66 številka.
Trst, v nedeljo dne 6. marca 1904.
Tečaj XX!X
Izhaja -rsak dan
i i« ob nedeljah in praznikih) ob 5. uri, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj.
-••••me/ne Številke se prodajajo po 3 novć (6 stotink) ♦ M 30 ji h tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, el ». Kranju, Mariboru, Celovcu, Idriji, Petru, Sežani, Nabrežini, Novemmeatu itd. Ogla«« tu n&ročbe sprejema uprava lista „Edinost", Moiin piccolo štv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. Oone oglasom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, — javne zahvale in domaći oglasi po pogodbu
TELEFON Stv. 870. oc««^^
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč t
Naročnina znaša
za vse leto 24 kron, pol leta 12 tron, A mesece 6 kron. Na naročbe brez doposlane naročnine se j^iava ne ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankov&at
pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: Ulica Torre blanoa štv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcit* lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. n Poštno-liranilnieni račun št. 841.652.
an
(Brzojavne vesti.) Mir v Port Arturju. — Potopljena japonska križarka.
PETROGRAD 5. (Oficijelno.) Brzojavka generala Pfluga javlja, da je v Port Artuiju vse nairn"). Glas >m p<roč 1 očividcev leži med otcki pri C\mulpu potopljena japonska križatka.
Eksplozija bombe v Seulu
SEUL 5. (Reuterjev biio.) Vsled eksplozije l>oinbe, katero je vrgel nepoznan Korejec v poslopje minieterstva zunanjih stvari, »o bili lahko raDjeni tajnik in dva uradnika.
Rusi na reki Jala.
LONDON 5. »Times« ima poročilo iz Tokia, da so se ruske čete, nahajajoče se ju?oo od reke Jalu, umaknile nazaj proti
reki.
Mikado in korejski cesar.
LONDON 5. »Standard u« se poroča iz Tokia : Mikado je brzojavno naznanil korejska inu cesarju, da je vojna napovedana v svrho, da se trajno sagotovi mir v Vztcčni Aztj'. Izraža ob enem Bvojo zadovoljnost nad sklenjeno pogodbo, ki bo gotovo se bolj utrdila pr:jateljs>ke razmere med obema dr-žavsm*.
Ranjeni ruski vojaki. Japonska odredba o vojnih jetnikih.
LONDON 5. »Standard« poroča iz Tok a, da so ranjene Ruse, ki so bili v japonski bolnišnici rudečega križa v Cemulpu, odpravili zdrave v Natoniano na obrežje otoka S 'koku.
Jspjnska vlada je iziala obširno odredbo glede ravnan;a z vojn mi jetniki, po kateri ima dajati jetnikom obilna hrana in obleka ; njihova pi-ma so prosta poštnine, njihova prtljaga pa pristojbin na železnicah.
Ruske transportne ladije.
XE\V-YORK 5. (Reuterjev biro.) Glasom brzojavke iz Tokia so baje zopet sle ladije naložene s premogom, živili in drugo komrebaado kroz morsko ce?to Teugaru ter f*o dospe'e v Vladivostok. Ie tega je razvidno, da so Japonci prenehali zasledovati 1 idi je.
Dve ruski torpedovki na Kreti.
K ANE J A 5. Dve ruski torpedovki sti do?'e v zaliv Suda.
Zbiranje kitajskih čet.
PARIZ 5. Specijalni dop unik »Matina" brz ijavija z Harbina, da je zbiranje kitajskih vojnih krdel napadno od Makdena sumljiv) vzlic ponovnim izjavam kitajske vlade o neutralnosti.
Preb;val»tvo meni, da »o Japonci ped Port Arturjem napravili po ikope, kroz katere b >do poskušali prodreti v mesto z malim številom ljudi, katerim s» ondotne lokalne rermere znane, da pride tam do konečne odločb*. Brzojavka ima tudi podpis generala Volkova.
Japonska zbornica
TOKIO 5. Agence Havas.) Zasedaoje zbornee začne 1*. marca in bo trajalo 10 dni. Zahteval se bo kredit r.a vojne Bvrbe. Po zaključku zasedanja se peda ceBar v
Kioto.
Ogrska zbornica.
Brzojavno poročilo.) BUDIMPEŠTA 5. Pri zičetku seje je
pred'agal m nister^ki predsednik provizorično izpremembo hišnega reda, po katerem bi te na kratko razpravljalo o raznih zakonikih predi gah, ki *e radi obstrukcije niso mogle reš t>, kakor o proračunu in o normalnem rekrutnem kontigentu.
Ćitanje predloga je sprejela liberalna
stranka z živahnim c dobravanjem, op^ z cija pa z burnim protestom.
Nadaljevala se je na to debata o rekrutnem kontingentu.
Po razpravi o interpelacijah se je seja zaključila.
Prihodnja seja v ponedeljek.
Brzojavne vesti.
Predor Rokorec predrt.
DUNAJ 5. Dne 4. t. m. so predrli 286 metrov dolgi predor Rokovec pri Bački soteski. Od 22 malih predorov te proge je do Eedaj predrtih 11.
Odpuščena kazen.
LIPSKO 5. Kralj je odpustil prejšnjemu ravnatelju »Leipzger Banke« dru. Geut^chu ostanek kasni. Dr. Geutsch bo dne 23. marca izpuščen is zapora.
Prine Arenberg ▼ blaznici.
BEROLIN 5. Princa Arenberga so danes odpeljali v mestno blaznico v Hcrz-berg.
Grof Waldersee umrl.
HANOVER 5. (21/, pop.) Stanje grofa Waldersee je brezupno.
HANOVER 5. Maršal grof \Valdersee je zvečer umrl.
Tendencljozna vest.
CETINJE 5. Tendencijozna vest, razširjena po mnogih listih, da se je odkrila proti življenju prestolonaslednika zarota in da je 60 zarotnikov zaprtih, je neosnovana.
Mobilizacija dementirana.
LIZBONA 5. Vest o mobilizaciji por-tugiške armade je neutemeljena.
Car Nikolaj in knez Ferdinand.
SOFIJA 5. Povodom obletnice oslobo-jenja Bolgarske sta menjala car Nikolaj in knez Ferdinand presrčne depeše. Car Nikolaj je brzojavi!, da je ze!<5 razveseljen na iz a vah simpatij Bolgarske v trenotku, ko je Rusija izzvana od sovražnika morala prijeti za meč v obrambo svojih pravic in izreka, da bo Rusija t-bj ko prej skrbela za mirno razvijanje narodno in versko sorodnih balkanskih narodov.
Baron Braun umrl.
AUSSEE 5. 2> vši ravnatelj kabinetne pisarne cesarjeve, državni svetnik svetnik baron Braun je tukaj umrl.
Reorganizacija orožnikov v Turčiji.
CARIGRAD 5. V odgovoru na spo menico poslanikov Avstro Ogrske in Rusije glede ie >rgan;zacije orožništva, je Turčija ugovarjala sklepom, v smislu, da so isti na-perjeui proti suvereniteti Turčije ter da se je že pričela reorganizacija orožništva po bel g'jskih in švedskih častnikih.
Na ugovore Turčije, ki se ne morejo vzeti na znanje, bodeta poslanika odgovorila.
Za jetične.
PRAGA 5. V namestniški dvorani se je vršilo csnovno zborovanje deželne zveze za je t čne v češkem kraljestvu ob udeležbi zastopnikov obeh deželnih pomožnih društev zj jet ene.
Dividenda.
DUNAJ Občni zbor »Allg. Depositen banke« je sklenil raz leliti od čistega dobička l,087.;i67 K po 22 K na delnic).
DUNAJ 5. Cesar je obiskal danes po-poludne el karja Laszlo, si na drobno ogledal slikano podobo c±sarice Elizabete in izrazil slikarju svoje priznanje.
Rusko-japonska vojna.
Trst, 5. marca 1904.
Na vseh vesteh, ki prihajajo v svet z namenom, da vojno vrlino Japoncev kažejo v čim lepši luči, imajo nekaj skupnega značil nega na sebi: da jih namreč pozneja poročila ovrgujejo, ali deloma ali celo popolnoma. Še
se nismo prav oddahnili od vesti, da Japonci od morske strani groze trdnjavi vladivostoški, že nas je doletela vest, da tej trdnjavi grozi nevarnost s kopnega. 2400 Japoncev da se je izkrcalo blizu Vladivostoka. Tako neznatno število seveda ne more b"ti nevarno trdnjavi kakoršna je vladivostoška, ali za vsacega pravovernega japonofila je bilo to gotovo znamenje, da onemu oddelku Japoncev bodo zaporedoma sledili še drugi. V tem mnenju so jih še pesebno podkrepili njih listi, ki so jim vedeli pripovedovati o grozni paniki, ki da je zavladala v Vladivostoku.
Ali, kakor smo rekli gori, vse te vesti imajo to značilno na sebi, da treba čakati, da pozneje vesti povedo resnico. In ozirom na vest o onih 2400 Japonih, ki so jih časnikarski psročevalci pustili izkrcati pri Vladivostoku, so se izkrcali, ampak veliko nižje doli na severno korejanskemu obrežju pri Plak-sunu, to je, kakih 350 kilometrov od Vladivostok a. In še tam j:m prede huda, ker vlada tamkaj silen mraz, a oni bodo morali čez visoko gorovje. Zelo verjetno je torej, kar poroča »Neue Freie Presse«, da so namreč v Tokiu v hudih skrbeh radi unode te čete.
Jako nazorno dokazuje tudi »Politik« v svojih tameljitih pripombah o dogodkih na skrajnem Vztoku, kako so one vesti o pripravah Japoncev za redno obleganje Port Arturja, le delo fantazje raznih časnikarsk h poročevalcev. Kar pa se dostaje akcije japonskega brodovja pred Port Arturjem, si celo »Neue Freie Presae« ne more sedanjega mirovanja tolmačiti drugače, nego, da so se japonske ladije umaknile v kako japonsko pristanišče. To da se je zgodilo, ker jim manjka oglja, ali pa radi hudih poškedb.
D jstvo je tudi, da si razne brzojavne agenture drznejo pačiti celo ruska oficijelna poročila. Ali zasukavajo besede, da jim da-jajo drugačen zmisel, nego ga v remici imajo, ali pa kar izpušSajo cale odstavke. Tako pačeoje so s: razoe agenture dovolile s poveljem generala Stesselna v Port Arturju. V tem povelju je general Stessel za slučaj, ako bi Japonci oblegali Port Artur, na splošno o po m nj a l posadko na nje dolžnost'. Evropske novine so pa podale to povelje tako, da je moral m:s'iti čitatelj, da rečeni general smatra obleganje neizogibnim in da je ža obupal, da bi se trdnjava mogla držati. Tako postopajo z vsemi ruskimi poročili ; kar je za Ruse ugodnega, sa kolikor-le možno po-temneva, ali pa se kar izpušča.
Iz veega izhaja svarilo, ki smo je dali že večkrat : verujmo le ruskim oficijelnim poročilom. Razne »privatne vesti« prihajajo iz tovarn laži. A da tudi japonska oficijelna poročila ne dopuščajo vBe resnice v svet, priča ravno okolnost, ki smo jo že gori pov-darili. Japonsko brodovje je moralo odkuriti iz pred Port-Artur a radi hudih poškodeb, oziroma potrebnih poprav : ali japonska poročila so dosledno molčala o teh poškodbih.
Razgovor z generalom Teličkom.
General Veličko, ki je stavljen na dispozicijo poveljniku ruske vojske v Mandžuriji, te je izjavil sotrudniku »Novosti« glede Port Arturja, da bi bilo brezvspešno obleganje Port Arturja z morske strani, ker se japonsko brodovje ne more ubraniti baterijam v trdnjavi, katerim pomagajo tudi topovi vojnih ladij.
Ona meata blizu Port Arturja, ki bi bila pripravna za izkrcanje japonske vojne, stoje pa v popolnem dosegu baterij in so zasedena po armadnih krdeiih.
Baltijska eskadra.
V zadnjem času porečajo listi, da je oddelek Baltijškega vojnega brodovja odmenjen «a Vztočno Azijo in sicer štiri največe in najmoderneje oklopojače : »Borodino«, »Orel«, »Imperator Aleksander III.« in »KnjazSuva-rov«. Nadalje vojne ladije II. reda: »Oilja-bia«, »Navarin«, »3issoj Veliki« in . »Imperator Aleksander II.«. Tej eskadri pripadajo
še križarke »Dimitrij Donskoj«, »Oleg« ia »Aurora«, »Žemčug« in »Isumrud«, vsega vkup 13 vojnih ladij.
Torpedi za Rus'jo.
V	minolih dneh bilo je odposlanih iz reške tvornice \Vhitehead 15 torpedov za rusko mornarico. Zdaj izdelujejo deset najmo-dernejih torpedov, dovršene konstrukcije.
TroŠki vojne.
Ruski državni svetnik je preračuoil, da bo stala Rusijo sedanja vojna, ako bo trajala leto dnij 11 milijard in 756 milijonov kron. Burska vojna jo stala angležko preko pet milijard.
Koliko stane mornarica.
Parižki list »Matin« je preraČunil, koliko vrednost v novcu predstavljajo one ruske in japonske ladije, ki so sa burile pred Port Arturjem. Vrednost samih vojnih ladij iznaša 120 milijonov frankov, municija 19, topovi 22, premog 18, torpedi 8, hrana itd. 20 milijonov.
Ako izračunimo vse to, tedaj dobimo velikansko svoto 1287 milijonov. Toliko bo vredne te ladije, ki se danes ali jutri pogrez-nejo v morje.
Mnenje nemškega polkovnika.
Polkovnik Gii dke, ki je sotrudnik > Ber-liner Tageblatta« za vojaške stvari izreka — na kratko povedano — tako le mnenje : Japonska naj ne stavlja svojih nad v eno odločilno veliko b.tko v Mandžuriji, ampak bolj v žilavo obrambo korejskih tal, ki jih je za-sela. Tako bi mogla vojno zavlačevati a mej tem bi mogli navstati splošni zapletljaji, ki bi prisilili Rusijo, da sklene mir. Ako bo Rusija primorana pribojevati si Korejo, ne da je pjpred uničila japonsko vojsko na tleh Mandžurije, potem bo morala doposlati na bojišče še nadaljnih mas vojaštva. Morda se bo hotela izogniti temu. Da bi pa Japonska mogla poraziti Rusijo v vztočni Azji — nato ni niti misliti. Japonska bi bila morda že daues vesela, ako bi v piač.lo za dojedanji boj dobila la južno Korejo; ali pa bo v par mesecih primorana biti tega veaela.
Ces. kr. kmetijska družba v Gorici.
V	društvu, ki slove »C. kr. kmetijska družba«, godć se od trenutka, ko mu je stopil na čelo predsednik političnega društva »Unione«, predsednik deželnega odbora in predsednik odvetniške zbornice, dr. Alojzij vitez P a j e r, na škodo slovenskega dela dežele očitne nezakonitosti in nepravilnosti, očitna žaljenja slovenskih členov in ^kršenja društvenih pravil. Slovenskim deželanom in društvom sa odreka pristop ali pa se zavlačuje vsprejemanje tako, da je to enako odrekanju ; dočim smejo zastopati interese kmetijstva v deželi : »Unione GinDastica«, »So-cietii politica Unione«, »Sociela politica IViu-lana«, »Lega Nazionale«, »Scuo'.a civiea ma-schile« (Passaggio Edling), »Camera di com-mercio« in »Camera degli Avvocati«.
Krivi Brno mnogo deželani slovenske narodnosti sami, ker nismo pravočasno v dovolj-I nem številu pristopili družbi, t. j. takrat, ko mu je še Btal na čelu mož, kakoršsn je bil Fran gr». f Coronini, ki ni delal nikake ovire v tem oziru. Vzdramiti pa nas mora poSenjanja našega najhujšega politiČaegi nasprotnika, da nastopimo drugo pot. Nočemo, da bi na mesto terorizma laških politikov nastopil oni slorenskih; hočemo le, da se odpre svobodna pot vsakemu poštenemu deželanu in veakemu društvu, ki nima očitno političnih tendenc. HoSerao, da dobimo v društvo toliko zastopnikov, kolikor je to primerno površju slovenskega dela dežele in njegovemu gospodarskemu pomenu. Hočemo, da svoje delovanje in gmotne podpore razširi društvo enakomerno po vsej deželi po potrebi in sredstvih, in da se o tem ozira na glas zastopni-
slovenskega dela dežele. To b m e m o (Lsttura, Lega Naaionale, Societa. politioa vati, to Dam mora društvo dati ia pri Unione, Socit& politica friulana, Unione Gin-
kov
zahtevati
tem nam mora vlada ponuditi svojo pomoč. Ako nam vspj toliko ne da, potem društvo ne zasiužuje več svoiega imena, nima več prvotnega svojega cilja, ni vredno več, da obstoji. Ali naj društvo izpolnjuje svojo nalogo, radi katere je bilo ustanovljeno, ali pa naj pogine kakor politično društvo v rokah naš.h najtrdovratnejših političnih nasprotnikov, kakor je to dr. vitez Pajer! Nočemo podirati najstarejšega društva v deželi v prid temeljnemu stanu naše kronovine. Hočemo varovati svoje pravice v družbi in hočemo obvarovati isto kakor kmetijsko družbo v enako korist obema narodnostima v deželi.
Zato poživljamo naša županstva, da vpišejo kakor čleae vse i»o njih zastopana davčne občine, naša gospodarska društva in posojilnice, naše posestnike in razumnike, da se oglasijo kakor členi družbe. Hočemo priboriti pristop društvom in zasebnikom, da izkažemo odločno voljo, da se bomo odslej vse
nastica, torej 12 takih, recimo, neopravičenih členov. — Poleg tega imajo Slovenci 8 obrtnikov in trgovcev, t. j. takih, ki so po stanu odvisni od trgovine in obrti in ne od posesti. Temu nasproti imajo Italijani laških trgovcev in obrtnikov 40, med njimi seveda 5 Zidov.
Te številke nam dajajo jasen odgovor, da v Gorici laški trgovci in obrtniki židovskega in nežidovskega pokolenja vrše boj proti nam, kakor v trgovski obrtni zbornici in v deželnem zboru, tako tudi v kmetijski družbi. O pregledanju teh številk moramo priti zopet nehetć do zaključka, da nam vse zlo v javnem našem življenju prihaja od goriških laških trgovcev in obrtnikov, katerih eksistenca je odvisna od politične nezavednosti našega kmeta. Te številke nam kažejo po eni strani, kako jalov je izgovor dr. Pa-jerja in njegovege tajnika Huguesa da treba vsprejemati v družbo le člene, ki so v to takorekoč poklicani, in kažejo aritmetično, da
iz Bebe pododbor, ki bo imel nalog razmišljati, kako stališče naj zavzame občina nasproti novi fazi, v katero je stopilo vseučiliščno vprašanje. V ta pododbor so bili izvoljeni gg. Venezian, Depiera in Ricchetti.
Delegacija je vzela na znanje, da novi filter amerikanskega zistema za razširjeni vodovod »Aurisine« deluje neoporečno in v splošno zadovoljnost in da je bakterijologična
kracijo in takozvanimi antisemiti, ni naša stvar, da bi se angažirali v tem boju. Mi prepuščamo, naj ti stranki sami izvojujeti ta boj. Protestu zoper razpuščenju meBtnega sveta pa se za svojo osebo ne morem pridružiti, ker se nočem kazati slabega jurista. Vsem prepuščam, naj glasujejo po svojem prepričanju.
Za 40 letno zvesto službovanje je
drugače zanimali za nase gospodarske stvari,'je dr. Pajer, odkar je prevzel predsedstvo, nego smo se. Ako se pa nam pristop odreče, j tudi s pomočjo goriških trgovcev in obrtni-smemo zahtevati, da se družba smatra kakor kov pričel sistematičen boj proti slovenskemu
politično društvo. Ako se bo našim dežela-nom, še nadalje zabranjeval pristop, potem je to evidentna politična demonstracija, in vlada
življu v tej družbi. Po drugi strani pa go-vorč navedene številke jasen opomin našim duhovnikom, učiteljem in sploh vsem razum-
se pač lahko sklicuje na zakon, ako onemo-	nikom v mestu in po deželi, da osredotočijo
goči, da družba zlorablja svoje ime v poli- 1	v8« svoje delo v obrambo gospodarskega raz-1
tične svrhe, in da tako zlorablja državni in	voja našega dela dežele proti najnevarnej-
deželni denar. Ne damo se zlorabljati več. —	šemu ekonomičnemu nasprotniku, t j., la-
Učilo nas je 1. 1897, da si mora znati po	škemu trgovcu in obrtniku v Gorici. Te šte-
magati vsak stan sam. Takrat se je naše slo-1	vilke pa naj si tudi vlada dobro ogleda, da
vensko ljudstvo zavedlo, da vse nadvladje in	nam potem ne bo zamerjala, ako se branimo
vse kriv:'ce našemu delu dežele prihajajo od	P° Potl» ki nam je jasno začrtana,
onega stanu, ki živi skoro izključno od bIo-	h^—————
venskega dela dežele. Nasilje, ki se nam je	.	......
zgodile L 1897, nas je vsdramilo, da se je NemCI Protl italijanskemu začel razvijati naš trgovski in obrtni stan na vseučilišču, lastnih nogah, in trgovci in obrtniki italijan- ; Vest, da Be italijansko vseučilišče usta-ske narodnosti so se od takrat lahko prepri-	novi v Roveretu, je nemško prebivalstvo čali, da so s Bvojim fanatizmom ustanovili	zlasti na južnem Tirolskem razburilo. Nemci samostojnost slovenskemu trgovcu in obrt-	so začeli prirejati shode, na katerih protetiku.	stirajo proti ustanovitvi italijanske pravne
Da pa oni stan, ki je dosedaj vzdrževal	fakultete v južnem Tirolskem. Tak shod Be
italijansko nadvladje nad slovenskim pleme-	je te dni vršil v Meranu. nora, pod načelstvom dr. Pajerja terorizuje tudi danes in celo v c. kr. kmetijski družbi
naše slovenske posestnike, pa kaže sle-	Dogodki Iia BalkailU.
Krakovski »Czas« donaša vest o mobi-
< . kr. kmetijska družba je štela za le- lizaciji Avstro Ogrske. List pravi, da se Av-tošnji občni zbor v goriškem sodnem okraju, atrija pripravlja v vojaškem oziru, da se ki je za to družbo najvažnejši, ker odloča zavaruje pred presenečenji. Po berolinski toliko glede števila členov centralnega od- pogodbi ima Avstrija pravico zasesti sandžak bora, kolikor glede na udeležbo občnega Novi Pazar preko Mitrovice, ako pride v zbora, 260 členov. Od teh je zanesljivo bIo- nevarnost njeno stališče v Bosni in Herce-venskih glasov 103, 113 italijanskih, od ojta- govini. Ako bi se albanska ustaja tako raz-l h 44 pa jih biva 13 izven dežele, 31 pa širila, da bo Avstrija prisiljena varovati svoje jih je iz uradn ških, plemenitaških ali takih meje, se to tudi zgodi.
krogov, da se sme računati nanje z goto- *	1
vostjo, da so vsaj nepristranski, da torej ni- t ~
kakor ne sodelujejo na volitvah m sklepih, Gl*0f Khuefl ZOpet R2 pOVrŠjll. ki so pol tičnega pomena.	| ^ ^ feo je grof Khuen ^ Bf-,
Ko se je lansko leto oglaailo preko 100 slavno poneere6il ^ kratkem svojem mini-členov slovenske narodnosti za priBtop, bo Bterakem pred8edovanju na Ogrskem, po
analiza filtrirane vode podala nad vae priča-	bila podeljena častaa medalja gusp. Ivanu
kovanje dobre rezultate.	Simonettiju, uradniku tvrdne Nikola
Naprave za ogrevanje 10 glavnih pavi-	Miacola.
ljonov nove interprovincijalne norišnice v	Draginja postaja tudi v Gorici, kakor
sneBke 91.000 K eo se izročile v izvršenje	poroga ,prim.« vedno veča, tako, da so
tvrdki B. Kiirtnig.	ljudje v skrbeh, kaj hn, ako se bodo ži-
Slovenščina in e. k. redarstveni	vila tako dražila,
uradi. Od kompetentne strani nam prihaja	V nedeljo ao zborovali goriški mesarji
pojasnilo, da trditev, priobčena v notici pod	ter Bklenili povišati ceno mesa za 8 stotink pri
gornjim naslovom v »Edinosti« št. 68 da	kilogramu. Peki pa so Bklenili podražiti
namreč na tukajšnji redarstveni oblasti ni-	kruh pri vseh vrstah. Podraženje mesa je
majo tiskovin za slovenska potrdila o 10	iskati, glasom izvajanj nekega češkega a^rarca
letnem bivanju, ne odgovarja resnici, ker	puli g drugega v tem, da je bilo — kakor
redarstvena oblast ima tudi take slovenske	smo pnvdarjali [tudi mi včeraj — več letin
tiskovine. — Kar se tiče objave v isti no-	slabih, kar se tiče krme, deloma pa, ker Be
tiči, da se je na neko slovensko prošnjo pod	p0 mestih pokupuje toliko mleka in masla,
št. 8849/111. izdalo laško potrdilo, je konsta	Sicer pa ni prvič, da je nastala kriza na
tirati, da je bila dotična prošnja uložena na	trgu z živino. Č« se bodo poklicani činitelji
italijanskem jeziku radi česar ae je tudi po-	zavedali svoje dolžnosti, se je nadejati, da
trdilo izdalo na tem jeziku.	nadvladamo tudi to draginjo.
Slovenska socijalna demokracija in	Dežel nozborska volitev na Koro-
razpnšdenje tržaškega mestnega sveta.	škem. Dopolnilna volitev na mesto dra.
— (Zvršetek.) — Na izvajanja g Š*rbca in	Abuje je razpisana na dan 29. marca. Slo-
Linharta je odgovoril dr. R y b d r, da on ni	venci kandidirajo za ta mandat poslanca
prišel semkaj z namenom, da bi ae spuščal v	Grafenauerja.
ojatre polemike, marveč le, da bi, ako bo	Členi ljubljanske slovenske opere v
potrebno, preciziral stališče svoje stranke	Qpatij|. V »alov. Narodu« čitamo, da členi
ozirom na predmet, radi katerega je bil	Bioveuske opere v Ljubljani, g.a Skalova in
sklican ta shod. Zato obžaljuje odurni napid	Orželski in PestkovBki prirede danes v
drugega govornika, g. Škrbca. In ker je le	»Narodnem doma« v Opatiji koncert,
povabljenec tu, noče tudi reagirati na take	Mož nem§tva v Ljubljani. V ljub-
napade, ne more pa zamolčati, da se mu ne	j ^ tobagQi tQvarQi je do bBo5 delavcev
vidi lepo, ako se one, ki bo bili vabljeni,	^^ ki gotovo ne umejo neaškega
tako žali!	jezika, vendar je dela VBki red prirejen samo v
Na očitanje g. Linharta, da »Edinost«	nemškem jeriku. Vsi kazen-ki zapisniki z
priobčuje naznanila o shodih antisemitov in	delavoi in delavkami, ki ne umejo nemščine,
da b tem dela reklamo zanje, je odgovoril	^ aegtavljajo v nemškem jez ku, in ljudje so
govornik, da »Edinost« priobčuje tudi vsa	podpisavati nekaj> če8ar ne umejo. Na
naznanila, došla jej od socijalne demokratične	ieplačevanju Be gvot9 blaženega denarja
stranke o shodih in koncertih. Z isto pravico	naznanjajo v nemškem jeziku, česar zopet ne
bi se moglo torej reči, da narodnjaki eimpa	umeje najmaDje/ 9QojQ delavstva. Tako po-
ti zi raj o s — socijalno demokracijo. Gosp.	8nemljemo js >S<0venca«.
Yegov životopis Leta 1886. je teda-
Linhart je menil, da bi morala narodna
stranka spremeniti svoja načela. Na to mora	...
. .j. ,	nii poročnik er. Frid. Kaučic v glasilu av-
govornik pripomniti, da se ravno tam, kjer J r	. °
,	* .	XT atrijskega voj. znanstvenega društva objavil
ie socijalna demokracija najmocneja, na Nem- j *> j	°
v ,	u *	životopis slavnega našega rojaka, barona
škem, vrsi veleznamecit prcces, po katerem	r	° . . . . . \ .	,
. ,	i-^i- Vege. Ta životopis, ki je izšel v posebni
Be ena struja, katere glavni zastopnik je &	\	.	•
„	■ i ,. . ...	. j . izdaii, ie tudi v inozemstvu vzbudil zanima-
Bernstein, bolj in bolj približuje drugim J . ,	tj
, . • T Aii-	nje in pohvalo. (The Academy, London, st.
strankam, ker je uvidela, ia je ne zogibno	* n n ; .	. m.... t
potrebno na korist socijalne demokracije
same, da Be program in taktika stare or
Lahi odklonili vsprejem teh členov z moti-
svojem padu na kolena pred Binom velikega
vacijo, da je v kmetijsko družbo vsprejemati revolucijonarca in neizprosnega sovražnika le take člene, pri katerih je vsaj domnevati mQnarhije in diaa8tije> ^ ae bili začeli raz-san.manje za prospeh kmetijske družbe. našati glasovi, da temu njegovemu padcu bo
Oglejmo s: torej statistično, »sine ira et stu d o«, razmerje med členi. Med Slovenci nahajamo 44 posestnikov, 10 kmetskih občin, 3 sadjarska društva, 2 zavarovalnici za govejo živino, 3 ljudske učitelje in 6 strokov-nh uradnikov; torej 68 členov neposredno interesovanih za prospeh kmetijstva. Od Italijanov pa je 19 posestnikov, 3 strokovni uradniki, 1 kmetska občina, društvo za varstvo lova in komisija za pogozdovanje Krasa, skupaj 2b.
OJ razumnikov je zestopan slovenski del z 9 duhovniki, 5 odvetniki, 2 notarja, 4 profesorji, 4 c. kr. uradniki, 1 deželnim in 1 zasebn m uradnikom, veega 26. Italijani pa imajo oi razumnikov 2 duhovnika, 10 odvetnikov, 2 notarja, 3 inženerje, 3 geometre.
2	častnika v pok., 4 profesorje, 2 zdravnika,
3	lekarnarje, 1 deželnega, 1 zasebnega in 3 c. kr. uradnike, skupaj 36. Ker priznavamo ne le pravico, ampak tudi dolžnost razumni-stvu, da se zanima za prospeh kmetijskega društva, štejemo kakor opravičene člane 94 slovenskih in 61 iaških. Navstaja torej vprašanje : kdo odloča v c. kr. kmetijski družbi? Odgovor dobimo v tem: Slovenci imamo iz ven gori naštetih členov en denarni zavod, Italijani pa dva denarna zavoda, mestno ob čino Gorica, mestno deško šolo (Paseaggio Edling), odvetaiško zbornico, trgovsko obrtno zborn co, Gremio farmaceutico, Grabinetto di
sledil — vzlet navzgor, to je, da mož pride še na jako odlično mesto. Mi Be zavedamo sicer v polni meri, da je v našem cesarstvu možnega marsikaj, kar se zdi nemožno, ali — odkrito povedano — onim vestem nismo mogli verjeti. Po dogodkih, ki bo izsilili Khuenov padec na Hrvatskem, po vseh gorostasnih razkritjih, ki so spremljala njegov odhod iz Hrvatske, izlasti pa še po procesu proti PotoČnjaku in Koraču, zdelo ee nam je nemožno, da bi bivši hrvatski ban igral še kako ulogo — ne pravimo v političnem življenju naroda madjarskega, ker madjarskim volilcem je dano na svobodo, da pošiljajo v parlament kogar hočejo, torej tudi kakega Khuena — ali v državnem življenju nase monarhije! Zdi se, da smo se v tem pogledu temeljito motili. Že nekaj dni sem vzdržuje Be vest, da grof Khuen zopet postane minister in sicer ogrski minister a latere, čegar agende upravlja začaBno ogrski ministerski predsednik grof Tiezs.
Dnevne novice.
Iz mestne delegacije. V zadnji seji mestne delegacije eo Členi te korporacije, ki so bili v avdijenci pri ministru - predsedniku in pri ministru sa nauk, poročali o vspehu avdijencije. Delegacija je sklenila imenovati
777 z dne 7. f bruarja 1887 ; Iilust. Leip ziger Ztg. št. 2290 itd.) Povodom 150 let-
todoksne struje revidirata v zmislu, da bosta n'ce Vegovega rojstva dne	tusca 1904.
. l . • • •	založi gospod Kaučič novo, pomnoženo in
računala z obstoječimi razmerami.	, . ^ . 1T	,.
XT , j | . . . ... •	ilustrovano izdajo. Ker pa je Vegovo žtvlje-
!Na očitanje, da slovenski zastopniki niso	"uo J , ,	,
x -	nie in delovanje še vedno le malo znano,
storili svoje dolžnosti ozirom na vprašanje	J J ... .
... c m . - j i	zato opozarjamo že sedaj vse knjižnioe, znan-
volilne reforme v Tretu, je odgovoril govor-	* J . J	J
7. x ...	stvena društva in častilce slavnih moz na to nik, da so bili ravno slovenski zastopniki
. , , r	delo gospoda Kaučiča. Da ae more določiti
edini, ki so ono takozvano volilno rti rmo	. ^ j •
. .... . . t x • i - j •	število izvodov, naj ee naročila že sedaj po-
podredtli strogi in zasluženi kritiki in da je	' J
r ... , . - .. A	šiljajo gospodu založniku stotniku l^rido
ravno njihovemu naBtopu pripisati, da ni	J 6 r
, , J ,, Xi -	Kaučič, Dunaj, V., Matzleinsdorferatra^e st.
vlada predložila onega načrta v potrjenje.	' J' . ' v .
^ • j *.- u-i iit	37. Cena brošuri s pošmino 1 K 20 stot.
Ce se govori, da bi bila morala slovenska	r
narodna stranka pozivati ljudstvo na boj za	V zatiranje kuge med prašiči. Tu
volilno pravico, potem vprašuje govornik :	kajšnji uradni list naznanja, da je cena za
zakaj ni socijalno demokratična stranka okli- prašiče, ki se v tem mesecu pobijejo v
Primoriu v sviho zatiranja kuge, določena na 1 K 20 stot. za kilogram.
Odbor društva poštHih uradnikov
nas prosi, da je od denarja, nabranega za
cevala tedaj shodov in prirejala manifestacij ljudstva ? !
Na očitanje, da klečeplazimo okolo ministrov, je odgovoril govornik, da tržaški Slovenci nimamo ni enega svojega državnega poslanca, radi česar ne moremo plaziti okolo ministrov. Ali tu se spominja shoda Eoci-jalne demokracije, ki se je nedolgo temu vršil na Dunaju. Na tem shodu je prišlo do precej ojstrih debat in čuti je bilo ostrih besed graje radi postopanja socijalno demokratičnih državnih poslancev. Ta očitanja je zavračal drž. poslanec Dašinsky — ki je menda najbistreja glava med socijalno-demo-kratičnimi poslanci — rekši nekako tako-le : Vi zahtevate od nas državnih poslancev, naj bomo radikalni. Zato pa vam moram povedati, da ravno taki ljudje, ki zahtevajo ed nas radikalizem, prihajajo k nam v deputa cijah in zahtevajo, naj jih predstavimo temu ali onemu ministru, da bi si izposlovali te ali one materijalne interese! Mi Be ne no čemo vesti kakor kričači. Mi imamo svojo določeno taktiko, po kateri se hočemo in moramo ravnati !
Govornik je zaključil : Tako nekako je govoril Dašinsky. Kar
venec v počeščenje spomina pok. c. k. poštnega kontrolorja Viktorja Bellafronte, preostalo 70 kron in da je ta znesek nameren za novo društvo postnih uradnikov v Trstu.
Pozor 1 Na občnem zboru »Konfcum-nega društva« pri Sv. M. Magd. spodnji, ki se je vršil dne 28. februver^a meteca t. 1. v novi odbor so bili izvoljeni :
1. Andrej Šuligoj, predsednik. 2. Anton Vouk, podpredsednik. 3 Anton Ćiač, tajnik. 4. Josip Kariš, blagajnik. Odborniki : Anton Katalan, Joaip Daneu, Anton Komar.
»Slovenska čitalnica v Skednju c je imela svoj letni občni zbor v torek dn9 26. januvarja 1904. Iz tajnikovega in blagajni-kovega poročila, ki sta bili enoglasno sprejeti, je razvidno, da društvo lepo napreduje. Do sedaj šteje »Čitalnica« do 70 udov. Med temi je več Hrvatov, eden Srb, in mnogo eunanjih Slovencev, glede katerih nas prav veseli da so uatopili v naea društvo ter da sa ae niso poizgubili med naše nasprotnike, kakor — žal — često dogaja pri na?. Nekatere ške-
tiče boja med tukajšnjo socijalno-demo-' denjoe, in celo take, ki se štejejo med inte
Nova srbska narodna himna. Dosedanja
himna, ki jo je zložil naš skladatelj Davorin Markov trg, najpotrebnejše sredstvo v Jenko, se opusti ter raspisuje vlada 1000 vsaki hiši ter prva pomoč vsakemu bolniku,
dinarjev nagrade za novo himno.
Rusija ima na 22,470.004 □ km okolo 140 l/t milijonov
kakor tudi obvarujejo zdrave ljudi pred ne znanimi boleznimi. Opozarjamo gg. čitatelje prebivalstva, Japan na' na današnji oglas mestne lekarne v Zagrebu.
Markov trg št. 44.
417.297 □ km pa 47 V, milijonov.
Kaj pomenja ime > Retvizan« ? Mnogi čitatelji premišljajo kaj pomenja ime »Retvizan«, ki ga nosi znana ruska oklopnjača. Ime »Retvizan« prihaja od švedske besede »Rattvizan«, kar znači »Pravičnost«. Tako se je namreč imenovala švedska vojna ladija s 64 topovi, katero so Rusi leta 1790. potopili.
ligeneo, pa pogrešamo še vedno. Čitalnica je naročena na 13 listov in nje knjižnica šteje blizu 300 knjig. Odbor je sklenil, da na kupi še mnogo drugih novih knjig.
Na volitvi novega odbora je bil na pred-log g. Ivana Godine Fuli zopet izvoljen predsednikom Benedikt Godina-Ban s šestini od borniki, ki so se v I. seji po občnem zboru konstituirali ta ko- le :
Podpredsednik : g. Anton Franza, tajnik: g. Andrej Godina, blagajnik : g. Ivan Flego Lazar, knjižničar : g. Just Fonda, odbornika: g. Cezar Kuriš in g. Anton Kodela, namestnika : gg. Alojz Godina Ban in Lovro Flego Lazar, pregledovalca računov: gg. Ivan Godina Ban in Fran Šuman.
»Slovenski Čitalnici« so darovali : Slav. »Konsumno obrtnij«ko in posojilno društvo« v Skednju 40 K, plesni odsek 10 K, čital-niški odsek od dohodkov »Silvestrovega večera« 11 lepih knjig iz Gabrščekove tiskarne v Gorici. Gospod Ivo Grabovac je daroval mnogo hrvatskih knjig in je naročil Čitalnici en hrvatski list.
Odbor se tem potom nsjsrčneje zahvaljuje vsem ! Živeli!
Zopet na prošnja do slavnega e. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva. Ie Koprive na Krasu :
Prepotrebne poštne nabiralnice le noče biti k nam. Dan na dan se veča nje potreba ;
čujejo se pritožbe od vseh strani in te popol- zaBtopnik vladarake hiše} ki je "stara nad ^nska rento
iz mestne lekarne v Zagrebu,
po sklepa Usta.
Ogrska opozicija.
BUDIMPEŠTA 6. V skupni konferenci vseh opozicijonalnih strank, ki se je vršila sinoči, so vse op. stranke soglasno s Košutovo stranko izjavile, da
noma opravičene.
In vendar ne bi
bilo nič
Nemško »kulturonosni« — morilec opro
Ščen. Nemški oficir Arenberg je bil pred neko-1 ° ,	.	.. . .
liko časa obsojen na smrt, ker je v nemških ko- jtreba Z VSemi m0cmi PoblJatl Predlog°
lonijah v južni Afriki mučil in moril ljudi, ministerskega predsednika glede spre-
Potem so mu spremenili kazen v 15 leten membe poslovnika. Ni se pa sklenilo
zapor. Sedaj pa so obnovili proces, in grof nič formelnes^a.
Arenberg je b.l oproščen, ker da se mu — j
meša v glavi.
Polovica ljudi umre že pred dopolnjenim \
16. letom in samo ena oseba od 1000 ljudi
dočaka 60. leto.
Telesna dolgost začne pojemati pri ve- '
čini ljudi s 50. letom. Z 90. letom zamore	Napoleoni K 19.07—19.10, angležke lire K 23.98
....JO	do 24.03, London kratek termia K 240.10—240.70,
znašati to pojemaDje do 6 cm.	Francija K 95.35—95.65, Italija K 94 80—94.95,
Japonski prestolonaslednik Jozihito je	,	banovci IT--	;
bil rojen leta 1879. v Tokiu. On je bodoči avstrijska ednotna renta K 99 40—99.S0, ogrska
kronska rento iv 96.80—97.tH), italijanska renta K
I -	-	99.--99.50, kreditne akcije K 624.00—626.00,
1500 let. Prestolonaslednik ni sin japonske državne železnice K 625.00—627.00, Lombardi E lažjega od ^ ■ . . . , , , „ 76.00—78.00, Lloydove akcije K 698 00—706.00. — cesarice, ampak je sin edne od 12 postran- grečke. ^ JK 322--326 -, Kredit K 453.-
K 290.—300—.—, Bo-
Borzna poročila dne 5. marca. Tržaška borza.
tega. Dnevno dvakrat nam vozi pošta prav g^ib £en mikadovib, katerih pripada vsaka	do 463.—, Bodenkredit 1880
skozi vi s. Človek prihaja konečno do rre-1 • .__. . j,.x ... .	denkredit 1889 K 284.—290.—, TurSke K 115.—
: J , najstarejim in najodučnejšim rodbinam japon-	117 »„h-v- qo, j.
pričanja, da tu se dela krivica občini, ko je . . / . . . , , •	" /o
. skim. Cesarica m imela lastnih otrok in je	. _ .	,
vendar prepotrebna nabiralnica, taka malen- T .... . n ^ i i j -l	Dunajska Dorza ob 2. uri popol.: . Jozihito posinila. Prestolonaslednika so vzgo-i
kostna reč in nam bi bila tako velike važ-;. .. ,, , , . . ,.. ....	___ .
. . je vali zelo skrbno; njegovi učitelji so bili	Državni dolg v papirju nosti. Za najmanjše vasi, cel<5 za pet ali šest ^ . . . T . . ... ...	„ „v srebru ____i:—iT* _____Evropejci m Japonci. ua evropejsKin jeziKov
renta v zlatu
nemško.
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
z= ulica Tesa št. 52. A. =
(v lastni hiši.)
ZALOGA:
Piazza Rosario (šolsko poslopje).
Cene, da se ni bati nikake konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih.
Hnstrovan oenlkbrezpl&ftao ln fr&a*->
I Ur Vydrova tovarna žitne kave Praga VIII. I
V Izvrsten okus dobi kava ako I I ji, pr mešate	I
VYDROVE ŽITNE - - - KAVE - -
Poskusite ! Poštna 5 kg pošiljka 4 K 50 h franco.
Vydrova tovarna žitne kave Praga
K g po- i
rt
osemijenih hiš, dovoljujejo se poštne nabiral- , ,,	~	,
J	9	j j j r	se je učil anglezko, Irancozko _____
niče; za našo občino pa, ki šteje toliko ljudi.	„ , , . ,	- - , *
, . ,-,... t *	Pred nekaj leti ga	je cesar-oče poslal
posebno sedaj s tolikimi železniškimi delavci, . , .	.	. ,
na
kar bo trajalo gotovo še dve leti — nam torej, ko vendar že tako dolgo čakamo in prosim i, se nam noče dati. Prve osebe v občini so dnevno nadlegovane od ljudetva: naj se vendar izprosi zaželjena nabiralnica, zakaj da se nič ne brigajo za dobro občine itd. ? !
v kronah 4% Avat. investicijska renta 31/, ®/9 ^ea^Oa renta v zlatu 4% potovanje in ob tej priliki je prestolonasled- „ „ v kronah 4°/0
nik obiskal tudi nekatere evropejske dvore.	„^onahie banke
Oženil se je s hčerjo princa Kujo, iz stare	Kreditne akcije
japonske rodbine. Joeihito se baje najraje	Jg*d^žkraih^mark
bavi z vojaškimi stvarmi.	20 mark
Pobegel učenjak. Z Dunaja brzojavljajo, 10 ital. luda je pred kakimi 14 [dnevi ubežal od tam- Cesarski cekini
včeraj	danes
99.55	99.55
99.50	99.50
118.45	118.50
99.50	99.50
9140	91.25
116.95	117.—
97.—	97.—
«8.75	88.75
1607.—	1605 —
625.50	624.-
240 20	240 25
117.40	117.42 V,
23.48	23.49*
19.08	19.09
94.50	94.70
11.32	11.32

Ćujejo se neprijetni izrazi na adreso kaJ izredni Prof«8or Porabljajoče oblasti, ki nam tako, kar brez povoda odreka *'> M	vseučilišču, dr. Teodor
Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 95.17, 5"/0 italijanska renta 99.70, španski esterieur 77.85
Vsaka rodbina
naj bi v svoj prid rabila le
Kathreinerjevo
Kneippovo sladno kavo
kot primes vsakdanji kavni pijači.
T ^
toli potrebno nabiramo,, oziroma, ki tako Beer' Pob*gnil J®' ker je obdolžen nekega akcije otomanske banke 545.-.
dolgo zavlačuje rešitev naše prošnje.
nase
oost;. — Prosimo torej!
Vsščani.
Nezgode na delu. — 17-letni brivec Humbert Nordio, ki stanuje v ulici del Boscheto št. 26 si je včeraj z brivno britvijo porezal desno roko.
—	28 letni [kotlar Peter Varin, ki stanuje v uiici della Torretta štev. 20, si je včeraj ranil desno roko in palec iste.
—	60-letni mizar Anton Miani, ki sta-
delikta proti nravstvenosti. Dr. Beer je uče-	j Pariz. (Sklep.) Avstrijska državne železnice
. , , . , .i - . „i • •	—.— Lombardi —.— unificirana turška renta 78.70
Prosimo torej iznova slavno e. k. poštno DJak na g,a8U m J® b minole jeseni	menjice M London 251.70, avstrijska zlata renta
. . ,. . , j. .. imenovan izrednim profesorjem. Isti je sedaj	ioi.— oerska 4°/0 zlata renta 93.8o, LSnderbant
in brzojavno ravnateljstvo, da ugodi naši ^ ' J >	_ turške srečke 112 50, parižka banka 10.35,
prošnji čim prej ! Saj je pregovor, da se še v ^ letlb' Pred kakim ^ let°m J6 8laVl1	italijanske moridijonalne akcije akcije Rio'
Bog naveliča vedne prošnje! Dajte nam ven- 8v°j° P°™k<>** 8VOiem gradu v	Tifit 1134 Trflna
, , _ j. _ „ x Švici. Ob tej priliki pa seje pripetd jako	London. (Sklep) Konsolidiran dolg 8o/16
1ar, za kar proeimo, ze radi nase nadlež- o j r r ^	Lombardi 3'/„ srebro 261/„ špa iska renta 763/4, ita-
tragičen dogodek. Sestra njegove žene se je	jj^ka renta 99.'/4, tržni diskont 31/8, menjice na
vrela skozi okno i»» ie oatala mrtva na	Dunaju —.—, dohodki banke 32.000, izplačila banke
"	__Neživa
mestu. Vzrok temu [žalostnemu činu je bil	~ Tržna poroena 5 . marca.
ta, da je sama ljubila moža svoje sestre. To-j	Budimpešta. Plenica za april K 8.54 do
variše ubeglega profesorja je njega beg bolj	8.55, za oktober od 8.4o do b.44. Rž za april K
užalostil, nego pa iznenadil. Za begunom, ki se je najbrže podal v Švico, je izdana tiralnica.
Dnevni red papeža Pija X. Pij X. je v
marsičem spremenil navade na papeževem
6.79 do 6.80, za maj —.— do —.—. Oves za april K 5.75 do 5.76, za maj K —.— do —.—. Koruza za maj K 5.43 do 5.44, za julij 6.44—5.45.
Pšenica: ponudbe srednja; povpraševanje-slabo. — Prodaja 12.000 met. stotov, o otvoritvi 7'/, stotink, o sklepu pa 5 stotink nižje. — Vreme: blago.
H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good ave-
nuje v ulici Leo št. 10, je včeraj popoludne dvoru' °n vsta'a rJUtraj ran° ter deU P<>tem	^ P° 5° * 39 ~	" ^
padel m se precej težko pobil nad desn m Pn ^ P:8alm m™_.do 10' m tudj M' UT° ' * Ha mburg. (Sklep pop.) Kava Santos good
očesom in na palcu desne roke.
Potrebu) pomoč so dobili vsi na zdravniški postaji.
Razne vesti.
Vojna in bolezni. V
pri svoji pisalni mizi do 10. in tudi 11. ure	89 75 ^
dopoludne. Pod zadnjim papežem je bila na-	average za marec" 32'/,, za maj 33—, za sepiem-
j j - j - - ^ . \ - j -u	ber 34—. za dec. 34mirno: kava Rio navadna
vada, da je državni tajnik vsak. dan priha-	\navadna reelna 34-37, navadna dobra
jal na avdijenco med 9. in 10. aro; zdaj	38—40.
prihaja pozneje, da ne moli papeža v delu.' H a m b u r g. (Sklep.) Sladkor za marc 16.50, za
Lv . . .. , ,	maj 16.80, za avgust 17.1o, za oktober 17.5o, za
Državni tajnik, kardinal Merrv del Val,	december 17.55, za februvar 17.75 ; mirno. Vreme:
prihaja k papežu še le okolo poludne, da	lepo. „ u,,
v J , , ,r , j -	London. Sladkor iz repe surov 8Vj Sh:
poroča o tekočih stvareh. Večkrat se dogaja,	8.071/8 Sh. Trdno.
da ga papež pridržuje na obedu, kjer se	Sladkor tnzemski CentrifugalpUe, promptno
* P F v , __ . ,	K 64.— do 65.50, za september K —do —,
je bilo ubitih okolo 36.000 Rusov, na raznih "zgovarjata o uradnih pori,h. V takih slu-	feb.^vg. i do «M0. Concaasć in Melispile
boleznih je pa umrlo 81.000 mož. Naglasivši **>ih * Pri90t6n tudi taJni PaP€Ž- kaPelan'	do**
mons. Bressan. Ob 4. ur, pop. odhaja papež	( N#w.York (0tvorenje). Kava Rio za boioče
zopet na delo, ki traja do 9. ure zvečer,	dobave, vzdržano, 5 st. zvišanja, nespremenjeno.
Večkrat prihajati obiskat papeža tudi nje	Pariz. Rž za tekoči mesec 15 25, rž za
----------• ' - - ... |¥. ■ „ r»*___ t? j ••	april 15.25, za maj-junij 15.25, za maj-avgust
bojišče v Aziji med nekulturnim in nečistim 8eatn' Ž!Ve5' zdaJ V RimU' V Zad.DJt	15.^0 (mirno). - Pšemca za tekoči mesec 22.20,
čas se je večkrat zgodilo, da je papež zju-	za april 22.^5, za maj-junij 22.50, za maj-
fr«i n» VH« ftrodai vstal ter 'ae Šel brez vsa-	(nilaČnc). — Moka za tekoči me
traj na vse zgodaj \stal ter se sel Drez vsa-	gec MQQ zR april 3n20, za mesec maj-junij
spremstva sprehajat v Vatikanske vr-	30.oo, za maj-avg. 30.6(> (Mirno). — Repično
kier ie rstal no vsi uro Snloh se	olj® M tekofi mcsec 47M)' za aPril 48'25' M
kjer je cs.ai po vs> uro. opion se	40>25, za sept-december 50.— (Mirno.)
ipirit za tekoči mesec 41.50, za april 41.50, za
ta dejstva, p š j »Russkij Invalid«, da bi bilo v sedanji vojni posebno skrbeti za desiDfeRcij-ske nareJbe, izlasti, ker se nahaja sedanje
prebivalstvom, med katerim se hitro razvijajo razne kužne bolezni.
Novo sladkorno rastlino, ki ima 20-krat več sladkorja, nego enaka t?ža Bladkorne repe 111 sladkorne trstike, so preiskali tehniki v kmetijskem zovodu v Paragvaju. Sladkor iz te rauline se zamore baje rabiti mm vae kuhinjske potrebe. Rastlina je grmasta ter vzrašča komaj za čeve'j visoko.
Češki učitelji so podali naučnemu mini-etru spomenico, v kateri prosijo, naj bi se v ljudskem šolstvu omejilo piaarjenje iD biro-kratično uradovanje.
Vreme v Sibiriji. Dne 27. februvarja je bilo v Omsku : — 11° C, v Tomsku: — 8-4, v Irkutsku : - 28 4, na Sihalinu : — 24 6, v Vladivostoku : — 19 2. Mesta Omsk, Tomsk, Irkutsk leže ob sibirski železnici.
cega tove,
govori, da je Pij X. nasprotnik etiketi.
.......	.	.	maj-avg. 41.—, za sept.-december 34.75 (St ino), —
Najstarsi moz na svetu po imenu Noe Sladkor surov 88* uso nov 21.—21.1/« (Mirno), bel lojen leta 1772. v Severni Karolini tekoči mesec 24.621/,, april 24.871/, (sLalno),
za maj-avgust 25.31», za okt.-jan. 24.75, rafiniran
Andemo^de Franz.
V dobroznani gostilni »Andemo de Franz«
v ulici Geppa št. 16.
se toči:
o vipavsko belo.....po 44 nvč.
istza na dom.......>40 >
istrski teran I. vrste ...» 40 >
za na dom.......>32 >
nad 10 litrov......» 28 >
Priporoča se krčmarjem in trgovoem z^ prodajo na debelo, slavnemu občinstvu pa za mnogobrojni obisk. Na razpolago so vedno topla in mrzla jedila. Krčma ie odprta vaa-c večer do polnoči.	Udani
Josip Furlan,
krčmar.
Velik dohod snovij za možke in
ženske obleke same novosti.
Rab v,
(Severne zvezne države), je umrl te dni v zavodu za preskrbovanje ubožcev v Novem Brunšviku, kjer je preživel 50 let. Rab v se je še dobro spominjal Jurja Washingtona (-}- 1799.), prvega predsednika Severnih zveznih držav, katerega je slišal enkrat govo riti. Ral v ni bil nikdar oženjen in je kadil do konca svojega življenja.
Dokazano je, da so v obče priljubljene in povsod razširjene kapljice sv. Marka
Bogat izbor
drobnarij za krojače
Naslednik FR. HITTY Alojzij Galperti
TRST
Barriera veecliia 13.
56— 5ti'/t. Lepo.
TRST
al. Faduina 19.
TRST
AVIANO & SCHEGA
tovarna ščetk in čopiče v Prodaja na debelo in drobno.
Ugodne cene.
TRST — uL Faduina 19.
TRST.
Pavel G-astmrirth
Trst, ulica Madonnina 3.
Zaloga pohištva, popolnih sob.
Dunaj — Trat.
Železno pohištvo, zrcala iz Belgije — Podobe v izboru in tapeurja. — Ure šivalni stroji za dom in obrt po najugoHn'jaih cenah.
t
Tužnim arci m nazaaojt m > vsem prija taljem in zaaLcem prežaloetno vest, da je nepocabijeni trat oziroma stric, gospod
Jakob Kocijan
župnik t pokoju
danes 5. m&rca, po dolgi in mu*oi boezm pre\i?en sv. zakramenti za umirajoče mirno v G »sf odu zaspal.
Pogreb bo v ponedeljek dne 7. t. m. ob
10. uri in pol iz ulice S. Lazzaro št. 9.
TRST, doe 5. marca 1904. Andrej Kocijan.
brat.
Ivan, Fran in Vekoslar Obersnel,
unuki.
+
Svoji k svojim!
=== M. A I T ZS--—
velika zaloga z manifakturnim blagom
ul Huova it. 36 vogal ul. Lazzaro, s podružnico ul. S Lazzaro it. 5.
pi dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in svoje cenjene odjemalce, da je jako pomnožila svojo zalogo k ukor tudi pceča'a i ros ore a tem, da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, da more v polni meri zadostiti vs~m zahtevam cenj. odjemalcev.
V obeh prodaja nicah dobiva se razDO blago boljše kakovosti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnike, < vratnice, tu je velikanski izbor platnenega in b. mbažnega blaga, prtov in prtičev, ter vsake vrste perila bodi od bombaža, ali piatna. V»liki izbor vsakovrstnih odej, kakor tudi koltre lastnega izdelka. Pletenike, svilenine, raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke. Velikanski izbor snovij za narodne in cesarske zastave in narodnih tra tov za društvene zuake.
Sprejema naroćbe za moške obleke vo meri, katere izvrši najtočneje in najnatanćneje po cenah, da se ne b ji konkurence.
I« upijenu blago, katero slučajno ne či ugajalo se zamenja, ali pa se vrne tudi denar brez nikakih zadrško v.
Poskušati za se prepričati!
Potrtim frrcem naznanjamo vsem sort d nik< m prijateljem io znancem, da je naši preljuba eo:rcga mati, oziroma hči in sestra, gosja
Eliza Razglag roj. Bučar
danes zjutraj ob 3. uri v Gospodu zaspala
v dobi 04 let po dolgi in mu<*m bolezni.
Pogreb predrage pokojn ce se bode vrš 1
v ponedeljek dne 7. marca 1904. ob 10. uri
pr dp »ludne iz h še žalost' na Greti št. .'319.
Xa Greti pri Trstu, dne 5. marca 1904.
Alfonz Razglag, soprog: 1' a v e 1 sin, Ana in M a r i j a hčere ; Alojzija in Fran Bučar loditelji : .Tulka Mlakar, Kristina Omersa in Marija Bučar, sestre; Fran in Ludvik Bučar, brata.
Svoji k svojim!

Zlatar
DRAGOTIN VEKJET
(C. Vecchiet).
TRST. — Corso štv- 47. — TRST.
Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, srebrnine in žepnih ur. — Sprejema naroČbc, poprave srebrnih in predmetov ter poprave žepnih ur.
Kupuje staro zlato in srebro.	Cene zmerne.
Svoji k svojim ! <
w*r Zaloga
izvozno-marčne (Ejcport-Marzen)
in vležane (Lager)
v sodčekih in v boteljkah, kakor tudi
iz tovarne Bratov Reininghaus
Steinfeld pri Gradcu. Zaloga jtiattonijeve Qicsshubler
vedno sveže kisle vode
po zmernih cenah
pri
ANTONU DEJAK junior
TRST Via degli Artisti št. 9 in 10.
10 kron na dan
si zasluži vsakdo lahko in pošteno. Povpraševanja na Winter & Nagy, Buda-pest, IV. Ungargasse 6.
Zahvala.
Podpirane rodbine se iz dna svojega srca zahvaljujejo vsem onim osebam ki so na kateri si bodi način izrazili svoje sočutje o priliki smrti njili nepozabnega glavarja
Ivana Trošt
Zahvaljujejo se posebno vsem onim. ki so ga obiskovali pred smrtjo ter nam lajšali l>olesti in ki so ga spremili do hladnega groba.
P o
Bog povrni! Na Slapu pri Vipavi, dne ~>. marca. Rodbine Trošt-Ambrožić-Nusdorfer.
Opombi: V osmrtnici je bilo po neljubi pomoti izpu&čeno: Fran Nusdorfor zet, in Julij Nusdorfer unuk in bi moralo -tati mesto: sestre, be»eda: hčere.
Zaloga ta- in iiozenstik Tin, špirita in likerje?
in razprodaja na debelo in drobno
TRST. JAKOB PERHAUC — TRST.
via a e i r A e<i ne št. (laSprou Kaffe Centrale).
Velik iz.>or iran«-oskega »umpanica. {»enečih dezertnih italijanskih in avstro-ogrskih vin Bordeau.v, Hur-guader renskih vin. Mosella in Chianti. — Rum. konjak, razna žganja ter po!*ebni pr stni tropinovec, -livovec in brinjevec. — Izdelki J. vrste, doMi iz dotičnih krajev Vsaka rarcn"ba se takoj izvrši. Kaz-po-iljn po povzetja — Ceniki na zahtevo in fraiko. — Ka/.p-odaja od pol litra naprej.
Po visokoj kr. zemaljskoj vladi proglašena ljekovitom vodom
radnicom
čista alkaličko-muriatička
Jipatovačka kiselica
nije samo najbolje i najzdravije stolno piće. već je i naj-koristnija i najglasovitija liekovita voda,
koja je od prvih liečničkih autoriteta preporučena i djeluje nenadkriljivo kod bolesti želudca, pluća, grkljana, raznih katara, astme, mjehura, kamenca. hemeroida (zlatne žile), natek ih i zrnatih jetara, žgaravice i raznih
ženskih bolesti.
Odlikovana sa 13 zlatnih i srebrnih kolajna.
..UPRAVITELJSTVO VRELA APAT0VAĆKE KISELICE", ZAGREB, Ilica br. 17.
Dobiva se u sviem liekarnama, trgovinama mirodija, restauracijama i
gostionama.
Uradnika
sprejme »Posojilnica v Ivopru« / letno plačo 1440 K. Prošnje opremljene z dokazi o dosedajšnem službovanju, starosti in sposobnosti poleg slovenščine, tudi italijanščine, je vložiti pri odboru iste do 31. marca 1904. Prosilci z kavcijo imajo prednost.
Izgubil se je
temnorujav lcvski pes .,FidokS
leto štur. < >kolu vrata ima močan pas in na prsih belo piko. Kdor bi vedel, | kje se nahaja, naj blagovoli to naznaniti Ivanu Cotarju v Komnu ali pa privesti psa v Komen, kjer dobi primerno nagrado.
i *
4 ►
i
4
i ►
i ►
ZOBOZDRAVNIK
Univ. M Dr. Makso Brlllant
v TRSTU nlica S. Antonio St. 9. H. nadstr.
Izvršuje zadela nje z emajlem, porcelanom
srebrom in zlatom. I/deluje posamezne umetne zobove kakor tudi celo zobovje.
ORDINIRA od 9.—12 predp., 3.-5. popol ►
FILIJALKA
BANKA UNION
V TRSTU
se peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posl kakor:
a)	Vsprejema uplačila na tekoči račun .ter *e-obrestuje:
Vrednostne papirje:
po 23/4°'o tak°J
n 3 ®/0 na B mesecev
« 31/«0/« na 1 le io
Napoleone:
po 2,/4°/o na 6 mesecev „ 2I/a°/0 na 1 leto
b)	Za giro-conto daje 23/4°/4 do vsakega znesk-izplačuje se do 40.000 K a cheque; za veče zoes< 4 treba avizo pred opoldansko borza. Potrdila se da jo v posebni uložni knjižici.
c)	Zaračuna se za vsako uplačilo obresti o" ine-uplačila in naj se je to zgodilo katero si bodi -radnih ur. '	. .
Sprejema za svoje conto-correntiste m-c t-je in račune na tukajšnjem trgu, menjice za Trst. Junaj Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vreiuostne papirje brezplačno.
d)	Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pr: vseh svojih zastopnikih.
e)	Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne pa-dirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti drimerni proviziji.
Zgubila.
se je v sredo od mesta pa do Barkovelj -rebrna verižica, na koji je kot privesek nek star benečanski denar. Pošten najditelj dobi dobro nagrado, ako jo prinese v Barkovlje, šolske ulice št. 308.
Hruška mlekarna pri St. Jakobe.
ulica delte Scuole 18. uhod Campo S Giacomo
naznanja cenienemu občinstvu, da je preskrbela raz-ven pri Jakobu tudi za me«to
dostavljenje mleka na dom.
Priporoča se vsled tega radi cenj. mestjanom baKgohotno podporo P >strežaq točna.
Mleko vedno sveže.
Najboljši in najpopolnejši
glasovir j i (pianini)
se rkupijo najceneje proti takojšnemu pači u ali na mesečne oboke <tndi na deželo) nepo-sedno tovanurju
HENRIK B REMI T Z- u
c. kr. dvornem založnikr glasovirjev (pianinov) v TRSTU. Borzni trg St. 9.
Svetovna razstava t Parizu ll>03. najviije odlikovanje Avstro-Ogerske za giasovirje.
Cenike na zahtevo franko. ^^
Noic4ornicO slovenska zaloga in tovarna l^djoldl t)JOd pohištva Andreja Jug v Trste, ulica S. Lucia 21. (zadej tribunala) priporoča vsake vrste solidno izdelanega, svetlo ali temno po-atir nega poišhtva.
Anton Skerl
mehanik ! Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia).
Gramofoni, fonografi, plošče in ci-: lindri za godbo v velikem izboru.
; Internacijonalna godba in petje
Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeliteta:
Priprave za točenje piva. XB. V olajšanje nakupovanja ae proda piajo vpredmeti tudi na noeseene obroke.
Z m stnim pudrom „Unigue ' >
g epe O i b ea u, se zadobi najlepše polt. Cena akatljici K 1.20 in 2.40. Zavitki po t»0 et. v p;smu.
Zalogo ima IVAN KAINER — Gradec, Bahnhof^urtel številka 67. —
T novi proflajalnici pohištva
uilici Madonnina št. 15 u Trstu
se nahaja na izbero okvirja in zrcala po konkurenčni ceni.
rfndrcj Vouk.
Varstvena znamka: SIDRO.
LINEMENT. CAPSIGICOMP.
iz Richterjeve lekarne v Pragi
pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva se po 80 stot., 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah.
Pri vkupovanju tega povsod pr-ljubijenega domačega zdravila na se pazi edino le na originalni steklenice v zavitkih z našo var stveno znamko „SIDRO" z Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalni izdelek.
Riciterje?a leiarna pri zlatem lem f Pragi
X. Blliabatlu« uli o a 6,
WSL%
Ćeifcoperceni rege sjeie!
5 kg.: u ovo sku blj'eno Iv 9.60
_________ boljše Iv 12.—.
beli mehki puh, skubljeno K
30. — , K 36.—-
Pošilja se franko pO povzetju. Zamena ali povrnitev dovoljena proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedickt Sachsel. Lobes 183.
pošta Plzen. Češko.
4	pare čevljev za 5 K
V sled nakupa ogromne mn < žu»** obuvala i\ neke koakurzn« mase prodajani le nekoliko oa-a po umazuni ceni 1 |»t=r rrožkih in 1 par žen-kih črn h čevljev »rt vtzt t moč-n«» nabiti in podplatom, n^da'je 1 par moških u 1 par ženskih moler .ih čevljev. Vai ti 4 pari so najnovejša m d«, mrfioi gorki n pripravni Z0 zimo ter veljajo le 4 krone. Pošilia le prot! predplač lu	povzet u A.
GEL15. KRAKOV 40/3 - Za naro- - *a-
do-tuje d(.ig03S Stopala. Z imena dovoljena ali denar nazsj ako ne bi ugijalo.
prodajalmca izgotovljenih oblek
„lila CM fli Trieste" :
tvrdke
yXX EDVARD KALASCH ««
Jf	Via Tor rente št. 40	££
5	nasproti gledališču „GOLDONI"
Yf s krojačnico, kjer izvršujejo oble-« JJ Q po meri in nujugodn« jsih cenah. V ^ -fi prodajalnici ima tudi zalogo e -rila za delav-ki stan po izvenredno ^ nizkih cenah. Izbor boljših in
navadnih snovij. JJ	VELIKI IZBOR
izgotovljenih hlač za delavce
kakor tudi blaga za hlače, ki se na-pravijo po meri. Artorizovana krojairnica.