Oživljeno delovanje amaterskega gledališča DPD »Svoboda« Medvode VRHU SLEDI NOV VRH Tisto, kar Ijudje spoene v notranji nuji, ima vedno vrednost. Kako sicer oceniti trud zanesenjakov, ki se z velikim zanosom povz-penjajo na visoko goro ter že v vznožju strastno iščejo najboljše poti in steza k moč-no oddaljencm vrbu. In kaj je potem lepšega, kot po znojni poti povzpeti se na vrh? Opa-zovati krajino pod nogami, strme in z napo-rom premagane steze, pa vendar taka zmaga vliva novega poguma, povzpeti se še više k preseganju osvojenega. Ponovno velja oce-niti smeri, ki bodo kot doslej prosto izbrane, zložne ali strme, a vendarle že vnaprej ute-meljene z izkušnjami prvega zamaha... • Nemara bi lahko s takole priliko opisali novo oživljeno delovanje amaterskega gle-dališča DPD »Svoboda« Medvode. Na večer pred lelošnjim praznikom zmage so gledal-cem v presojo in sebi na preizkušnjo po-nudili dvodejanko, komedijo Fadila Hadžiča »Hitler v partizanih«. Namera, nasmejati sko-raj polno dvorano, je uspela. V celoti so do-volj prepričljivo uspeli zadati duha gozdov in boja za novo, kar pa, kot narn je pripove-dovala zgodba kcmedije, vendarle ni bilo venomer smrtno resno. In to šaljivo stvar-nost prepleteno s trdo resnico nepopustljive-ga boja, krutostjo sovražnika in osebnih usod, so igralci uspeli podati z žarom novega zaleta. • Osebe, liki so oživeli na preprosti, a pre-pričljivi sceni. Franjo, kmet iz bližnje vagi, pa se je kot globoko ljudska navihana figu-ra občinslvu nedvomno takoj priljubil. Z iz-delano, jasno izgovorjavo bo ta lik Mirko NagKč lahko stopnjeval v nekaj redko do-živetega. Skupini je tudi kmalu uspelo pre-. koračiti prazen prostor med odrom in občin-stvom, dvorana in komedija na deskah sta skupaj dihali do kraja. Uspeh prvega koraka gre morda iskati tudi v posrečeni izbiri de-la. Seveda pa režiserja Jožeta Logarja in igralce Bojana Orla, Francija Ločniškarja, Mila-na Pustoslemška, Braneta Praznika. Go-razda Ranta, Mojco Orel, Mirka Nagliča, Ve-ro Verlič, Romi Bukovec, Braneta Peklaja, Nado Tičar in Branka, Peklaja ter vse teh-nično osebje: Marjana Buha, Tončko Blaz-nik, Mai-ijo Matajc, Sandija Janežiča, Joca Aklina, Ivana Zavbija in Milana Koprivni-ka v prihodnje čaka še veliko dela, korhaj prvi vrh je osvojen ... • V prijateljskem ozračju prvega uspeha smo se pogovarjali z Nado Tičar, predsed-nico društva, Branetom Praznikom, simpatič-nim Drobtinico in scenaristom, ter z Jožetom Logarjem, režiserjem, sicer poklicnim igral-cem in novinarjem: • »Dramska sekcija Svobode je bila od nekdaj srce društva. Zal pa je pred nekako tremi leti vse skupaj zaspalo. Temu so bo-trovala tudi programska neskladja in odhod dotedanjega režiserja. Potreba amaterjev, ki čutijo ljubezen do gledališča globoko v sebi, Uspela razstava karikatur Braneta Praznika pa je zmagala. Resda občinska Zveza kul-turnih organizacij ni pokazala posebnega za-nimanja, toda po 31 vajah nam je uspelo pripraviti današnji večer.« • »rPodredili smo se disciplini, skoraj po vojaško,« je pripovedoval Brane Praznik, »in uspeli smo. Vnaprej načrtujemo nekaj gostovanj v občini in drugod. Zaupam v ekipo, v kateri smo vsi pomembni: igralci, šepetalci, razsvetljevalec, ton, garderoba ... Tak način dela moramo obdržati.« • Kako se počuti Nada Tičar, predsedijica društva? Kakšni občutki jo navdajajo zdajle, po uspešni predstavi? • »Hja«, se je nasmejala: »Utrnila se je zvezda, nova luč. Upam, da bo gorela in ver-jamem, da se nam bodo prav zato pridružili novi člani. Odličen občutek imam. Še na-prej želimo sodelovati z Jožetom Logarjem, sa.i ga že vključujemo v naše bodoče na-črte. Najprej pa je na vrsti organizacija in izvedba že tradicionalnih glumaških veče-rov.« • In Jože Logar, režiser, ki je z dvanaj-sterico navdušencev v tako kratkem času postavil Hadičevo komedijo? • »Naprej bomo posegali v širšo jugoslo-vansko dramsko zakiadnico. Sem pa dekle-tom in fantom popolnoma zaupal. Resda so bile tudi vloge nekako napisane igralcem na kožo. Nismo pa samo študirali besedila, Zeleli smo obvladati tudi obrtniško gledališko znanje in tako poskušali zbrisati razlike med poklicnimi in ljubiteljskimi gledališčniki. To je dobro in tudi času primei-no. Zdajle? Ka-ko se zda.ile počutim? Utrujen sem in sre-čen. S skromnimi sredstvi srao dosegli utrip gledališča. Nocoj je bilo vrnjeno in poplača-no tisto, kar smo začeli pri vajah za mizo. Predstava je žarela. V takem gledališču pa so stebri predstave vsi, ki kakorkoli sode-lujejo. In iz1 take ljubezni do gledališča je mogoče ustvarjati.« • V šišenski občini plamti gledališče v več krajifrOživljajo najboljše tradicije dclavsk-ih kulturnih društev, negovanja duhf in ka-r je tudi pomembno, občinstvo, gledalci, starejši in mlajši, ponovno najdejo poti v krajevne dvorane. Steze ljubiteljev tako postajajo širše in seveda zahtevnejše. Bogemir Šefic SKUPNI KONCERT V domu Svobode Zgornja Siška je bil pred praznikom ¦flela skupni koncert ženske-ga pevskega zbora Rezka Usenik in moškega pevskega zbora Karol Pahor pod vodstvom dirigentke prof, Mire Cimperc.