vam bo povrnila narava. Notranji nemir se bo ojačal. Najtežje bo tedaj, ko ne bo vse po vaše. Skozi pogovor boste uvideli, kaj morate še spreme- niti. Ljudje, ki bodo prihajali v vaše življenje, vam bodo ogle- dalo. Skozi njihovo pomoč bos- te lahko rasli, tako na osebni kot duhovni ravni. Zaupanje bo tisto, ki prinaša veselje in skladnost. Nadalje- valo se bo obdobje kreativnosti in navdiha. Seveda boste mo- rali biti odločni v službi. Prava priložnost prihaja kmalu. V ljubezni bo občutiti romanti- ko in povečano čustveno skla- dnost. Sreča vas čaka v pogledu denarja. Srečen dan: četrtek. BIK (21. 4. – 20. 5.) OVEN (21. 3. – 20. 4.) DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) RAK (21. 6. – 22. 7.) LEV (23. 7. – 22. 8.) DEVICA (23. 8. – 22. 9.) TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) STRELEC (23. 11. – 21. 12.) KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) VODNAR (21. 1. – 18. 2.) RIBI (19. 2. – 20. 3.) Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog Tedenski horoskop od 24. do 30. januarja Petek, 24. januar 17:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, odprtje fotografske razstave Dlan mi po tebi diši Kaje Kristovič, gostje večera bodo Feri Lainšček in glasbeniki, na Mladinskem oddelku knjižnice bo razstava del Ferija Lainščka za otroke 17:00 Ormož, osnovna šola, predavanje Vikija Grošlja 18:00 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka, predstavitev knjige Kako dolg je čas Mateta Dolenca in ogled dokumentarnega fi lma iOTOK 18:00 Hajdoše, gasilski dom, Občni zbor mladine PGD Hajdoše 19:00 Breg pri Majšperku, prostori SmoTeatra, Občni zbor Športno društvo Breg 19:00 Ptuj, CID, potopisno predavanje Marjana Ostroška Iran – mogočna dežela v srcu Perzije Sobota, 25. januar 09.00 Spuhlja, večnamenska dvorana: razstava in sejem korantove opreme, do 17:00 10:00 Ptuj, CID, Pustna izmenjava, jaz tebi – ti meni, pustna poslikava obraza z Ino Lutarič 15:00 Kog, telovadnica OŠ, Antonovanje na Kogu, Antonov nogometni turnir 17:00 Ptujska Gora, Okrepčevalnica pri babici Bredi, predavanje o bogoslužju v slovenski vojski in misiji na Kosovu 18:00 Breg pri Majšperku, gasilski dom, Občni zbor Mladi PGD Majšperk 18:00 Stoperce, gostišče Zelena dolina, občni zbor Planinsko društvo Majšperk - Breg 18:00 Videm, občinska dvorana, premiera komedije Podnajemnik 18:00 Hajdoše, gasilski dom, občni zbor PGD Hajdoše 19:00 Majšperk, športno rekreacijski park, prostori DU Majšperk, občni zbor Športno pohodniško društvo Preša Nedelja, 26. januar 09.00 Spuhlja: razstava in sejem korantove opreme 10:00 Ptuj, restavracija Gastro, občni zbor Čebelarskega društva Ptuj 16:00 Hajdina, gasilski dom, tradicionalna prireditev S pesmijo v novo leto, proslavili bodo tudi 100. rojstni dan Maksa Kampla, častnega in še vedno aktivnega člana ljudskih pevcev 18:00 Videm, občinska dvorana, komedija Podnajemnik Ponedeljek, 27. januar 18:30 Slov. Bistrica, Knjižni- ca Josipa Vošnjaka, predstavitev knjige Krimi- nalni temelji Teritorialne obrambe in NLB Mestni kino Ptuj Petek, 24. januar: 16:00 Loti in izgubljeni zmaji; 18:00 Gospodje; 20:00 Čas deklištva. Sobota, 25. januar: 16:30 Loti in izgubljeni zmaji; 18:00 Čas deklištva; 20:15 Gospodje. Nedelja, 26. januar: 16:00 Loti in izgubljeni zmaji; 18:00 Gospodje; 20:00 Čas deklištva. Prireditvenik Nasmejmo se Pekel in nebesa »Mami, Janez me je zasnubil. Toda on ne verjame niti v nebesa niti v pekel.« »Nič ne de, mu bova že dokazali, da obstajata.« Švedska nogometaša Razgovor dveh švedskih nogometašev »Hi. Where are you from?« »Hi. I'm from Bosnia. And you?« »I'm from Germany.« »Sereš?« »Majke mi!« Nogomet Mož pridrvi iz službe domov in vpraša ženo: »Ali se je že začela nogometna tekma?« »Ja, pred nekaj minutami.« »Pa je že padel kak gol?« »Ne, oba še stojita.« Štajerski TEDNIK petek, 24. 1. 2020  COLOR CMYK stran 16 petek  24. januarja 2020Poslovna in druga sporočila16 Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. ww w .te dn ik .s i Cena vstopnice: 12 €. Predprodaja vstopnic: ŠPIC BAR IN MARKET Markovci, DARINKA Juršinci, Sandra SPUHLJA, Tajništvo Radio-Tednik Ptuj. Informacije na tel.: 02 749 34 10. Z GLASBO DO SRCA Nedelja, 29. marec 2020, ob 16.00 Športna dvorana Ljudski vrt na Ptuju Maja Oderlap Tjaša in Uroš Nuša Derenda Nina Donelli Werner Neda Ukraden Davor Borno Štajerski TEDNIK petek, 24. 1. 2020  COLOR CMYK stran 17 Na 51. mednarodnem prvenstvu »Pohorski bataljon« v Slovenski Bistrici je minulo soboto nastopilo 154 tekmovalcev in tekmovalk iz 32 klubov. Pri članih je Luka Perkovič iz ptujske Drave s štirimi izvrstnimi zmagami, vse z iponom, pometel s konkurenco. V kategoriji do 73 kg je nastopilo 11 tekmovalcev. Perkovič je po vrsti ugnal Luko Zavca iz ljubljanskega Bežigrada, Italijana Gianmarka Stefanela, v polfi nalu odličnega predstavnika Rusije Bakhaudina Edilgirieva, v fi - nalu pa mu je nasproti stal odlični Žan Markovič iz bistriškega Impola, sicer tudi aktualni državni prvak pri mlajših članih. Po neodločenem izi- du je v podaljšku fi nalne borbe Luka Perkovič že v prvi akciji uspešno izvedel met za 10 točk in tako do- segel svojo prvo člansko zmago na tekmah za slovenski pokal. Ta zma- ga v mednarodni konkurenci mu je odprla tudi vrata na tekme članske- ga evropskega pokala. Njegov trener Vlado Čuš je po tekmovanju izjavil: »Luka je letos še mladinec, tako da bo letošnja sezona izjemno naporna, saj bova startala na uradnih mladinskih in članskih tekmah za evropski pokal. Pri mladincih je prvi cilj izpolnitev norme za nastop na septembrskem evropskem prvenstvu na Finskem, v članski pa z rezultati doseči nor- mo za nastop na evropskem prven- stvu mlajših članov, ki bo novem- bra v hrvaškem Poreču. Med cilji izpostavljam še osvojitev prvih točk na članskih tekmah za evropski in svetovni pokal.« Vrstni red v kategoriji do 73 kg: 1. Luka Perkovič (JK Drava Ptuj) 2. Žan Markovič (JK Impol) 3. Bakhaudinu Edilgirievu (Rus) 3. Goran Kelava (JK Bežigrad) David Breznik Nogometaši Aluminija se bodo v soboto v gosteh v pripravljalnem srečanju pomerili s hrvaškim prvo- ligašem iz Koprivnice, Slavenom Belupom. Še pred tem so podaljšali pogodbo z 20-letnim Nikom Ma- rinškom. Obetavni vezist je s kidri- čevskim klubom podaljšal pogodbo do junija 2022. „Zelo sem zadovoljen, da mi je klub ponudil dolgoročno pogod- bo. Poskušal bom narediti vse, da bom pomagal ekipi, predvsem pa, da bom tudi sam napredoval. Želim si čim več minut, da bom lahko na najboljši upravičil zaupanje vodstva kluba,“ je ob tem dejal Marinšek in se obrnil v spomladanski del se- zone: „Sezono si želimo končati čim višje na prvenstveni lestvici, obenem pa imamo svoje cilje tudi v pokalnem tekmovanju – lepo bi bilo nastopiti v fi nalu.“ Kar precejšnje presenečenje pa se je zgodilo na relaciji Maribor – Drava. Na tej relaciji je namreč na posojo k Dravi prišel Nino Žugelj. 19-letni napadalno usmerjeni ve- zist je na nekaj tekmah v lanski sezoni že dobil priložnost tudi v prvi ekipi Maribora, letos pa je po- daljšal sodelovanje z Mariborčani še za dve leti. Dobesedno takoj po podaljšanju pogodbe je odšel v smeri Ptuja … Pri Dravi bo Korošec znova združil moči s trenerjem Muamerjem Vugdalićem, ki ga je treniral že v mladinski vrsti Maribora. Skupaj sta tako nastopila tudi v mladinski različici Lige prvakov. Žugelj je doslej za mlajše slovenske reprezentance zbral 11 nastopov. JM Futsal Dva različna obraza prvakov Stran 19 Nogomet V Gorišnici največ odličij odnesli domačini Stran 19 Kevin Venta »Nastopam za Nemčijo, srce pa bije za Slovenijo« Stran 18 Rokomet Medalja na EP postaja realnost Stran 18 Urednik športnih strani: Jože Mohorič Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik E-mail: sport@radio-tednik.si OP Avstralije: 1. krog: Zidanšek – Han (J. Koreja) 6:3, 6:3; 2. krog: Zidanšek – S. Williams (ZDA, 8.) 2:6, 3:6. Do zmage tudi Maroh V Slovenski Bistrici je odlič- no nastopil tudi Luka Maroh iz JK Gorišnica. V kadetski kon- kurenci U-18 je v kategoriji nad 90 kg v konkurenci devetih tekmovalcev osvojil 1. mesto. Po vrsti je ugnal Mika Erkerja (Impol), Reneja Hercoga (Bra- nik Maribor) in v fi nalu še Nika Kuzma (TVD Partizan). Nogomet  Prestopni rok Marinšek podaljšal, k Dravi obetavni najstnik Maribora Foto: nkmaribor.com Nino Žugelj (vijoličasti dres) bo do konca sezone kot posojen nogo- metaš Maribora igral za Dravo. Luka Perkovič s trenerjem Vla- dom Čušem Foto: Črtomir Goznik Nik Marinšek (rdeči dres) je v jesenskem delu sezone nastopil na šestih tekmah, vedno je vstopil s klopi. Judo  Mednarodno tekmovanje v Slovenski Bistrici Perkovič pometel s konkurenco Tamara Zidanšek (70. na WTA) je v sredo doživela izjemno pozornost na trenutno največji svetovni špor- tni sceni, na odprtem prvenstvu Av- stralije. V Melbournu se je namreč v drugem krogu grand slam turnirja znašla med velikani tenisa, ko se je na osrednjem stadionu – Rod Laver Areni – pred 16.000 gledalci pomerila z najuspešnejšo igralko moderne dobe Sereno Williams. V istem dnevu so na tem igrišču igrali tudi Petra Kvitova, Ashley Barty (s Polono Hercog), Novak Djoković in Roger Federer! Dvoboj pred 16.000 gledalci »A ni super, da se znajdeš med velikani tenisa, in to iz Term Ptuj in vlažnega, mrzlega balona?!? Brez vroče želje in srca ne bi šlo,« je bil čustven zapis trenerja Zorana Krajnca, ko je videl razpored dvo- bojev za sredo, 22. januarja, na Rod Laver Areni. Nič manj ni bil zadovo- ljen tudi po dvoboju, čeprav ga je njegova varovanka izgubila z rezul- tatom 2:6, 3:6: »Zelo sem ponosen na Tamaro, saj je proti legendi teni- sa odigrala hrabro in odločno, kot še nikoli doslej! Mislim, da je poka- zala, česa je sposobna, ob tem pa je uživala na igrišču. Igrati pred 16.000 ljudmi proti Sereni ni lahko.« V zadnjih dneh je bil Tamarin spa- ring partner tudi Blaž Kavčič, pred- vsem je Tamaro navajal na izjemno močne Serenine servise, ki preko mreže letijo s hitrostjo preko 180 km/h. »Glavni cilj je bil, da se preko mreže vrne čim več začetnih Sere- ninih udarcev in da se posledično razvije igra, kjer je lahko Tamara bolj konkurenčna. Obenem pa je bil cilj s servisom čimbolj onemogočiti Serenine neubranljive returne. Na začetku je bilo nekoliko treme, nato je igra stekla. Na servisu bo potreb- no še veliko delati. Veseli pa smo vseh čestitk, ki smo jih preko raznih kanalov prejeli po dvoboju,« je dejal Krajnc. Tri priložnosti za 4:2 v drugem nizu … Po izgubljenem prvem nizu je Tamara izjemno odigrala uvod dru- gega in ugledno tekmico prisilila v številne napake. Pri vodstvu 3:2 je imela v šesti igri kar tri break žoge za vodstvo 4:2, a se je 38-letna Se- rena z izjemno bogatimi izkušnjami – samo v Melbournu je v vseh do- sedanjih letih odigrala več kot 150 dvobojev, večinoma na največjih stadionih – rešila iz kočljive situa- cije. Ko je izenačila na 3:3, je zajela zmagoviti val in dokončala posel na 3:6. Serena v Melbournu lovi rekordni 24. naslov na turnirjih za grand slam! Dvoboj je postregel z nekaterimi zanimivostmi: - Serena ni nobene servisne igre dobila brez izgubljene točke, za vsa- ko se je morala potruditi; - Tamara si je priigrala štiri break točke (nobene ni izkoristila), kar je proti takšni serverki dober dosežek; - kar nekaj točk je navdušilo ob- činstvo, približno polovico jih je do- segla Slovenka; - obe igralki sta imeli enak izko- ristek na drugi servis – 11/24 (46 %); - končno razmerje točk je bilo 49:68. JM Tenis  Odprto prvenstvo Avstralije v Melbournu »Iz vlažnega balona Term do Rod Laver Arene. Dobro, a ne?« Tamara Zidanšek si je s pogumno igro proti Sereni Williams prislužila številne pohvale. Štajerski TEDNIK petek, 24. 1. 2020  COLOR CMYK stran 18 Ormožan Kevin Venta je eden najboljših slovenskih strelcev, zato je bil v lanskem letu odmeven njegov prestop v nemško izbrano vrsto. Ker je imel že prej dvojno državljanstvo, slovensko in nemško, s tem ni imel težav. Kaj ga je privedlo do te odločitve, kje se je prvič srečal s strelstvom, kakšne so njegove želje v prihodnosti in še veliko več nam je razkril v daljšem pogovoru. Razpet si med Ormožem, Ljublja- no in Pforzheimom v bližini Stutt- garta. K. Venta: „V Ljubljani imam pun- co, ki je tam doštudirala in sedaj dela, v Ormožu imam sorodnike, pri mami imam svojo sobo, v mestecu Pforzheimu pa treniram, tam imam svojega trenerja.“ Nastopaš v najmočnejši nemški ligi – kolikor mi je poznano, je to najmočnejša liga v Evropi. Kakšna izkušnja je to zate? K. Venta: „Ne samo v Evropi, ampak kar na svetu. V Bundesligi nastopam že vse od leta 2013, stre- sno gledano pa gre za zelo visok nivo tekem. Tekmuje se ekipno, posamezniki s svojimi zmagami zbiramo točke za ekipo. Za zmago ekipe moramo zbrati vsaj tri posa- mične točke. Tekme so zelo zanimi- ve, primerljive s kakšnimi rokome- tnimi tekmami. To se morda komu zdi čudno, a se navija, komentator sproti komentira rezultate, sliši se glasba, navijači vmes jedo in pijejo – kot nekakšen strelski praznik.“ Kako se sam znajdeš v tej drušči- ni vrhunskih strelcev? K. Venta: „Glede na rezultate se kar dobro znajdem in se dobro tudi počutim. Nazadnje sem imel npr. možnost nastopiti v dvoboju proti olimpijski prvakinji, ki je tudi svetov- na rekorderka in rekorderka Bun- deslige, nastreljala je 399 krogov od 400 možnih – rezultat kot z druge- ga planeta. Uspelo mi jo premaga- ti, s tem da je imela slab dan; če bi imela dobrega, bi zagotovo izgubil (smeh). Odgovarja mi nastopati in tekmovati proti najboljšim, konec koncev je bil to tudi moj cilj od pres- topu v Nemčijo.“ Kako težka pa je bila tvoja odlo- čitev v lanskem letu, da začneš na- stopati za Nemčijo? K. Venta: „Odločitev je bila zelo težka, ne nazadnje sem bil od leta 2011 slovenski reprezentant. Ni lah- ko sprejeti takšno odločitev in se posloviti. Na koncu sem vse skupaj dobro in natančno preštudiral, pre- tehtal pluse in minuse, in se na kon- cu odločil za prestop. Nastopam za Nemčijo, srce pa še vedno bije za Slovenijo.“ Kaj je pretehtalo? K. Venta: „Najbolj so v prid tej odločitvi nagnili pogoji za trenira- nje in konec koncev denar. Živimo v denarnem sistemu, fi nance so seveda pomembne. Strelstvo imam rad, zato si želim preko tega tudi urediti pogoje za življenje. V Slove- niji tega nisem mogel … V Nemčiji imajo v strelstvu sistem, ki 100 % deluje – po zadnjih podatkih ima- petek  24. januarja 2020Šport, pogovori18 Strelstvo  Kevin Venta »Nastopam za Nemčijo, srce pa bije za Slovenijo« Kevin Venta: „Nazadnje sem imel npr. možnost nastopiti v dvoboju proti olimpijski prvakinji, ki je tudi svetovna rekorderka in rekorderka Bundeslige, nastreljala je 399 krogov od 400 možnih – rezultat kot z drugega planeta. Uspelo mi jo je premagati, s tem da je imela slab dan; če bi imela dobrega, bi zagotovo izgubil (smeh).“ Izstopajoči dosežki Kevina Venta: - 2019 mednarodna tekma (MT) München – dvakrat 3. mesto - 2019 nemško državno prven- stvo – 3. mesto - 2018 sredozemske igre (Tara- gona, Španija) – 2. mesto - svetovni pokal (WC) New Del- hi, Indija – 3. mesto - 2016 svetovno univerzitetno prvenstvo Poljska – 1. mesto - državni (slovenski) rekord z zračno pištolo (10 m) – 585 krogov - državni (slovenski) rekord z malokalibrsko pištolo (50 m) – 562 krogov - dvakrat državni slovenski pr- vak - čez 200 medalj (mednarodna tekmovanja, državna, občinska ...) Bundesliga: - sedem let nastopanja - leta 2018 – 3. mesto - leta 2019 – 1. mesto »Ko se nekaj odloči, potem pri tem 100 % vztraja« Zanimiv sogovornik je tudi Kevinov oče Vlado Venta. „Kevin je izje- mno trmast v svojih odločitvah, seveda v pozitivnem pomenu – ko se nekaj odloči, potem pri tem 100 % vztraja. Ko je pred leti rekel, da si želi postati strelec, sem to sprva sprejel z nasmeškom. Ko pa sem videl, da misli resno, sem takoj vedel, da bo vse sile usmeril v to smer in vse podredil izpolnitvi tega cilja. In res se je zgodilo ...“ S posebnim navdušenjem je spregovoril tudi o Kevinovem nastopu na fi nalu bundeslige leta 2018, ki se ga je osebno udeležil, tako kot še nekaj drugih tekem. „To je bil resnično spektakel, vreden tistih največjih, ki jih spremljamo preko TV, z glasnim navijanjem in vsem, kar spada zraven. Meni je bilo seveda še posebej napeto zaradi tega, ker je o končnem zmagovalcu odločal prav Kevin v zadnjem dvoboju. Tik preden je sprožil zadnji strel, je nastala popolna tišina, ko pa se je na zaslonu izpisal rezultat, pa je postalo noro,“ opiše Vlado Venta in nadaljuje: „Napovedovalec v dvorani se je vmes nekaj krat zmotil in Kevina napovedal kot Slovaka, zato sem ga potegnil k sebi in mu po- vedal, da je Kevin Slovenec. Potem se ni več motil, na koncu pa je tudi slovenska zastava ponosno plapolala v dvorani.“ jo v vseh disciplinah kar 4 milijone registriranih strelcev! Sam sem tre- nutno na čakalni listi za zaposlitev v vojski, pogodbo naj bi podpisal v tem letu. Do takrat imam pokri- te vse stroške in mi nič ne manjka, to pomeni stroške bivališča, imam osebnega trenerja, ki je zaposlen kot trener, česar si v Sloveniji ni mogoče predstavljati, razen morda selektorke reprezentance.“ Kako pa potekajo treningi? K. Venta: „Zelo različno, odvis- no od tekmovanj, ki so pred mano. Imam trenerja, ki mi zaupa, zato se brez težav dogovoriva tudi za tiste dni, ko sem v Sloveniji in treniram sam. V Nemčiji zvečine trenirava skupaj in z ostalimi strelci. Enkrat na mesec imamo ob koncu tedna regijske priprave, kjer se zberejo najboljši strelci regij. Tam je sis- tem nekoliko drugačen, po kadrih, z boljšimi rezultati napreduješ iz kadra v kader – najvišji kader je re- prezentanca. Z reprezentanco pa imamo enkrat na mesec po teden dni priprav, zvečine v Münchnu ali Zullu. Tam so ob selektorki prisotni različni trenerji, psihologi, fi ziotera- pevti … To je glede na Slovenijo velika razlika, saj se pri nas vsi s tem ukvar- jajo amatersko, vključno z mano, ko sem bil član slovenske reprezentan- ce. Tako je bilo težko uskladiti vse obveznosti, šolo, službo … Stroške priprav smo sicer imeli pokrite, a živeti je treba tudi druge dni. Ko si v Nemčiji član reprezentance, če si med tremi najboljšimi v svoji disci- plini, potem dobiš možnost zapo- slitve na policiji, v vojski … Takrat moraš le še znotraj reprezentance potrjevati ta status, praktično to pomeni, da moraš biti med najbolj- šimi šestimi. V Slovenijo moraš ta status potrjevati s kategorizacijo na vsaki dve leti, to ti lahko uspe z dobrimi rezultati na mednarodnih tekmah.“ Kakšen pa je tvoj status v nemški reprezentanci? K. Venta: „Trenutno sem med najboljšimi, v moji disciplini nas je med moškimi osem oz. devet, ki smo vsi sposobni visokih rezulta- tov. Na zadnjih kvalifi kacijah za evropsko prvenstvo se mi je uspelo tja uvrstiti kot tretje uvrščeni.“ Letos so na sporedu tudi Olimpij- ske igre. Imaš možnosti za nastop v Tokiu? K. Venta: „Možnost za OI so še, kvoto lahko izpolnim na EP, in si- cer v disciplini z zračno pištolo na 10 metrov. Trenutno ima kvoto osem evropskih strelcev, zato bo po predvidevanjih potrebno na EP priti v fi nale, pa še tam se bo potrebno boriti za visoka mesta. V zakup je potrebno vzeti to, da bo tam najmanj 20 vrhunskih strelcev sposobnih tega dosežka. Cilj pa je seveda nastop na OI - naslednji dve možnosti za izpolnitev kvote sta še kvalifi kacijska tekma v Plzenu na Češkem (maja, op. a.) in na koncu še po uvrstitvi na svetovni rang le- stvici.“ Kako pa tvojemu klubu Schützengilde Ludwigsburg kaže v nemškem prvenstvu? K. Venta: „Trenutno smo končali prvi del pred fi nalom, bili smo tretji v južni skupini. Ciljali smo na prvo ali drugo, a nam to ni uspelo doseči, zato bomo imeli v nadaljevanju tež- jega tekmeca iz severne lige. Težko bo, saj gre sedaj na izpadanje.“ Kdaj in kje pa si se sploh prvič srečal s strelstvom? K. Venta: „Zdi se mi, da je bilo to leta 2010. Takratna punca je trenira- la strelstvo in sem jo šel pogledat na turnir. Ormoški trener Stiven Vo- čanec mi je dal poskusiti pištolo in sem se kar hitro 'zaljubil' v ta šport. Tistega dne sem se odločil, da bom začel trenirati strelstvo! Sicer sem prej resno treniral rokomet, a sem bil ravno v tistem času poškodovan, po rehabilitaciji pa nisem več imel takšnega zagona. Ravno sem iskal nov šport in sem se tako znašel v strelstvu. Od takrat naprej sem vsak dan na strelišču.“ Strelstvo je v Ormožu kar močno zastopano. K. Venta: „Res je, sam pa si želim, da bi se s strelstvom spoznalo še več ljudi, predvsem mladih. Pred- vsem v streljanju s puško je v zad- njem času manjša 'luknja', manjka podmladek, zato bi na strelišča po- vabil predvsem mlade.“ »Debevec je moj vzornik« Odlične rezultate pa v zadnjem času dosega tvoja someščanka Ur- ška Kuharič. K. Venta: „Z Urško se poznava že zelo dolgo, zato sem res vesel zanjo, njen napredek je res pravi pokazatelj njenega vložka na tre- ningih. Sicer imava odličen odnos in ji želim, da se njen strelski razvoj nadaljuje tudi v prihodnje.“ Kako pa gledaš na našega naj- boljšega strelca vseh časov, Raj- monda Debevca? K. Venta: „On je moj pravi vzor- nik, tako kot je vzornik še veliko drugim slovenskim strelcem in strelkam. Je pravi ambasador tega športa. Imam srečo, da sem ga osebno spoznal, da sva se precej družila na treningih in tekmovanjih v okviru slovenske reprezentance. Je izjemno prijeten sogovornik, nje- gove besede imajo vedno posebno težo.“ Jože Mohorič V Štajerskem tedniku o evrop- skem prvenstvu 2020 in naši re- prezentanci že od začetka pišem o medalji, v katero verjamem že od samega začetka turnirja. Po bolečem porazu z Madžarsko (28:29) me je na ulici nagovoril na videz znan starejši moški: „Veš, re- dno berem Tednik in tvoje komen- tarje o rokometnem prvenstvu. Lepo si ga mimo pihnil z zmago nad Madžari in medaljo. Mi smo s po- razom proti Madžarom že končali prvenstvo. Nimamo več možnosti za polfi nale.“ Moj odgovor je bil kratek: „Gospod, vem, da naši igral- ci in strokovni štab ne razmišljajo tako kot vi. Gre za skupino igralcev z zmagovalno miselnostjo ter vero v svoje sposobnosti in medaljo. Ne čudite se zlati kolajni, saj je to eki- pa, ki je sposobna poseči po evrop- skem naslovu.“ V odgovor sem dobil zamah z roko ... In takšnih nejevernih Tomažev je po Sloveniji cel kup. Prav žalostno je, kako po le enem porazu ljudje izgubijo vero v ekipo, čeprav se ve, da nas izobliku- jejo šele porazi … Nekaj vzpodbude bi nam dobro delo, pa ne samo v športu, ampak tudi sicer v življenju. Ključna zmaga nad Portugalsko Na koncu drugega dela tekmo- vanja se je izkazalo, da so bili Por- tugalci ključ do uvrstitve Slovenije v polfi nale. Po hudi borbi smo iz leta v leto boljše Portugalce ugnali v sa- mem zaključku tekme. Živce nam je paral Kubanec na golu nasprot- nika Alfredo Quintana, ki je zbral 15 obramb (35 % uspešnost zausta- vljenih strelov). Blaž Blagotinšek je s svojim metom 7/2 še enkrat več opozoril na veliko težavo krožnih napadalcev pri zaključnih strelih. Odločil je odličen 2. polčas v ob- rambi, kjer smo sicer zelo razno- vrstnemu nasprotniku dovolili le šest doseženih zadetkov (2. polčas 15:9 v prid Slovenije). Takšno igro v obrambi iz 2. polčasa si lahko le že- limo v nadaljevanju prvenstva. Prav obramba bo ključ do uspeha. Zadnji dan drugega dela prven- stva smo si vsi skupaj želeli zmago Portugalske nad Madžarsko in Por- tugalcem je to lažje od pričakova- nega tudi uspelo (34:26). Tako je bilo pred našo zadnjo tekmo proti Norveški glede polfi nalistov že vse odločeno in trenerja Ljubomir Vra- nješ ter Christian Berge sta zaigra- la z drugima postavama. Norveška se je veselila zmage s tremi zadetki (33:30). Dobrodošel počitek za obe reprezentanci pred polfi nalnima tekmama ... Prav odmor pomembnejših igral- cev bi lahko bil odločilnega pomena na naslednji tekmi proti evropskim prvakom Špancem. Slednji so proti Hrvaški (22:22) odigrali tekmo „na nož“ do zadnjih sekund in porabili precej več energije od želenega. Slovenija je na EP kar 16 let čakala na novo uvrstitev v polfi nale in na boj za medalje. Leta 2004 so nas na domačih tleh v velikem fi nalu na- digrali Nemci, ki so takrat res imeli vrhunsko reprezentanco. Španija premagljiva ovira Zelo sem vesel, da bo naš nasprotnik v polfi nalu Španija in ne Hrvaška, ki bi po mojem bila že zaradi nacionalnega naboja težje premagljiv tekmec. Po ogledu treh španskih tekem sem ugotovil, da gre za zelo izkušeno ekipo, izjemno uigrano, a s kar nekaj pomanjklji- vostmi. Tukaj predvsem mislim na hitrost igralcev, saj cel kup igral- cev šteje preko 30 let. Vratarja sta vrhunska: Gonzalo Perez de Var- gas in Rodrigo Corrales. Prvo ime in strelec ekipe je Alex Dujsebaev, odličen turnir igra Jorge Maqueda, obrambni zid gibljive obrambe 6-0 pa držita Virran Morros in Gedeon Guardiola. Proti Hrvaški so zelo solidno odigrali tudi obrambo 5-1. Če kdo, potem je to Slovenija, ki bi lahko španski obrambi s hitro igro nizkih igralcev (Dean Bombač, Miha Zara- bec) in hitrimi podajami povzročala ogromno nevšečnosti. Recept Slo- venije za zmago je neprestano hit- ra igra in visok tempo, ki Špancem ne ugaja. Seveda brez čvrstosti v obrambi ne bo šlo. Na nivoju bosta morala biti tudi vratarja, ki bosta morala poseči po obrambah preko številke deset. Po izjavah Špancev so tudi oni veseli, da igrajo polfi na- le proti Sloveniji, saj so prepričani, da je reprezentanca Norveške po prikazanem trenutno glavni favorit prvenstva. Norveška, Slovenija, Španija, Hrvaška Vzel sem si čas in po lastni presoji ocenil vseh 16 igralcev reprezen- tanc polfi nalistov. Ocenjeval sem igro v obrambi, v napadu, trenu- tni klub igranja, trenutno formo in prišel do naslednjega točkovnega izkupička: Norveška 66 točk, Slove- nija in Španija 63, Hrvaška 60 točk. Verjetno bi takšen končni vrstni red hitro podpisali ... Verjamem v veliki fi nale Slovenije in Norveške, najbolj razburljivi fi nale pa bi zagotovo bil med Slovenijo in Hrvaško. Uroš Krstič Rokomet  EP 2020 Medalja postaja realnost Razpored tekem zaključka EP: petek, 24. 1., ob 18.00: Nor- veška – Hrvaška; ob 20.30: Španija – Slovenija; sobota, 25. 1., ob 18.30: tek- ma za 3. mesto; nedelja, 26. 1., ob 16.30: tek- ma za 1. mesto. Foto: Slavko Kolar Blaž Janc je eden najboljših po- sameznikov ekipe Ljubomira Vranješa. Štajerski TEDNIK petek, 24. 1. 2020  COLOR CMYK stran 19 Iz leta v leto večja udeležba ŠD Moškanjci je bil pred časom že 14. organizator tradicionalnega tekmovanja v namiznem tenisu. Letos se je tekmovanja udeležilo 24 igralcev, veliko je bilo tudi gle- dalcev, kar organizatorje navdaja z velikim veseljem. »Glavni namen dogodka je špor- tno in družabno medgeneracijsko druženje rekreativnih igralcev. Vsa- ko leto ob tem vzporedno odigra- mo tudi turnir v šahu ali kartanju, letos se je tako 13 igralcev pomerilo v šahu. Turnirja sta se končala z dru- žabnim srečanjem, domače špor- tno društvo pa je ob tem poskrbelo še za pogostitev. Prireditev želimo nadaljevati tudi v naslednjem letu,« je povedal idejni vodja turnirja Sašo Majerič. Končni vrstni red: - namizni tenis: 1. Robi Krnjak, 2. Dušan Masten, 3. David Štern …; - šah: 1. Janez Vrbančič, 2. Sašo Prelog, 3. Žiga Horvat ... (JM) FC Hiša daril Ptuj – Dobovec Pivovarna Kozel 3:8 (0:7) STRELCI: 0:1 Mordej (2.), 0:2 Mor- dej (4.), 0:3 Nedižavec (6.- ag), 0:4 Čeh (8.), 0:5 Mordej (9.), 0:6 Čujec (10.), 0:7 Fetić (16.), 0:8 Fetić (22.), 1:8 Pauko (29.), 2:8 Fleten (31.), 3:8 Tkalčič (39.). FC HIŠA DARIL PTUJ: Zdovc, Domjan, Caf; Nedižavec, Gajser, Kotnik, Miloševič, Ramadani, Tkalčič, Fleten, Pauko, Letonja. Tre- ner: Simon Šabeder. DOBOVEC PIVOVARNA KOZEL: Puškar, Peček; Mordej, Čujec, Pek- lič, Čeh, Turk, Fetić, Jakovljević, Ma- tošević, Duščak, Borković, Cesarec, Totošković. Trener: Kujtim Morina. Gostovanje državnih prvakov in ene najboljših ekip Evrope je v sre- do v športno dvorano Ljudski vrt privabilo približno 100 ljubiteljev futsala, ki so videli dva različna pol- časa. V prvem so Rok Mordej, Kris- tijan Čujec, Tim Čeh, Alen Fetić in druščina z domiselno in učinkovito igro ter s sedmimi čudovitimi za- detki dokazali svojo premoč. V dru- gem so se domačini vendarle toliko sprostili, da so močno popravili vtis. Drugi del so celo dobili z rezultatom 3:1, strelci pa so bili David Pauko, David Fleten in Žiga Tkalčič. Esat Ramadani, FC Hiša daril Ptuj: »Zavedali smo se moči držav- nih prvakov, zato smo bili pred tek- mo zelo motivirani. Kljub temu se je v 1. polčasu jasno pokazala razlika med nami, ki smo novinci v 1. ligi, in izjemno izkušeno in kakovostno zasedbo Dobovca, ki smo jo tudi preveč spoštovali. Ob polčasu smo se vendarle zbrali, nismo imeli več kaj izgubiti, zato smo šli v drugi del nekoliko bolj pogumno – rezultat tega so trije doseženi zadetki. Vsa- ka tekma proti takšni ekipi je za nas izjemno dragocena izkušnja, ki jo bomo poskušali unovčiti proti nam primerljivejšim tekmecem v boju za obstanek.« Kujtim Morina, trener Dobovec Pivovarna Kozel: »Odigrali smo dva povsem različna polčasa: v prvem smo prikazali vrhunsko igro, točno tako, kot si jo želimo in jo vadimo na treningih. V drugem delu smo dali priložnost igralcem, ki igrajo manj, pristop je bil nekoliko bolj ležeren, s čimer nisem bil zadovoljen. Kljub vse- mu smo izpolnili cilj, ki pa je na vsaki tekmi zmaga. V zadnjih treh tekmah smo zabili 24 zadetkov, kar je znak naše dobre igre v fazi napada.« Simon Šabeder, trener FC Hiša daril Ptuj: »To je bila za nas prava učna ura futsala, saj je Dobovec naša daleč najboljša ekipa. Iz tega moramo potegniti čim več pozitiv- nih stvari, saj nas februarja čakajo zelo pomembne tekme v boju za obstanek. Bal sem se, da bodo fantje na začetku 'pregoreli', kar se je dejansko tudi zgodilo. Ob pol- času sem jim dejal, da naj le uživajo v igri, v futsalu, in potem so tudi dosegli tri zadetke, ki so dobra vzpodbuda za naprej. Še vedno je naš osnovni cilj obstanek v ligi, v zadnjih štirih tekmah si želimo osvojiti dovolj točk za to. V ekipi imamo nekaj novincev, vsak od njih pa rabi nekaj časa za prilagodi- tev. To je težava, a obenem upam, da bomo februarja že na želenem nivoju.« Jože Mohorič petek  24. januarja 2020 Šport, šport mladih 19 Futsal  1. SFL, 14. krog Dva različna obraza prvakov Foto: Črtomir Goznik Državni prvaki so prevladovali v prvem polčasu, v drugem njihova igra ni bila več tako prepričljiva. 1. SFL 14. KROG: FC Hiša daril Ptuj – Do- bovec Pivovarna Kozel 3:8 (0:7), KMN Sevnica – Siliko 5:4 (1:2). Tekmi KMN Oplast Kobarid – KMN Tomaž Šic Bar in FC Litija – KMN Bronx Ško- fi je bosta v petek ob 20.00. 1. DOBOVEC P. KOZEL 12 11 1 0 72:22 34 2. FSK STRIPY 12 6 1 5 46:41 19 3. FC LITIJA 12 5 2 5 35:36 17 4. SILIKO 12 3 7 2 27:30 16 5. TOMAŽ ŠIC BAR 12 4 3 5 45:35 15 6. BRONX ŠKOFIJE 11 5 0 6 29:37 15 7. SEVNICA (-1) 13 5 1 7 24:39 15 8. OPLAST KOBARID 12 3 3 6 28:35 12 9. HIŠA DARIL PTUJ 12 2 2 8 20:51 8 Član Kung fu kluba Ptuj Gašper Vesenjak je pred dne- vi že drugič v dobrih dveh mesecih, odkar je v trening kampu v mestecu Pai, stopil v ring. Tudi tokrat ga je za- puščal kot zmagovalec. V največjem mestu severa Tajske, Chiang Mai, je na »Thapaee stadionu«, ki velja za najboljšega v tem delu države, mu je nasproti stal domačin Kongphathapee T. Trakunchai. Dvoboji po pravilih profesionalnega tajske- ga boksa »full muay thai« potekajo petkrat po 3 minute, s polnim kontaktom, brez zaščitne opreme in dovolje- nimi vsemi udarci z rokami, nogami, koleni, komolci in klinčem. Dvoboj zaključil v prvi rundi Že od začetnega gonga naprej je Vesenjak odlično izkoristil svojo prednost v višini, zavzel sredino ringa, z distance zadeval nasprotnika in mu hkrati ni dovolil, da mu pride na poldistanco ter ga ogrozi. Iz minute v minu- to je naš borec prevzemal pobudo in v enem izmed ta- kih napadov je izvedel močan polkrožni udarec z nogo v telo nasprotnika. Ta se je sicer uspel pokriti, a je ob tem utrpel poškodbo roke in ni bil sposoben nadaljevati dvoboja. Vesenjak je tako že v 1. rundi, s knockoutom, vknjižil drugo profesionalno zmago na Tajskem. Lastnik Charnchai gyma, kjer Vesenjak zadnja dva meseca trenira in dopolnjuje tehniko in znanje, ima zanj že nove velike načrte in mu napoveduje svetlo priho- dnost. David Breznik Tilen Kovačec iz OŠ Ljudski vrt Ptuj na odličnem 6. mestu Zavod za šport RS Planica, Ša- hovska zveza Slovenije in Društvo šahovskih mentorjev Celje so v Kozjem izvedli posamezno držav- no prvenstvo za učenke in učence osnovnih šol za šolsko leto 2019/20. V štirih kategorijah je skupaj nasto- pilo 178 mladih, med njimi tudi šest iz »ptujskih« osnovnih šol, ki so si pravico nastopa priborili na regij- skih kvalifi kacijah. Pet od šestih jih je doseglo uvr- stitev v mejah njihovih začetnih po- zicij, posebej pa se je izkazal Tilen Kovačec iz OŠ Ljudski vrt Ptuj. Tilen je med 52 sodelujočimi po začetni poziciji zasedal 30. mesto, vendar je tekmovanje začel odločno, s tremi zmagami, in to proti tekmecem, ki so bili rangirani dosti višje od njega (4., 14., 12.). V nadaljevanju je zabe- ležil še dva remija in tri zmage, dva poraza pa je moral priznati proti kasnejšemu prvaku in podprvaku. Tilen je tako dokazal, da se razvija v odličnega šahista, na njegov uspeh so upravičeno ponosni tako v šoli kot tudi v ŠD Ptuj, katerega član je. Minuli konec tedna je bil v Go- rišnici posvečen nogometu. V športni dvorani OŠ Gorišnica so organizirali sedaj že tradicionalni turnir Šole nogometa Gorišnica, ki so se ga udeležile okoliške nogo- metne šole. Prvič so se na turnirju pomerile tudi ekipe U8, kar se je po mnenju vodje ŠN Gorišnica Boruta Lindiča izkazalo za zelo dobro od- ločitev. „Ta starostna skupina v okolici nima turnirjev. Tako smo poskrbeli, da imajo tudi ti nogometaši prilož- nost pokazati, kaj so se naučili skozi proces treningov,“ je ocenil Lindič. Turnirja se je udeležilo kar 40 ekip, nastopilo je okoli 400 mladih špor- tnikov. Lindič je pri tem povedal: „V vsaki starostni skupini je tekmovalo osem ekip, vsaka ekipa pa je odigra- la najmanj tri tekme.“ Vrstni red: U-8: 1. ŠN Gorišnica, 2. Golgeter Hajdina, 3. NK Središče; U-9: 1. NŠ Ljutomer, 2. Cirkulane, 3. Golgeter Hajdina; U-11: 1. ŠN Gorišnica, 2. Cirkulane, 3. Grajena; U-13: 1. ŠN Gorišnica, 2. NK Središ- če, 3. NK Zavrč; U-15: 1. Golgeter Hajdina, 2. NK Zavrč, 3. ŠN Gorišnica. Turnir druženja in prijateljstva Tridnevno dogajanje je res po- tekalo v znamenju tekmovanja, a Lindič je izpostavil, da je bil glavni namen drugje. „Naš turnir ni tako tekmovalno usmerjen, kot so ne- kateri turnirji v okolici, temveč je Tajski boks  Gašper Vesenjak Druga Vesova zmaga na Tajskem Nogomet  Tridnevni turnir v Gorišnici Največ odličij odnesli domačini Vesenjak je zmagovito zaključil še svoj drugi pro- fesionalni dvoboj. Najboljša trojica s tekmovanja v namiznem tenisu v Moškanjcih, levo je vodja tekmovanja Sašo Majerič. Foto: KG Utrinek s turnirja v Gorišnici Foto: KG Borut Kolar in Sebastjan Jambriško bolj usmerjen v druženje in spleta- nje prijateljstev. Na turnir vabimo predvsem okoliške nogometne šole, s katerimi smo v vseh teh le- tih spletli posebne prijateljske vezi. Tudi vzdušje na tribunah je temu primerno. Navijači so bili sprošče- ni in so športno navijali. Najprej za svoje mlade nogometaše, na koncu pa so zaploskali najboljšim,“ je dejal Lindič. Največji delež navijačev na teh tekmah predstavljajo starši. Doma- čini so v veliki meri pomagali pri organizaciji turnirja, kar je Lindič posebej izpostavil: „Ta turnir ne bi bil tako uspešen, če nam ne bi na pomoč priskočili starši naših nogo- metašev. Res smo lahko veseli, da imamo tako veliko podporo z njiho- ve strani in samo želimo si lahko, da bi bilo tako tudi v prihodnje.“ V soboto je organizator pripravil še presenečenje. Sebastjan Jambri- ško in Borut Kolar sta pred desetimi leti začela postavljati ŠN v Gorišnici; v zahvalo so jima pripravili presene- čenje z majhno pozornostjo. „Zave- damo se, koliko truda in dela je bilo vloženega, da je naša nogometna šola uspešna tako organizacijsko kot po rezultatih,“ je še dodal Lindič. KG Namizni tenis  Turnir v Moškanjcih Vrstni red: - dekleta U12 (41 nastopajočih): 1. Taja Guid (OŠ Maksa Pečarja) 8 točk, 2. Nuša Šešelj (OŠ Ob Rinži Kočevje) 7, 3. Anja Beber (OŠ Anto- na Globočnika Postojna) 7 ... 25. Eva Medik (OŠ Ljudski vrt Ptuj) 4 ... - dekleta U15 (33): 1. Tjaša Pajenk (OŠ Mirna) 8 točk, 2. Pia Rožmanec (OŠ Blanca) 7, 3. Vesna Mihelič (OŠ Nove Jarše) 6,5 ... 21. Laura Horvat (OŠ Gorišnica) 4 ... 27. Nuša Ar- nejčič (OŠ Cirkulane/Zavrč) 3,5, 28. Vanja Vrabl (OŠ Hajdina) 3,5 … - fantje U12 (52): 1. Matic Lovren- čič (OŠ Kolezija) 8,5 točk, 2. Val Vodnik (OŠ Brezovica) 7, 3. Primož Marinč (OŠ Vrhovci) 7 ... 6. Tilen Ko- vačec (OŠ Ljudski vrt Ptuj) 6 ... - fantje U15 (52): 1. Leon Škrbec (OŠ Antona Globočnika Postojna) 7 točk, 2. Nejc Herega (OŠ Solkan) 7, 3. Aleks Centrih (OŠ Leona Štuk- lja Maribor) 7 ... 44. Bor Kaučič (OŠ Mladika Ptuj) 3 … Silva Razlag Šah  Državno prvenstvo za osnovnošolce Štajerski TEDNIK petek, 24. 1. 2020  COLOR CMYK stran 20 Šport, šport mladih20 Prepolje – Drava 1 5:3 (3033:3027) DRAVA 1: Boris Premzl 523, Milan Čeh 494, Bojan Krušič 506, Janez Čuš 476, Robi Golob 537, Pavle Ilič 491 podrtih kegljev Invalid Impoedanca – Drava 1 5:3 (3031:2980) DRAVA 1: Bojan Krušič 501, Janez Podgoršek 491, Robi Golob 493, Ja- nez Čuš 476, Dušan Murko 482, Bo- ris Premzl 537 podrtih kegljev Kegljači Drave 1 so neuspešno za- čeli nastope v letu 2020 – z dvema porazoma v 1. OTS Maribor. V sobo- to so Ptujčani odigrali 13. kolo, torej že drugo tekmo spomladanskega dela prvenstva. V derbiju s sosedi iz Prepolj so na gostovanju v Sloven- skih Konjicah izgubili s 5:3. Ekipne točke so osvojili Boris Premzl, ki je imel tudi najboljši rezultat 523 podr- tih kegljev, Robi Golob in Pavle Ilić, žal pa so bili nasprotniki na koncu boljši za šest kegljev, ki so jim pri- nesli pomembno zmago. Tudi v 12. krogu so že pred tem gostovali, in sicer v Mariboru pri eki- pi Invalid Impedanca. Žal se tudi to gostovanje ni izšlo po njihovih na- črtih, čeprav so pričakovali zaneslji- vo zmago. Ekipne točke so osvojili Boris Premzl, Janez Podgoršek in Janez Čuš. Za končno zmago pa je zmanjkalo 52 podrtih kegljev več v skupnem seštevku. Igralci Drave 1 imajo do konca se- zone še šest gostovanj, od tega tri domače tekme. Ob igri, ki jo kažejo ta čas, lahko kaj hitro zdrsnejo po lestvici. V petek doma proti Fali pri- čakujejo zanesljivo zmago, potem pa upajo, da se krivulja rezultatov obrne navzgor tudi na gostovanjih. David Breznik Kegljanje  KK Drava Nepričakovana poraza Rokomet  Pokal Slovenije (m) Zaostala tekma 1/16 fi nala: Moškanjci-Gorišnica – Maribor Branik (v soboto, 25. 1., ob 18.00 v dvorani v Gorišnici). 1. A SRL (ž) 11. KROG: Mlinotest Ajdovščina – ŽRK Ptuj (v soboto ob 20.00 v športnem centru Ajdovščina). Boks  V Campusu 1. krog državne lige V soboto, 25. 1., bo v dvorani Campus na Ptuju v organizaciji do- mačega kluba Dejan Zavec Boxing izveden prvi krog državne lige v boksu za leto 2020. Tekmovanje bo potekalo od 14. ure naprej. Futsal  1. SFL 14. KROG: Oplast Kobarid – Tomaž Šic bar (v petek ob 20.00). Odbojka  1. B DOL (ž) 12. KROG: Weiler Volley Zreče – ŽOK G.S.V. Ptuj (v soboto ob 19.00). Namizni tenis  2. SNTL (m) 4. KROG: NTK Ptuj – Melamin (od 10.00 v dvorani Mladika), NTK Ptuj – PPK Rakek (v soboto ob 16.00 v dvorani Mladika). 2. SNTL (ž) 3. KROG: Rakek – Cirkovce (od 10.00), Savinja – Cirkovce (od 16.00). Mali nogomet  Zimska liga MNZ Ptuj V nedeljo, 26. 1., bo od 15. ure naprej v športni dvorani Ljudski vrt odigran zaključni turnir zimske lige MNZ Ptuj. Na njem bodo od 15. ure naprej nastopile ekipe Selan, Trcko in Rim Rekruter. Med tekma- mi članov bosta odigrani še tekmi zadnjega kroga v veteranski ligi. Razpored tekem končnice: ob 15.00: ŠD Rim Rekruter – ŠD Selan; ob 16.30: RC Trcko – ŠD Rim Rekruter; ob 18.00: ŠD Selan – RC Trcko. Veterani, zadnji krog: ob 15.45: Markovci – Ormož; ob 17.15: Club 13 – Vitomarci. Prosta je ekipa Slomaster AS hibridi. Mednarodni zimski turnir NK Drava Ptuj NŠ Drava Ptuj organizira v soboto in nedeljo, 25. in 26. januarja, tradicionalni mednarodni zimski turnir v malem nogometu za mlajše selekcije. Turnir bo izveden v Športni dvorani Kidričevo. V soboto dopoldan bodo nastopile selekcije U-8, popoldan U-10, v nedeljo dopoldan pa bodo na parket stopili mladi nogometaši U-12. Organizatorji so za najboljše tri ekipe pripravili pokale, nagrajeni bodo tudi najboljši vratar, strelec in igralec posameznih selekcij. Jože Mohorič Športni napovednik petek  24. januarja 2020 Tekmovanje v Slovenski Bistrici Prva tekma letošnje atletske se- zone je bila v Slovenski Bistrici, kjer se je tamkajšnje atletsko društvo podpisalo pod organizacijo Prven- stva Slovenije za pionirje in pionirke letnikov 2009/10 ter sprinterskega mitinga. Atletski klub Ptuj je na prven- stvo poslal šest atletov, ki so osvo- jili tri medalje. V kategoriji pionirk letnic 2009 je Ana Čurin Praprot- nik s časom 7,87 sekunde prema- gala vso konkurenco v teku na 50 metrov. Naslov državnega prvaka si je na isti razdalji pritekel tudi Nik Lovše med pionirji letnikov 2010, slavil je z osebnim rekordom 7,91 sekunde. Iz ptujskega kluba je v isti disciplini Aleks Žitnik Rogelj zasedel 9. mesto. Ob teku na 50 metrov so pred- stavniki ptujskega kluba tekmova- li tudi v skoku v daljino in teku na 200 metrov. V skoku v daljino je v konkurenci pionirk letnic 2009 z izidom 3,73 metra – osebni rekord – 3. mesto zasedla Larisa Vrabl. Njena klubska kolegica Leja Kekec je z osebnim rekordom 3,55 metra pristala na 4. mestu. Na Prvenstvu Slovenije je nastopil še Bor Pišek, ki je v teku na 200 metrov med pio- nirji letnikov 2010 z osebnim rekor- dom 39,12 sekunde osvojil končno 6. mesto. Ob državnem prvenstvu so v Slovenski Bistrici izpeljali tudi sprinterski miting. V teku na 60 metrov je iz AK Ptuj tekmoval Anej Čurin Prapotnik. Ta je v kvalifi kaci- jah tekel 7,11 sekunde, nato pa je v fi nalu z osebnim rekordom 7,05 sekunde osvojil zmago v članski konkurenci. V dvorani OŠ Markovci je v sredi- ni januarja v organizaciji Zavoda za šport Ptuj potekal turnir območne- ga prvenstva v nogometu za dekle- ta letnika 2005 in mlajše. Med štiri- mi nastopajočimi ekipami so prvo mesto osvojile igralke OŠ Markovci, ki so imele največje konkurentke v vrstnicah iz OŠ Breg. Njuna medse- bojna tekma je tudi odločala o konč- nem zmagovalcu, s 4:3 so zmagale Markovčanke, ki so se s tem uvrstile v polfi nale državnega tekmovanja. Rezultati: OŠ Dornava – OŠ Ormož 1:0, OŠ Breg – OŠ Markovci 3:4, OŠ Ormož – OŠ Markovci 0:3, OŠ Dornava – OŠ Breg 0:5, OŠ Breg – OŠ Ormož 6:0, OŠ Markovci – OŠ Dornava 7:1. Vrstni red: 1. OŠ Markovci 2. OŠ Breg 3. OŠ Dornava 4. OŠ Ormož UR V športni dvorani OŠ Markovci je potekalo območno tekmovanje v odbojki za starejše učence letnika 2005 in mlajše. V dvoboju po dveh ekip iz ptujskega in bistriškega ob- močja so bili uspešnejši „Ptujčani“. Zmage so se namreč veselili doma- čini iz OŠ Markovci, ki so obe bistri- ški ekipi ugnali po tesnih dvobojih v treh setih. Z zmago na območnem tekmovanju so si zagotovili udelež- bo v četrtfi nalu državnega tekmo- vanja. Rezultati, polfi nale: OŠ Markovci – OŠ Pohorskega odreda Sl. Bistrica 2:1, OŠ Ljudski vrt – OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec 0:2; tekma za 3. mesto: OŠ Ljudski vrt – OŠ Poh. odreda Sl. Bistrica 2:1; tekma za 1. mesto: OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec – OŠ Markovci 1:2. Vrstni red: 1. OŠ Markovci 2. OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnje- vec 3. OŠ Ljudski vrt 4. OŠ Pohorskega odreda Sloven- ska Bistrica UR Foto: arhiv AK Ptuj Ana Čurin Praprotnik in Nik Lovše Foto: arhiv AK Ptuj Mladi ptujski atleti v Ljubljani Drugo mesto je osvojila ekipa OŠ Breg. Zmagovalna ekipa območnega tekmovanja v odbojki: OŠ Markovci Zmagovalna ekipa območnega prvenstva v nogometu za dekleta: OŠ Markovci Atletika  Prvenstvo Slovenije za pionirje Tri medalje pri mlajših, pet pri starejših pionirjih Šolski šport  Nogomet, dekleta Ekipa OŠ Markovci s 100 % izkupičkom Šolski šport  Odbojka, fantje Najboljši odbojkarji so na OŠ Markovci Tekmovanje v Ljubljani Ljubljana je v soboto gostila Pr- venstvo Slovenije za pionirje in pi- onirke v atletiki za letnike 2007 in 2008. Na tem tekmovanju je bila zelo uspešna tudi ekipa mladih tek- movalcev Atletskega kluba Ptuj, ki trenirajo pod vodstvom Aleša Bez- jaka. Mladi člani AK Ptuj so skupno osvojili pet medalj, dve izmed teh je osvojila Taja Pučko. Zmagala je v skoku v daljino (4,85 m), tretja pa je bila v teku na 50 metrov z ovirami (9.00 s). V teku na 50 metrov ovire si je naslov državne prvakinje pri le- tnicah 2008 pritekla Tija Lovše (9,61 s). Srebrno medaljo je v teku na 60 m dobil Andraž Petrovič (8.52 s). Isti atlet je bil v skoku v daljino četrti (4,59 m). Do bronaste medalje je v teku na 60 metrov prišel Lan Žitnik Rogelj (8,64 s). V Ljubljani sta iz AK Ptuj zelo solidno tekmovala še Ka- tarina Simonič in Nik Stajnko. David Breznik Štajerski TEDNIK petek, 24. 1. 2020 COLOR CMYK stran 21 petek  24. januarja 2020 Ljudje in dogodki 21 V preteklih dneh je bilo na Kogu vse v znamenju najboljših čurk, ko- govskih vin, kulinarike in kulture. Tudi letos je namreč Društvo An- tonovanje na Kogu v sodelovanju z domačimi društvi in osnovno šolo, tokrat so se pridružili tudi nekateri občinski zavodi, pripravilo števil- ne prireditve ob godu sv. Antona Puščavnika. Še zlasti izstopa oce- njevanje ter razglasitev rezultatov ocenjevanj s pokušnjo kašnatih klobas na Čurkarijadi, s katero oh- ranjajo tradicijo in vzpodbujajo iz- delavo kašnatih klobas. Letošnje ocenjevanje je postreg- lo z rekordom. Prispelo je namreč največ čurk doslej, strokovna ko- misija in komisija potrošnikov oz. sedma sila sta ocenili skupno 36 vzorcev 16 izdelovalcev čurk. Od tega je bilo 16 črnih, 14 sivih in šest belih. Oboji pa so se strinjali, da imajo čurke svojo zgodovino skozi ljudsko izročilo, bogato kulinarično sedanjost in tudi priložnost za od- lično prihodnost. Zlata priznanja za najboljše čurke Strokovna komisija se je napos- led odločila, da zlato priznanje za črno čurko prejmejo Domačija Jež Franci Žižek, Franc Anušek, Doma- čija Žinko in Anton Kolarič, za sivo in belo pa Dopolnilna dejavnosti na Kmetiji Renata Požgan Bubek in Mesnica Manči. Komisija potro- šnikov pa je za črno čurko zlato priznanje podelila Domačiji Žinko, Kmetiji Kolar, Gostilni P'r Matičku in Antonu Kolariču, za sivo Go- spodinjstvu Franjo Šlebnik, Dopol- nilni dejavnosti na kmetiji Renata Požgan Bubek, Mesnici Manči in Domačiji Žinko ter za belo Dopol- nilni dejavnosti na Kmetiji Renata Požgan Bubek in Domačiji Žinko. Somellierji pa so izbrali tudi najpri- mernejše vino k posamezni čurki; odločili so se, da se k črni čurki naj- bolje poda modra frankinja 2018 iz Vinske kleti Roka, k sivi šardone Turistične kmetije Hlebec in k beli fuga mundi 2007 iz kleti Vino Mu- nda. Ormož  Čurkarijada – bogato kulinarično doživetje Na ocenjevanju rekordno število čurk »Čurke s Koga, čurke s Koga, črne, bele ali sive, čurke s Koga, to je droga, za fse svece pa za boga,« v te besede himne čurki so se minulo soboto prepričali številni obiskovalci na že 11. Čurkarijadi na Kogu. Foto: MH Čurke so šle v slast … BRALCI IN POSLUŠALCI Radia-Tednika Ptuj, 2 DNI ODHOD – 21. marec 2020 BENETKE VERONO VERONA , , , 152 € CENA IZLETA Ormož  Pravljično vzdušje v knjižnici tudi v letu 2020 Pravljične urice tudi letos December je bil na mladinskem oddelku ormoške knjižnice pravljično obarvan. Leto smo zaključili s pravljično urico ob kaminu. Pod okrašeno smrečico nas je čakalo prijetno presene- čenje, čarobna pravljica iz slikanice Anje Štefan: Melje, melje mlinček. V Knjižnici Ormož s pravljičnimi uricami nadaljujemo tudi v letu 2020, in sicer vsak prvi in tretji četrtek v mesecu v osrednji knjižnici Ormož, drugi torek v mesecu v enoti Ivanjkovci, drugo sredo v mesecu v enoti Središče ob Dravi in tretjo sredo v mesecu v enoti Sveti Tomaž. Prav tako si lahko v vseh enotah še naprej izposodite bralni nahrbtnik, v katerem so pripravljene kakovostne slikanice in knjige za celo družino. Skupaj z nahrbtnikom lahko domov odnesete še ročno lutko, ki se je še posebej razveselijo najmlajši otroci. Naslov svoje najljubše knjige v posameznem mesecu lahko zapišete na tablo na oddelku za cicibane in tako pomagate drugim otrokom pri lažji odločitvi ob izboru knjige za branje. Na mladinskem oddelku vas čakajo tudi novi seznami in slikanice za Pikino bralno značko. Vabljeni tudi k mesečnemu reševanju knjižne ugan- ke, ki smo jo poimenovali Detektiv Knjižko. Vsak konec meseca lahko z žrebom pridobite lepo darilo. Foto: Arhiv knjižnice Foto: MH Še predno so številni udeležen- ci z vinskimi kraljicami, poslanko Mojco Žnidarič, Evo Zorko iz mini- strstva za kulturo, županom obči- ne Ormož Danijelom Vrbnjakom ter Matjašekom I. Kogovskim, med njimi je bilo tudi 130 gostov iz Poljske, Hrvaške, Romunije in Srbi- je, zagrizli v bogato pogostitev s čurkami ter poplaknili z domačimi vini, so podelili priznanja najbolj- šim ustvarjalcem na 12. razstavi na temo reje prašičev v Prlekiji in Medžimurju, zvrstili so se nasto- pi domačih pevcev in plesalcev, v nadaljevanju je potekal srečelov za »Matjašekovega gujdeka«, v ve- likem številu so se predstavili tudi lokalni ponudniki … Štajerski TEDNIK petek, 24. 1. 2020  COLOR CMYK stran 22 petek  24. januarja 2020Poslovna in druga sporočila22 25. in 26. januarja, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Vinski festival VENI VIDI VINO MLADO predstavil najboljša mlada vina vinogradnikov Slovenskih goric in Haloz; Novi defi brilator darilo podjetja ABA v ČS Panorama na stavbi Doma krajanov bratov Reš; Na četrtkovih večerih gost večera Ptujčan Dejan Levanič – pogovor s preka- ljenim politikom je vodil Vojo Veličkovič; Odprtje trgovine Ptujski škrnicl s ponud- bo izdelkov in pridelkov slovenskih kmetij ter predmetov Centra nove uporabe; Izmenjava domačih semen v Spuhlji v projektu Samooskrba z domačega vrta; V galeriji FO.VI v Strnišču razstava koroških slikarjev Antona in Janeza Repnika; Pasji park za prosto sprehajanje psov, nova pridobitev za ljubitelje štirinožcev na Ptuju; Ptujsko labodje jezero ob pogledu na gibajoče bele lepotce v ritmu glasbe; Z narodno zabavno glasbo stopimo v zimski večer. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Ptuj - 28., 29. in 30. avgust 2020 SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO RABO PREDNOSTI ZA VAS: neodvisnost, 10- letne izkušnje, plačate le razliko Made in EU, preprosta in hitra izvedba. PREDNOSTI ZA VAS: zadovoljni kupci, monolitna 20 - letne izkušnje, poštena cena in kvaliteta, Made in Germany, 35 let garancije. Štajerski TEDNIK petek, 24. 1. 2020  COLOR CMYK stran 23 petek  24. januarja 2020 Oglasi in objave 23 Naš dom je prazen, ko neskončno smo šli narazen. Le kdo pozabil tvoje dobro bi srce, ki neskončno nas ljubilo vse do poslednjega je dne. ZAHVALA Ne moremo dojeti, da se je od nas za vedno poslovil dragi mož, ata, tast, dedi, svak in stric Franc Duh IZ KICARJA 121A V bolečini je težko najti besede, s katerimi bi se zahvalili vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti, darovali sveče, denarno pomoč, nam pa izrazili sožalje. Posebna hvala gasilcem PGD Kicar, Športnemu društvu Kicar, nosilcem praporjev, pevcem, govornici za poslovilne besede, Javnim službam in godbeniku. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena Angela, sinova Robi in Sašo z družinama, vnukinji Nadja in Angelina Marie Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (S. Gregorčič) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice Matilde Štrucl IZ KUNGOTE PRI PTUJU 83 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše ter izrečena pisna in ustna sožalja. Hvala gospodu župniku Marijanu Feslu za cerkveni obred in besede slovesa, podjetju Mir za pogrebne storitve, pevcem Feguš in cerkvenim pevcem iz Majšperka za odpete žalostinke, gospe Štefki za molitev in vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju Doma upokojencev Ptuj, enota Muretinci in Ptuj za skrb in nego. Žalujoči: njeni najdražji Življenje celo si garal, za dom in svoje bližnje vse si dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. SPOMIN V soboto, 25. 1. 2020, minevata dve leti žalosti, odkar si nas za vedno zapustil, naš dragi mož, oče, tast, dedek, pradedek, brat in boter Janko Osenjak IZ ZGORNJEGA ŠTURMOVCA 3 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete sveče ter ga ohranite v večnem spominu. Tvoji najdražji FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropo- ra – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa not- ranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno – topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, dr- va za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilni- ki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Dani- lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Ro- gaška Slatina. Tel. 041 785 318. SERVIS gospodinjskih aparatov in elek- tronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. Vsak drugi petek POLNA IDEJ • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NARO ILNICA ZAČ Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ RADIO TEDNIK Ptuj 2250 Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM kosilnico BCS, obnovljen motor, 180-kg svinjo, domače reje in 5 odojkov do 30 kg. Tel. 051 245 621. PRAŠIČE mesnate pasme, težke od 120 do 140 kg, prodamo. Cena 1,9 € za kg. Tel. 031 743 951. V CIRKULANAH oddam v brezplačni na- jem vinograd z vsem potrebnim orodjem. Na voljo je tudi zidanica, ki je primerna za bivanje. Tel. 040 613 545. NA OBMOČJU Jeruzalemsko-Ormoš- kih goric oddam brezplačno v najem 43 arov vinograda, sorta laški rizling. Tel. 040 716 959. PRODAM oglate bale sena in otave. Tel. 031 201 751. UGODNO prodam traktor Deutz 42 in prikolico za prevoz živine. Tel. 041 645 875. PRODAM rabljeni gorilnik za centralno peč, cena 80,00 EUR. Tel. 031 46 61 69. PRODAM svinjo, težko 280 kg, domače reje. Tel. 040 84 24 07. NEPREMIČNINE V PRERADU ob asfaltni cesti prodam vi- nograd s 500 trsi z vikendom ter elektriko in gradbeno parcelo, cena 18.0000,00 EUR. Tel. 02 755 41 21. PRODAMO - HIŠO v MARKOVCIH, letnik 2008, v izmeri 117,7 m2 in pripadajoče zemljišče v izmeri 824 m2 - center, bližina šole, vrtca. Cena: 200.000,00 EUR. Kontakt: 041 684 075 ali 02/6208 816. www.re-max.si/Poetovio RAZNO IŠČEM osebo za dolgotrajno pomoč na vrtu in v hiši. Tel. 041 725 759 in 0038627668081. KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačilo takoj. Tel. 041 897 675. PRODAM 2500 litrov kurilnega olja. Cena po dogovoru. Tel. 031 274 128. Ne spreglejte v novi Zarji Jani ! Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu Novice Svet24, za samo 2,99 EUR in v kompletu z revijo Zvezde Lady, za samo 3,99 EUR. Vsak torek Dan s Katarino Venturini ŽIVLJENJE JE ZDAJ PRAV SLADKO V današnjem času, ko se prebuja trend vračanja k naravi, se poglablja tudi naš odnos do lončnic in te postajajo pomemben del notranjega dekorja. Da ne bodo krasile le praznih kotov, v sveži izdaji revije Rože in vrt / Zeleni raj predstavljamo nekaj idej, s katerimi lahko vaš dom dobi povsem nov videz in morda celo pravo »džungelsko« dušo. Revijo Rože & Vrt/Zeleni raj, v kateri najdete še več nasvetov za ljubitelje lepo urejene okolice doma in gojenja domače zelenjave za vas pripravljajo najboljši vrtnarski strokovnjaki. Pokličite in naročite revijo na 080 4321 še danes! 11 idej za oblikovanje notranjih prostorov z LONČNICAMI Zvrhan koš ugank in nagrad! Posebna izdaja Kajveš na 80 straneh: v prodaji od 17. januarja 2020 Štajerski TEDNIK petek, 24. 1. 2020  COLOR CMYK stran 24 petek  24. januarja 2020Tednikov mozaik24 V domovini kurentov je že čutiti nemir pred uradnim začetkom obhodov tradicionalnih pustnih likov in skupin. Kurentov skok na domačiji drugega princa ptujskega karnevala je vse bliže, prav tako poki bičev in podobno. Z veliko zamudo pa bo izšla brošura 60. Kuren- tovanja. Tako je, kot da bi nas ta jubilejna prireditev presenetila, s kakšno naglico je prišla. Ptujski turistični strokovnjaki, ki vsake toliko povabijo na okrogle mize o turizmu, pa kot papige ponavljajo, kako bi morali naše osrednje prireditve, na katerih pričakujejo veliko število domačih in tujih obiskovalcev, s programskimi knjižicami predstavlja- ti že kakšnega pol leta prej. Pred kratkim pa je izšla zloženka muzeja Stara preša na Mestnem Vrhu. Muzej si je mogoče ogledati na podlagi najave na telefonskih številkah Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice (041 823 135, 031 688 841). Prva razstava, ki jo bodo na Ptuju posvetili jubilejnemu Kurentova- nju, bo razstava v Miheličevi galeriji. Med umetniki pa je tudi že pova- bilo na letošnji 12. ex tempore Ptuj Kurentovanje 2020. V pustnem času se bo veliko dogajalo na Ptuju in v vseh okoliških občinah oz. krajih, kjer prav tako potekajo številne povorke in druge pustne prireditve ter zabave. V zadnjih januarskih dneh bo v Ljubljani že tradicionalno odprl svoja vrata Sejem Alpe-Adria 2020, ki prinaša številne ideje za aktivni, zeleni oddih, novosti s področja opreme in storitev kampinga in karavaninga. Za številne obiskovalce bo zagotovo zanimiv strokovni sejem okusov. Na razstavnem prostoru I feel Slovenia se bodo pod okriljem Sloven- ske turistične organizacije predstavila tudi vsa mesta, ki so članice Združenja zgodovinskih mest Slovenije: Celje, Idrija, Kamnik, Koper, Kostanjevica na Krki, Kranj, Metlika, Novo mesto, Piran, Ptuj, Radovlji- ca, Slovenske Konjice, Šentjur, Ško a Loka, Tržič in Žužemberk. Letos se bodo osredotočila na gastronomska doživetja. Združenje zgodo- vinskih mest Slovenije je bilo ustanovljeno na slavnostni skupščini 21. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kdaj je Ptuj postal sedež avtonomne mestne občine? ….............................................................................................. Ime in priimek:......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Muzej Stara preša na Mestnem Vrhu v zloženki predstavlja stara vinogra- dniška orodja in pripomočke v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku. Nagradno turistično vprašanje Banka Slovenije je te dni objavila, da je znašala vrednost izvoza po- tovanj v obdobju januar–november 2019 2,57 milijarde evrov. V pri- merjavi z enakim obdobjem leta 2018 se je njegova vrednost povečala za 2,47 odstotka. Spodbudni so tudi podatki za slovenska zdravilišča v letu 2019. Imela so več gostov in več prenočitev kot v letu 2018. Vseh prihodov je bilo 861.590, vseh prenočitev pa 3.233.739. Po trenutno še začasnih podatkih Sursa je Slovenija v enajstih mesecih leta 2019 zabeležila 5,9 milijona prihodov turistov in 15 milijonov prenočitev, kar je pri prihodih povečanje za 5,3 odstotka, pri prenočitvah pa za 1,3. V enem od prejšnjih nagradnih turističnih vprašanj smo spraševali, kako se je v srednjem veku imenoval trg pred glasbeno šolo. Ni bil Svinjski trg, kot je zapisala večina bralcev, temveč Lesni trg, po posta- vitvi mestne tehtnice v 16. stoletju pa se je preimenoval v Tehtnični trg. Danes sprašujemo, kdaj je Ptuj postal sedež avtonomne mestne občine. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 31. januarja. junija leta 2001 na Ptuju. Pobudniki za ustanovitev so bili župani Idrije, Kopra, Pirana, Ptuja, Ško e Loke in Tržiča. Sejem Alpe-Adria v že 31. izvedbi bodo spremljali številni obsejemski dogodki s poudarkom na nekaterih strokovnih razpravah, kot okrogli mizi o gastronomiji, ki bo osrednja dvoletna promocijska in razvojna tematika slovenskega tu- rizma v letih 2020 in 2021. Združenje Zgodovinskih mest bo povabilo tudi na predavanje Dediščina in turizem. Že po tradiciji se bodo na le- tošnjem sejmu pod okriljem Turistične zveze Slovenije predstavila tudi turistična društva s svojimi bogatimi programi prireditev in aktivnosti na področju kulture, dediščine, kulinarike, okolja in obrti. Zgodovinska mesta z gastronomskimi doživetji Gorišnica  Zlata poroka zakoncev Zamuda 50 let skupnega življenja Drugo nedeljo v januarju sta zakonca Katarina in Franc Zamuda iz Formina iz občine Go- rišnica v družbi svojih najbližjih praznovala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Svoje poročne zaobljube sta najprej obnovila na svečanem civilnem obredu, ki ga je opravil župan Jožef Kokot, nato pa sta svojo 50-letno zakonsko zvesto- bo zlatoporočenca potrdila še v domači cerkvi, kjer je cerkveni obred opravil njun sorodnik p. Mi- lan Kos. Zlata nevesta Katarina, roje- na Pukšič, se je rodila v Ločiču v Trnovski vasi, zlati ženin Franc pa je domačin iz Formina v ob- čini Gorišnica. Katarina je delala kot trgovka v eni izmed ptujskih trgovin, kjer sta se tudi spoznala in takoj je preskočila iskrica. Po- ročila sta se 10. januarja leta 1970 ter še istega leta prvič postala starša. Dom, v katerem so se jima rodili trije otroci, Robert, Aleš in Lidija, sta si ustvarila na njegovi domačiji. Njuna največja sreča pa je šest vnukov, na katere sta zelo ponosna. Sicer pa Katarina in Franc s svojo medsebojno ljubez- nijo in spoštovanjem dajeta lep vzgled. »Potrpežljivost, zvestoba in ustvarjanje skupnih ciljev,« pa odgovorita na klasično vprašanje, kaj je recept za tako dolg zakon. Zakonca imata še danes števil- ne skupne dejavnosti, od keglja- nja, telovadbe, pohodništva in ko- lesarjenja, tako da jima v tretjem življenjskem obdobju ni dolgčas. Nihče praznih rok ni v domovi ni prerok. * * * Politik je hibrid, ki ga poganjata laž in zavajanje. * * * Religija je za ljud stvo opij, politika GHB. * * * Imel je tako nizk o čelo, da se nan j ni dalo napisat i več kot: idiot. * * * Če si vsak dan č ep, boš težko kak šno luknjico zam ašil. * * * Včasih sva se z ž eno vsak dan po valjala, zdaj se le še enkrat na mesec pogugl ava. AFORIZMI BY FREDI Matilda Metličar, rojena Te- ment, je domačinka iz Zlatoličja. Moža Franca Metličarja iz Negove pri Lenartu je spoznala, ko sta štela rosnih 22 let. Že čez dve leti sta se polna upanja sprehodila do oltarja. Dom sta si ustvarila na Matildini domačiji in pridno delala. Matilda je skrbela za kmetijo, Franc pa je hodil na delo v elektrarno v Zlato- ličju. Rodili so se jima trije otroci, hčeri Sonja in Vesna ter sin Franci. Leta so hitro tekla in otroci so kma- lu odrasli. Skupaj se veselita kar 10 vnukov in vnukinj. Robert, Matej, Eva, Tjaša, Lara, Mihael, Jan, Tadej, Maj in Nik so v njun dom vedno pri- našali mladost in radost. Danes pa njuno življenje bogati iskriv otro- ški smeh še treh pravnukov. Nejc, Jaša in Aljaž se hitro znajdejo v naročju svojih prastarih staršev in poskrbijo za živžav. Vsi se radi vračajo domov, saj sta zakonca Metličar vedno poskr- bela, da se tudi pri njima čutijo kot doma. K temu sta gotovo pripo- mogla tudi odlična Matildina kuha in veselje do peke. Še danes iz ku- hinje zadiši po slastnih dobrotah, ki gredo hitro v slast. Ob visokem jubileju njune poroke sta si zopet nadela prstana v želji, da bi jima zdravje še dolgo dobro služilo. To sta storila prav tam, kjer sta stala pred davnimi leti, v farni cerkvi v Staršah. Tokrat je slovesnost ci- vilnega obreda častno pripadla županu občine Starše Bojanu Kirbi- šu, cerkveni del pa je opravil farni duhovnik Rudi Koželjnik. Franc in Matilda sta za priči tokrat izbrala hči Vesno in vnukinjo Evo. Starše  Z roko v roki že 60 let Biserna poroka zakoncev Matilde in Franca Metličarja Zaobljubljena in predana zakonca Metličar krmarita svoje skupno življenje že zavidljivih 60 let. Na življenjsko pot sta se z roko v roki podala daljnega leta 1959, ko sta si obljubila zvestobo. Pred kratkim pa sta svoj zakon v krogu najdražjih okronala še z biserno poroko. Foto: Matej Krnjak Foto: MH Zlatoporočenca Katarina in Franc Zamuda v družbi prič – sinov Roberta in Aleša. Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si