Ljudsko šolstvo v državnem zboru. Dne 1. in 2. t. m. je prišla vproračunskem odseku v razpravo točka »Ijudsko šolstvo«. Posl. Hofmann-Wellenhof je opozarjal na žalostno vlogo, ki jo igra avstrijska državna uprava glede svojih dolžnosti za ljudsko šolstvo. Govoril je obširno o željah ljudskega učiteljstva ter zahteval, da izboljšajo gmotno stanje. Naposled je poudarjal, da primanjkuje na Štajerskem učiteljic. Posl. Malfatti je tožil, da izkazuje tudi letošnji proračun 30.000 K za povzdigo nemškega šolstva v italijanskem delu Tirolske. To je dokaz germanizatoriškega stremljenja avstrijske vlade. Posl. Romanczuk je razpravljal o šolskih razmerah v Galiciji. Posl. Prochazka je govoril o pomanjkanju učiteljstva na Nižjem Avstrijskem ter zahteval ustanovitev tretjega učiteljišča v isti deželi. Posl. GloŁ>inski je nato opozarjal, da nimajo tudi v Galiciji dovolj učiteljišč. Posl. Lupul je slikal šolske razmere v Bukovini. Posl. Kaiser je govoril o veliki važnosti ljudskega šolstva ter zahteval, naj država prispeva k stroškom za ljudsko šolstvo, ker ne morejo dežele več zmagovati vseh izdatkov. Da se deželam znižajo izdatki, naj se podržavijo vsaj okrajni šolski nadzorniki. (Učiteljstvo je v veliki večini proti temu. Op. uredn.) Posl. Stanek je zahteval v posebni resoluciji, naj predlože novi šolski in učni red vsem učiteljskim korporacijam, vsem okrajnim in krajnim šolskim svetom v pregled,presojo in odobrenje. Zahteval nadalje, naj se postavi v proračun 30.000 K, da omogočijo Čehom na Nižjem Avstrijskem šolanje v materinem jeziku. Te resolucije ni sprejel proračunski odsek, kar je v pravični Avstriji popolnoma razumljivo. Posl. dr. Žitnik je opisal neznosne in nečuvene šolske razmere v Istri, Trstu in na Koroškem. (O teh smo že mnogo pisali. Op. uredn.) Obširno je na razne pritožbe posameznih govornikov odgovarjal minister pl. Hartl. Glede preosnove učiteljišč je povedal, da je tozadevni načrt že izgotovljen. Po tem načrtu je razdeljena učna snov na p e t 1 e t, zadnje leto pa je določeno le praktiškemu vežbanju. Dasi je napravil ministrov govor najboljši vtisk, je obenem pri mnogih poslancih utrdil prepričanje, da je še vedno »die Schule ein Politikum«, t. j. da je ravno šolsko vprašanje glavni vzrok političnih bojev v Avstriji, zakaj vsi politiki vedo, da ima bodočnost le tisti, kdor ima šolstvo v rokah. Vse je bilo jako lepo in prikupno, škoda samo, da sobogati gospodje premalo poudarjali žalostno gmotno stanjeavstrijskega učiteljstva ter premalo odločno zahtevali, najvendar že končno tudi vlada kaj izdatnega stori za svojeučiteljstvo! Same sladke besede naučnega ministra učiteljstvu nič ne pomorejol