Gospodarska knjiga. Vodo bi se reklo nositi v Dravo, ko bi hotel natanko opisati vse težave in nedloge, stiske in revščino, ki tlačijo kmečki stan. Po jedni strani skromni pridelki, ki vsled konkurence drugih držav nimajo nobene veljave ali slepo ceno; po drugi pa čedalje večji stroški na vseh straneh; to je butara, ki tare in teži dandanes skorej vsakega kraeta. Resnična je sodba, da srednje ali slabo posestvo dandanes dela kmetu več stroškov, nego daje dohodkov; zato pa tudi kmetje povsod očividno lezejo v dolgove, katerih se potem nikakor ne morejo iznebiti. Sploh kmetijstvo hira dandanes naglo, in če pojde tako naprej, oslabel bo popolnoma kmečki stan, ta podlaga držav in korenina vseh drugih stanov. Da se to zabrani še o pravem času, skušajo pravi prijatelji kmeta doseči s tem, da mu po jedni strani pomagajo iz denarnih zadreg, ga rešijo oderuhov in tako postavijo na lastne noge. To so uspešno tu pa tam že storili s posojilnicami, katere so res dobrota za kmeta in le želeti je, da bi si jih ustanovili povsod in se jih oklenili vsi kmetje. Po drugi strani pa skušajo prijatelji kmeta pomagati mu s tem, da ga podučujejo o umnem kmetijstvu, kako naj obrača, da bo mu polje, živina, sadje, sploh vse zemljišče več dobička neslo. Ali jeden pomoček je še za kmeta, katerega žalibog on, kakor mi je znano iz skušnje — le vse preveč prezira, menda iz nevednosti, in to je gospodarska knjiga. Smel bi trdili, da ravno zategadelj gre kmetom našim največ slabo, ker ne premišljajo dosti, kako je z njih gospodarstvom, ali. napreduje ali propada. Temu pa je največ krivo, ker nimajo gospodarske knjige ali vsaj popolne ne, katera bi jim za časa kazala, kje je uzrok, da gospodarstvo hira in gre rakovo pot. V jednem letu še gotovo nobeden prej premožen kmet ni prišel na boben, temuč navadno je hiral leta in leta, predno s;> mu vzeli posestvo. Če bi imel knjigo, lahko bi že v kratkih mesecih, gotovo pa ob koncu leta, ko prešteje stroške in dohodke, spoznal, kje je oni vir, ki mu največ škode dela. In če ga zamašiti ne more, vsaj brzda ga lahko, da mu bo manj škodoval. Gospodarska knjiga je namreč kmetu ogledalo, v katerem more vsako leto natančno pregledati svoje gospodarjenje in kjer vidi lahko tudi vse napake, ki jih je storil morebiti iz lahkoniišljenosti ali celo iz nevednosti. Toda biti mora knjiga tudi Ht.tančna; kajti le takrat bo kmetu prav kazala stnn;3 ii^govega gospodarstva, P?. si bo kdr :?AJ>.\, kpkšna umetnost more biti taka k/t|iga, pi bi je *<> ne »nai rabili! Nič lcžje, nego r.o! Vz»ttj\ :\&zi 1.•>"''•*, pi'8«nw Lniv; ali iudi zvezek pr.piija jn za^ni o ncvera 'el.ii pc jedni ¦sLrani knjige /«»T>i?o\j;L'. vse sti*oške. ki j:v ir^as ". gospodai-stvorri, / rfruzinr* :a '.vii kar s?m uor?±<?S — naiciiik'- vse; tj drugi strini krjijje pa /apisuj dohodkc, ki jui dobiš na pridelkih, živini, sadju itd. sploh pri gospodarstvu. Zapisati moraš pa razločno vse, za katero reč si izdal te in one krajcarje in tako tudi, kje in zakaj si dobil še tako neznatne dohodke. Ko mine leto, pa razdeli vse stroške in dohodke, kakor ti čem pokazati, v vrste, in takrat boš imel pred seboj ogledalo svojega gospodarjenja. To je zelo potrebno zategadelj, da lahko natančno ogledaš in spoznaš, kje imaš največje stroške in se.jih potem tako veš tudi varovati ali vsaj nekoliko ogibati. (Dalje prih.)