PriirfORSKI DNEVNIK l—___ GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA 103 (2413) TRST, četrtek 30. aprila 1953 NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Cena 20 lir PRVOMAJSKI proglas Bredinih sinoikatov Ob Delavci! Neni tradicionalnem dnevu prvega raaia smo znova raz-ttn ' medtetn ko je izkušnja teh poslednjih let vsem delav-Potrdila, kako je naravna in nujna akcijska enotnost “trškega razreda. Ijc^lavci ! Vodstvi Enotnih sindikatov in Delavske zbor-Ikvea* °dbil' dobro Pobudo za združen lastop delavcev Ui, ma'’a’ SePtav je ta pobuda nastala iz splošne zahteve l'«vcev, da Delavci lom »tete se napravi korak naprej k enotrosti. tovariši t udeležite se manifestacij 1. ib.,. enotnost>- Udeležite se zborcfVanj maja s _ namitjnom, da do-enotnost delavskega gibanja. Sirite to živo ootrebo med tf. ! delavci- širite v,adaelav- s>rlte med delavsko množico duha enotnosti, bremeniV l°Varnatl’ tev ratifikacije pariške in bonnske pogodbe - Nasprotujoča RJUer’ ................................. - - enja 29 __ v vladni koaliciji - Borba za glasove v Bundesratu ^j’-. ~~ Položaj v za-' 5*i zvezni republiki .°.?0Čbe,..5atiIikacijo bonnskih (Ir sP°razumov in pa- * je še 0 evropski voj-J t>re(i..Vedno nejasen. Vlad, p <*a ,nik je danes izja-} Pri n ancler Adenauer osta. St dmenu'da prisili Bun- >\ 0 a se z glasovanjem .SliL. ,°beh pogodbah. Pred. t r o 'f6 dodal’ da je Ade-Sv ,S al Pri teni mnčnju, .c*)e j 0 stranke vladne koa. L' e nasprotno mne-?V,.se’ da nasprotujejo Ai v0(j vemu sklepu tudi ■ '°kri »S*Va njegove lastne fejj. S Janslce stranke. Ske radsednik demokrist. stranki Ml te Schrcder je iz. S '^•tealicijske stranke ne 11 resoiredložile ,UcDe’ s katero bi Bun. / za dv/nil zahtevo Bundes. 't ha;S ,pn° akcijo (ki bi Bundesta- bai J »KCljo Dl tikastavr žila tudi vlada) k, ■ Sr), sodišču v Karls. ij/^tstap0a^er ie deial' da ie letijo . ie Izglasoval rati-v Pa ]r./®odb- Na drugi stra. {' to v Ze’ da Adenauer še >ih!.n?ia tudi \>de: pri misli, reSn,esta8 izglasoval po. esolu-j; Učijo C' natrei VZtraja Pri za' ,\>ko in “undesrat odobri tr a>k Pariško pogodbo. C4 pelix adnega tiskovnega i. Von Eckardt je iz- Kaue^,ni novinarjev, - '»cr s kar^tbje c,6 vedno zahteva to ‘i' in j, Bundesrata o ratifi-VfJNovar!-6 PrePrifian, da bo nie tokrat Via h j *u,vla'- ugodno. kPtišln a. ne Predvideva da 'tv Bred K-’ ,Važnejših dogod- Ltnkoš,mi- seie p° nbe Vaniu Bundesrata tis SedPiku °80dbi predloženi ‘ u republike v pod- v fi?r 'ahkn P°dobno zahtevo tS<.?VeZni a ?redložita samo » /r »afe Jl62eli' « ie Ade-Vi!5StavnikiZa<5el P°svet°vati /•srn ’ katp .strank, da bi a h, i.L,rirna dvema de-zaupal to na- S0-Virolahko' k^teri dve de- bC!PrejLPriPravljenr to na-bu • to0dii°' da bi to 4 KeStfa‘SVa pka in P°- bi . Ja- Prvotni na-°'ueijo predložila ntemberg - Baden, se je izjalovil, ker je tamkajšnja deželna zbornica odobrila stališče deželne vlade v Bundesratu med diskusijo o ratifikaciji nemško-zavezniških pogodb. Kot je znano, so predstavniki te dežele v Bundesratu predložili resolucijo, ki je predlagala odložitev glasovanja o ratifikaciji do razsodbe ustavnega sodišča: s svojimi glasovi so resoluciji tudi pomagali do uspeha. Čeprav je liberalna stranka, katere član je predsednik vlade dežele Wuerttemberg-Baden Maier njegovo ravnanje obsodila,’ vztraja Maier pri svojem stališču, ki se je po današnjem glasovanju razumljivo okrepilo. Zaupnico Maierju so izglasovali vsi poslanci vladne koalicije (liberalci, socialni demokrati in blok beguncev) razen enega liberalca. Kancler Adenauer je sprejel danes popoldne predsednika liberalne stranke dežele Nižje Saške, Arthurja Segner-ja. V bonnskih političnih krogih pripisujejo temu razgovoru velik pomen; zdi se, da je kancler Adenauer s Segner-jem govoril o možnosti vladne spremembe na Nižjem Saškem. Sedanjo deželno vlado na Nižjem Saškem sestavlja koalicija socialnih demokratov beguncev in levičarske katoliške stranke (centrum). Vlada bi zašla v krizo, če bi blok beguncev pristal na sodelovanje v vladi z demokristjani li_ beralci in nemško stranko. Ce bi prišlo do te spremembe vlade, bi lahko zvezna vlada računala s podporo še ene dežele v Bundesratu in ne bi potrebovala glasov dežele Wuert-temberg - Baden za odobritev ratifikacije bonnske in pariške pogodbe. Slišijo pa se tudi kritike na račun predsednika republike ki ga nekateri člani vladne koalicije naravnost dolžijo da je odklonil podpis obeh pogodb in s tem povzročil ves sedanji zmedeni položaj Tako je podpredsednik demokrist- da in ne sme upoštevati korakov, ki bi jih podvzela parlamentarna manjšina pri ustavnem sodišču*. Demokristjani namreč zagovarjajo mnenje, da odobritev Bundesrata ni potrebna za veljavnost ratifikacije obeh pogodb. V vladnih krogih nadalje zatrjujejo, da so zavezniški visoki komisarji obiskali kancle-ra Adenauerja in mu izrazili svoje zadovoljstvo, da ni hotel zvaliti na predsednika republike odgovornosti za ratifikacijo bonnske in pariške pogodbe. Po vesteh iz vladnih kro-kov je ameriški visoki komisar Conant dejal Adenauerju, da odobrava njegovo stališče, da se tudi Bundesrat izjasni o tem važnem vprašanju. Zahodnoberlinska policija je danes zvečer naznanila aretacijo sedmih oseb, ki jih sumijo da pripadajo sovjetski vohunski organizaciji. Dva izmed aretirancev so kasneje izpustili Med ostalimi petimi so trije Berlinčani, dva, moški in ženska, pa sta iz Vzhodne Nemčije. Policija dodaja da organizacija ki so jo zdaj odkrili, nima nobene zveze s skupino 39 oseb, ki so jih aretirali v prvih dneh tega meseca pod isto obtožbo. BONN. 29. — Kancler Adenauer bo 11, maja odpotoval v Pariz, kjer se bo udeležil zasedanja sveta zunanjih ministrov evropske politične skupnosti 14- maja bo Adenauer odpotoval v London, kjer se bo sestal s Churchillom na mednarodnem kongresu pravnikov. V drugi polovici maja bodo prišli v Bonn zunanji ministri Avstrije, Belgije, Kanade in Norveške. Gen. Dušan Kveder bo predaval v ZDA LJUBLJANA, 29. — Generalni podpolkovnik JLA Dušan Kveder je odpotoval danes v ZDA kjer bo ostal deset dni. Med svojim obiskom bo imel v Ameriki več predavanj o janske stranke Schroeder iz ja-! sodobnih vojaških vprašanjih, vil, da ie «predsednik republi-! Generalni podpolkovnik Dušan tiranegZenni poziva I>e Gasperija, naj se zavzame za ozemlja, ki so po mirovni pogodbi pripadla Jugoslaviji — Se vedno nesoglasje in nespo~ raznmi med večinskimi strankami - Vprašanje državnih nameščencev (Od našega dopisnika) RIM, 29. — Edini važnejši govornik je bil danes v italijanski volilni kampanji Pietro Nenni.ki je med drugim povzel tudi temo, ki jo kominformisti že nekaj dni premlevajo, o De Gasperijevih besedah o nem-ško-poljskih mejah v njegovem nedeljskem govoru v Milanu. pri tem je Nenni spet zašel v najhujši italijanski nacionalizem. Nenni je omenil, da so bila «bivša» nemška ozemlja od zaveznikov izročena Poljski še pred dokončno sklenitvijo mirovne pogodbe. BORIS KRflibritiR 0 ODNOSIH S KATOLIŠKO CERKVIJO Niti kaplje olja v ogenj odnosov s §Z FLRJ je življenjsko zainteresirana na ohranitvi miru na svojih mejah - Burmanski prvomajski pozdrav Nove uniforme pripadnikov JLA (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 29. — Dopisnik Tanjuga se je v zvezi s prekinitvijo razgovorov med predstavniki začasne komisije Zveznega izvršnega sveta in katoliške cerkve obrnil do predstavnika te komisije Borisa Kraigherja, ki mu je obrazložil vprašanje odnosov med cerkvijo in dravo. Poudaril je, da so bili razgovori prekinjeni zaradi stališča katoliške cerkve, ki noče1 urediti svojih odnosov z državo. Nadalje je Boris Kraigher dejal, da je država napravila vse, kar ji je bilo mogoče, da bi se ti razgovori uspešno končali. Dejal je, da je praksa v Jugoslaviji pokazala, da je mogo. če urediti odnose med cerkvi, jo m državo, če le obstaja obo. jestranska želja, kot je bil to primer z drugimi cerkvami v Jugoslaviji. Ob zaključku je še dejal, da bo država tudi v bodoče storila vse za dosego sporazuma s cerkvijo. Poudaril pa je, da mora tudi katoli. ška cerkev iti na roko državi. Najnovejša številka «Medna. rodne politike« piše v zvezi s položajem, ki je nastal po Sta. linovi smrti, da mora svet ž opreznostjo spremljati poteze sovjetske vlade in pokazati pripravljenost, da sprejme po. zitivne korake sovjetske vlade. ((Jugoslavija ne bo vlila niti kaplje olja v ogenj, ki že gori — poudarja ((Mednarodna politika« — ker želi s svojim ravnanjem dokazati, da je iskreno govorila v OZN.' ko je zahtevala, naj Združeni narodi priporočijo normalizacijo odnosov med Sovjetsko zvezo in njenimi sateliti ter Jugoslavijo. Samo tako stališče odgovarja interesom države, ki jo direktno ogroža sovjetski blok in ki je življenjsko zainteresirana, da se ohrani mir na njenih mejah in v svetu sploh« — zaključuje ((Mednarodna politika«. Po informacijah Jugopressa bo JLA v kratkem dobila nove zimske in letne uniforme. Namesto zaprtih bluz bodo častniki nosili odprte bluze s srajco iste barve in nekoliko temnejšo kravato/ Namesto epolet bodo oficirji nosili samo zvezdice na ramenicah. Paradne uniforme oficirjev bodo temnomodre barve. Vojaki pa bodo lahko poleti nosili samo srajce s kratkimi hlačami. Nove uniforme, ki bodo bolj ekonomične in praktične, bodo uvedli polagoma od 1. julija letos do 1. januar, ja 1954. Kongres Trade unionov Burme je poslal glavnemu svetu, sindikatov Jugoslavije pismo, v katerem sporoča jugoslovanskim delavcem v imenu burmanskih delavcev prvomajske pozdrave. Pismo izraža nadalje željo za napredek in uspeh jugoslovanskih narodov v borbi za dograditev socializma. V imenu zveze sindikatov Jugoslavije je na to pismo odgovoril predsednik Djuro Salaj B. B. NEW YORK, 29. — Gospodarski in socialni svet OZN je zaključil svoje petnajsto zasedanje. Proučili so poročilo o svetovnem gospodarskem položaju, ki ga je pripravilo tajništvo. Nadaljeval je: «Toda so ozemlja, ki imajo za nas Italijane vse drugačno vrednost in važnost in ki so se jih polastili drugi». Po tem jasnem pozivu De Gasperiju, naj se rajši kot za nemške zadeve zanima za o-zemlja, ki so po mirovni pogodbi pripadla Jugoslaviji, je Nenni omenil tudi cono B in dejal, da je vse, kar lahko De Gasperi pokaže, ((zatrjevanje o nespremenjeni veljavi tri-stranske izjave«. Nato je Nenni ekspeditivno povzel včerajšnji predlog sovjetskega zunanjega ministra Molotova o pogodbi med peti. mi velesilami in dejal, do bi tudi Italija morala z ZSSR skleniti nenapadalni pakt, ker bi to ((zagotovilo dobre politične in gospodarske odnose z Moskvo in Pekingom«. Medtem se množijo vesti o nesoglasjih in nesporazumih med večinskimi strankami. Čeprav že dalj časa napovedujejo skupno izjavo štirih povezanih strank — demokristjanov. liberalcev, republikancev in socialnih demokratov-te izjave do danes še ni bilo in niti ne kaže, da bi do nje tako lahko prišlo, ker se nekatere manjše stranke bojijo, da bi takšna skupna volilna platforma utegnila škodovati njihovi propagandi o popolni neodvisnosti od demokristjanov. Ta propaganda prav tako povzroča nesporazume z de-mokristjanskim vodstvom, ker so nekateri govorniki manjših strank šli tudi precej daleč v svojih kritikah demokristjan-ske vlade; vsakokrat je inter- veniral demokristjanski tajnik Gonella in vsakokrat, kot pravijo v politični krogih, so se socialni demokrati in liberalci, ki imajo največ takih grehov na vesti opravičili. Vprašanje državnih uslužbencev je še vedno na. dnevnem redu. Akcija CGIL je spodbudila tudi ostali dve sindikalni organizaciji, da sta začeli kazati večjo delavnost v korist državnih nameščencev, ki jim vlada že dolgo obljublja izboljšanje. Pri tem se stališči de-mokristjanske sindikalne organizacije CISL in socialdemokratske organizacije UIL razlikujeta; CISL sodi, da .ie treba najprej mediti stalež državnih uradnikov, medtem ko je vprašanje plač še na drugem mestu, medtem ko UIL zahteva obenem z ureditvijo staleža tudi nujno izplačilo predujmov na bodoče zvišane prejemke. Predstavniki obeh sindikalnih organizacij so imeli te dni več sestankov s predsednikoma obeh zbornic. V soboto bodo stavkali nameščenci Bance dTtalia, medtem ko bo 7. maja nova stavka bančnih uradnikov sploh. A. P. Mayerjeve težave s proračunskim primanjkljajem PARIZ, 29. — Francoski minister za proračun Jean Mo-reau je poročal danes pred finančno komisijo narodne skupščine o finančnem položaju dežele. Moreau je dejal, da Francija ne more več prenašati sedanjega položaja v gospodarstvu in tako težkih Francosko-ameriški razgovori o dodatni pomoči Indokini Dullesove izjave » Maršal J vi in pojde v Indo« Kino? - Kambodža zahteva popolno neodvisnost PARIZ, 29. — Na današnji seji francoske vlade je minister za pridružene države Jean Le-tourneau, ki je bil začasno imenovan za generalnega komisarja v Vietnamu, podal poročilo o položaju v Indokini. Zlasti pa je pojasnil položaj v Laosu in v glavnem mestu Luang Prabangu, V krogih blizu maršala Jui-na izjavljajo, da je mogoče, da bodo nekateri člani vlade v, kratkem predlagali, naj bi Juina poslali v Indokino da iz. polni izredno poslanstvo. Toda uradno to še ni potrjeno. V Washingtonu se je danes francoski poslanik Bonnet. sestal z ameriškim državnim podtajnikom Bedellom Smithom. Po razgovoru je Bonnet izjavil, da sta govorila o vpra. šanjih Daljnega vzhoda. V ob. veščenih krogih domnevajo, da je bilo govora o položaju v Laosu in Indokini. V senatnem zunanjepolitičnem odboru pa je državni taj. nik Foster Dulles na tajni seji izjavil, da je napad na Laos ((ustvaril resno vprašanje, ki vznemirja vse miroljubne države«. O Dullesovih izjavah je poročal predsednik odbora A-lexander Wiley, ki je dodal, da je Dulles sporočil, da sedaj resno proučujejo v o-brambnem departmaju vpraša, nje pošiljatve dodatne pomoči v Indokino. O zadnjem zasedanju sveta NATO v Parizu pa je Dulles izjavil, da je namen odobrene, ga programa bolj okrepiti 50 divizij NATO kakor povečati število divizij. V Parizu je francoski minister za pridružene države Le-tourneau v društvu angleško-ameriškega tiska govoril o vo. jaškem položaju v Laosu ter je izrazil mnenje, da skuša Ho. Žiminhova vlada v predvidevanju morebitnih pogajanj se. daj zavzeti kolikor mogoče boljše položaje, zato da bi imela ugodnejše stališče pri pogajanjih. Letourneau je izjavil, da bo Francija branila pri. družene države, poudaril pa je težave v zvezi .z obrambo Laosa, ki je zelo razsežen in ki ga je mogoče kontrolirati samo z nekaterimi utrjenimi položaji. Na vprašanje nekega novinarja, ali računa Francija, da bo z ameriško pomočjo do. bila vojno v Vietnamu, je Le. tourneau izjavil; «Ce bi bilo odvisno samo od Francije, bi ona branila samo severno in južno indokitajsko delto, toda obvezani smo pomagati pridruženim državam«. Laoška vlada je poslala vsem državam, ki niso prizadete v sedanjem sporu, sporočilo, da jih opozori na napad, katerega žrtev je postal Laos. Medtem pa je ministrski predsednik Kambodže, ki je sedaj v Parizu, izročil tisku iz. javo, ki pravi med drugim: «Ce ne bo Francija dovolila Kambodži pravic o narodni neodvisnosti, ki jih ves narod zahteva, se bo ljudstvo Kambodže lahko uprlo francoskim oblastem v trenutku, ko bi se čutil pritisjj Vietminha na to deželo, kakor se dogaja v Lao. su. Naš vladar je mnenja, da morajo biti francoske in ame. riške oblasti kakor tudi oblasti drugih držav svobodnega sveta obveščene o potrebi rešitve krize v Kambodži«. Izjava pravi nato, da je Kambodža odločena ((boriti se proti komunizmu« in ostati v francoski uniji, «če ji bo Fran. cija dovolila popolno neod. visnost, ki jo Velika Britanija priznava Indiji in Pakistanu«. Minister Letourneau je izjavil, da so pogajanja ž ministrskim predsednikom Kambodže še vedno v teku, ter je dodal, da med obema državama ni tajcih vprašanj, ki jih ne bi bilo mo. goče rešiti v obojestransko za. dovoljstvo. O vojaških silah Vietminha je Letourneau jzja. vil, da se zdi, da so te številč. no približno enake francoskim. Agencija ((United Press« javlja, da je tailandsko poslaništvo vprašalo ameriško vlado, naj takoj poveča pomoč Tai-landiji zaradi sedanjega napada na Laos. bremen kot doslej. Poudaril je tudi, da je davčni pritisk dosegel stopnjo, ki je ni mogoče več preseči. Zaradi tega so nujno potrebni, je dejal Moreau, radikalni ukrepi, predvsem pa znižanje vojaških in civilnih izdatkov. Sporočil je tudi, da pripravlja ministrski predsednik Mayer načrt za sanacijo francoskih državnih financ. Minister Moreau je tudi prikazal na novo precenjene številke francoskega proračuna za leto 1953: 3.883 milijard izdatkov in 3182 milijard pričakovanih dohodkov. Ce pa se bo sedanja' mršava gospodarska konjuktura nadaljevala, se utegnejo dohodki znižati za sto milijard in proračunski primanjkljaj bi presegel 800 milijard. Finančni položaj Francije se zdi pjecej resen; Moreau in finančni minister Bourges Manour sodita, da je treba proračunski primanjkljaj znižati za vsaj 200 milijard, da bi bil kolikor toliko znosen. To znižanje bi moral doseči načrt, ki ga pripravlja Mayer v sodelovanju z ostalima dvema ministroma; zdi se pa, da je vlada v precejšnji zadregi, ker je težko najti izhod, ki ne bi imel značaja improvizirane in začasne rešitve. K temu položaju so pripomogli med drugim povečanje državnih izdatkov, deficit francoskih železnic, ki je dosegel skoraj 30 milijard frankov, in pa finančna podpora izvozu, ki prav tako stane nekako 30 milijard. Moreau je govoril o varčevanju pri izdatkih, vendar pa ne kaže, da bi samo varčevanje zadostovalo za občutno znižanje primanjkljaja. Zaradi tega pričakujejo v Franciji tudi ukrepe za povečanje državnih dohodkov, predvsem pri prodaji tobaka, pri davku na proizvode nafte in pri železniških tarifah za potniški in blagovni promet. Prvi znak za te ukrepe je današnji sklep o povišanju cen inozemskih cigaret za 20 frankov pri škatlici in za zvišanje cen inozemskih cigar za 10 do 30 frankov pri kosu. V francoskih gospodarskih krogih izražajo bojazen, da bo s temi ukrepi^ sicer morda mogoče zmanjšati proračunski primanjkljaj^, da pa bodo obenem pokazali škodljive posledice za gospodarsko življenje sploh, kar se mora v najkrajšem času spet negativno odraziti v državnih financah. Eden ponovno operiran LONDON, 29. — Britanski zunanji minister Eden je bil danes ponovno operiran. O ponovni operaciji so izdali poročilo, ki pravi, da je bil sedaj odstranjen vzrok, ki je povzročal napade zlatenice. Kakor je znano, je bil Eden operiran prvikrat 12. aprila in pri tej operaciji so mu odstranili žolčne kamne. Novo jugoslovansko letalo na reakcijski pogon BEOGRAD, 29. — Jugoslovanska letalska industrija je zabeležila nov uspeh. Konstruktorja dr. Ivan Levačič in pddpolkovnik Dragoljub Bešlin sta izdelala prototip novega letala na reakcijski pogon. Po izjavah strokovnjakov je letalo mnogo boljše od prvega lovca - bombarderja na reakcijski pogon. V kratkem bodo začeli s poskusnimi leti in kolikor bodo uspeli, kar pričakujejo, bodo začeli s serijsko proizvodnjo teh letal. Človek nikoli ne mor« biti tako srečen, kakor je lahko nesrečen. JOSIP STRITAR ■JI lil | m - mmi Jlfl Danes, četrtek 30. aprila Katarina. Samoral ^ Sonce vzide °bt.55ln: ^una 19.10. Dolžina dneva H-'‘ • 5 00. vzide ob 21.09 m z®t0!La,a Jutri, petek 1. Praznik delihFihf^^^^ ZAKLJUČNE PRIPRAVE ZA JUTRIŠNJE PRVOMAJSKO SLAVJE P0HITHH0 VSI HA STADION PRVI MAJ k tradicionalni proslavi prašnika dola Urejevanje prostorov za nastope in ljudsko veselico - Po govorih nastopi združenih zborov, tamburašev in baleta ; Pester spored otroških zabav - Najavljene skupine udeležencev iz okolice itd. Na stadionu «Prvi maj», kjer bo jutri velika ljudska veselica, pripravljajo vse potrebno za sprejem ljudi, ki bodo tudi letos v velikem številu prihiteli k Sv. Ivanu, da s svojo navzočnostjo proslavijo praznik delovnega ljudstva. Zaradi programa in tona, ki ga bo prireditev imela, je bilo treba marsikaj napraviti in urediti, pri čemer je bilo treba paziti predvsem na to, da se bodo udeleženci kar najbolje počutili ter da bodo z vseh strani lahko sledili zanimivemu sporedu. Velik prostor stadiona bo za to priložnost razdeljen na dva dela: majhno igrišče, kjer igrajo košarko, bo rezervirano za prireditve, medtem ko so na veliko nogometno igrišče že postavili kioske, mize im klopi ter urejajo plesišče, kjer bo prišla na svoj račun predvsem mladina. Organizatorji skušajo po svojih močeh urediti ves prostor kar najbolj ljudsko in domače, tako da bodo udeleženci tudi glede tehnične ureditve, prijetno presenečeni. Medtem ko urejujejo stadion, se v mestu in po vaseh pripravljajo razme skupine na kulturni in zabavni del sporeda. Kot vsako leto bodo tudi letos nastopili združeni pevski zbori, ki se za ta nastop pridno vadijo. Zapeli bodo Adamičevo «Našo pesem*, ki jo je spesnil Mile Klopčič, Venturinijevo «Pesem bratstva« ter Simonitijevo «Le vkup uboga gmajna*. Izbrane pesmi bodo prav gotovo navdušile poslušalce, ki znajo ceniti borbeno slovensko pesem. Posebnost zase, ki bo prav tako navdušila poslušalce, bo nastop združenih tamburaških zborov. Letos se bodo predstavili kar trije zbori, in sicer tamburaiški zbor «Ivan Cankar* od Sv. Jakoba, openski tambu-raški zbor in oni iz Skorklje. Skupno bodo zaigrali «Fizkul-turno koračnico*, koračnico «Triglav» in «Potrkan ples*, poleg tega pa bodo nastopili tudj samostojno. Udeleženci popoldanskega nastopa na stadionu «Prvi maj», predvsem pa tisti iz vasi, so si sami organizirali avtobuse, ki jih bodo pripeljali v mesto. V naslednjem objavljamo: Tožni red ki so nam ga poslali iz posameznih okrajev in krajev: IZ DOLINSKEGA OKRAJA: Prvi avtobus odpelje iz Doline ob 13. uri skozi Boljunec in Domjo, drugi pa ob 14. uri iz Boljunca skozi Boršt na stadion «Prvi maj*. O- IZ NABREZINSKEGA KRAJA: Avtobus odpelje iz Sempolaja izpred Furlanovih ob 12.30 in gre mimo Bajte in Kresije. Iz Saleža odpelje ob 13. uri, iz Zgonika ab 13.10 in iz Gabrovca ob 13.20. Prvi avtobus odpelje s Pro- seka ob 14. uri im se ustavi na KontoveliL Naslednji avtobusi vozijo s presledkom pol ure od prvega. Tudi z Opčin bodo zaporedoma vozili avtobusi. Prvi odpelje izpred Fabčiča ob 13.30 ter zajame še Trebče, Padriče in Bazovico. Avtobus bo vozil do Dodiča, nakar se obrne in gre zopet na Opčine. Avstrijski novinarji na obisku v Trstu Včeraj zjutraj je prispela v Trst skupina dvanajstih avstrijskih novinarjev, katero je spremljal šef tiskovnega urada italijanskega poslaništva na Dunaju. Na postaji so goste sprejeli predstavniki skupnega odbora za propagando in promet, šef tarifnega urada tržaškega Lloyda g. Hoenig. direktor Ustanove za turizem dr. Laghi ter voditelji družbe' Aquila. Na opoldanski zakuski, ki jo je pripravilo vodstvo družbe Aquila, je šef tiskovnega urada italijanskega poslaništva na Dunaju v kratkem na, govoru poudaril, da prispeva tudi ta obisk avstrijskih novinarjev k utrjevanju zvez med Trstom in Avstrijo. Javil je še, da bo v kratkem prispela v Trst tudi avstrijska igralska skupina, ki bo nudila Tržačanom več dunajskih operet. V popoldanskih urah so si avstrijski novinarji ogledali pristaniške naprave. Javnih skladišč, skladišče žita v Silosu. rafinerijo Aquila, Milje in žaveljsko industrijsko pristanišče. Zvečer je bila gostom na čast prirejena večerja, kateri so prisostvovali predstavniki tržaškega javnega življenja. OGORČENJE DELAVK V TRŽAŠKI KONOPLJARNI Predice napovedale stavko proti hudemu izkoriščanju Tudi tkalke so napovedale polurno solidarnostno stavko - .Delavke zahtevajo zvišanje stalne nagrade V Tržaški konopljarni je začelo med delavkami zopet vreti. Pred kratkim so delavke v predilnici napovedale enourno stavko zaradi znižanja stalne nagrade. Predvčerajšnjim so vse delavke v tkalnici nenadoma prekrižale roke, ker je vodstvo dalo dvema delavkama delo na šestih statvah, s čimer je pač hotelo videti, kako bodo ostale delavke reagirale na ta ukrep. Ko je vodstvo videlo, da so delavke tako odločne, je takoj prihitel med nje tehnični ravnatelj Qlivieri in se delal, kakor . . da o stvari nič ne ve ter se Omenimo naj še^nastop ba- je celo čudil. Izjavil je, da u , sploh ni dal ukaza, da morata letne skupine z Opčin, ki bo izvajala “Španski p!es» ob spremljavi tamburinov in «Ma-zurko*. Balet spremlja tudi tamburaški zbor. Seveda ne smemo pozabiti na najmlajše, ki bodo nastopili v «Plesu cvetlic* ter bodo s svojimi ljubkimi nošami in otroško prisrčnostjo potegnili za seboj vse gledalce. Otroci bodo imeli rezerviran poseben prostor, kjer bo zanje pripravljenih deset in deset presenečenj. Malo starejši se bodo pomerili v igri «med dvema ognjema*, mlajši pa v «teku s škornji* in drugih zabavnih tekmah. Kot je bilo ob «dečjem dnevu*, tako bo letos na prvomajski ljudski veselici. Odlikovanje delavcev ns predsedslu cone I. maja ob 9.30 bo v dvorani v prvem nadstropju predsedstva cone svečana podelitev «Zvezde za zasluge pri de. lu» desetim delavcem področja. Svečani podelitvi značk bodo prisostvovali predstavniki lokalnih oblasti. delavki delati na šestih statvah. Ko je ravnatelj dejal ženskama, naj delata samo na 4 statvah, so tudi vse ostale delavke ponovno pričele z delom. Znana je, kako so delavke v konopljarni delale najprej na 1 statvi, potem na dveh, končno na štirih, proti čemur so se delavke dolgo upirale in kar o tednov stavkale. Čeprav se je število statev postopno večalo, pa je veljala za vsako statev posebej ista norma. Tako so na primer morale ženske na 1 statvi stkati 85 m vrečevine, sedaj pa je morajo na štirih štirikrat po 85 m. Sele če delavke to normo presežejo, jim plačajo po 3.64 lire od metra od presežka. Z normalnim delom zaslužijo delavke največ' do 20.000 lir na mesec, kar jim nikakor ne zadošča za preživljanje družine. Zato morajo močno garati, če hočejo kaj več zaslužiti s prekoračenjem norme. Vse pa kaže, da se vodstvu še ta borni zaslužek zdi preveč, zato so pač poskusili, dati ženskam šest statev, tako da bi sploh ne mogle več prekoračiti norme. Se slabši je položaj v predilnici. Tu služijo delavke manj PO DOLGOTRAJNIH IN BURNIH POGAJANJIH Dosežen sporazum med Trstom in Padovo Padovanski velesejem se bo zaključil 25. junija, tržaški pa se bo začel 27. junija ANSA poroča, da je prišlo včeraj na sestanku pri ministrstvu za trgovino in industrijo v Rimu, pod predsedstvom ministrskega podtajnika Carca-terra, do sporazuma glede datumov velesejmov v Padovi in V Trstu. Sestanka so se udeležili inž. Sospisio in dr. Chiaruttini, predsednik odnosno tajnik u-prave tržaškega velesejma in predsednik padovanskega velesejma dr. Seggin. Prisostvovali so tudi politični svetovalec italijanske vlade pri ZVU prof. Diego De Castro, predsednik oddelka za velesejme in razstave višjega trgovinskega sveta inž. Brun in glavni ravnatelj za trgovino italijanskega ministrstva za industrijo in trgovino dr. Mancini. Z namenom da se prepreči nevarnost, da bi se tržaiki velesejem odpri preden bi se padovanski zaključil, je bilo sklenjeno, da bo padovanski velesejem’ katerega so hoteli zaključiti 28. junija, zaprl svoja vrata 25. Junija. Dovoljeno bo, da bodo kupčije lahko sklepali še nekaj dni po končanem velesejmu. Tržaški velesejem pa se bo začel v soboto 27. Junija. Uprava padovanskega velesejma. Je pristala na zahtevo, da dovoli vsem tujim razstavljalcem, ki so prijavili svojo udeležbo tudi v Trstu, da se v pravem času preselijo na tržaški vele-sejem. Kot je razvidno iz poročila italijanske poluradne agencije, se bo tržaški velesejem začel umo dva dni po zapori padovanskega. Ce bo uprava padovanskega velesejma spoštovala včerajšnje obveze in bo dovolila tujim razstavljalcem, da se pravočasno preselijo v Trat, bo nevarnost, ki je pretila tržaškemu velesejmu, delno odstranjena. Pravimo delno zato, ker dvomimo, da bodo vsi tuji raz-stavljalci, če bodo v zadnjih dneh na padovanskem velesejmu sklepali ugodne kupčije, zapustili Padovo pred zaključkom velesejma. Iz tega sledi, da bo morala uprava tržaškega velesejma doJočiti dneve za sklepanje skupčij na zadnje dni velesejma. V nasprotnem primeru bi lahko številni tuji trgovci, ki bodo sklepali kupčije na padovanskem velesejmu še po 25. juniju, prišli prepozno v Trst. To bi seveda močno oškodovalo tržaški velesejem in zmanjšalo njegov uspeh. Upajmo torej, da ne bodo nastale nove težkoče in da se bo tržaški velesejem tudi letos uveljavil. Urniki za 1. maj Jutri 1. maja bodo ves dan zaprti vsi javni uradi^ trgovi-bari, kavarne, slaščičarne, ne bufeti, prodajalne piva. slado-ledarne itd. Uslužbenci restavracij in gostiln s kuhinjami pa bodo lahko opravljali svoj posel od 12. do 14. ure ter od 19. do 21. ure. Občinske restavracije in dnevni hoteli bodo imeli naslednji urnik: Restavracija na Tigu LibertA bo odprta ves dan. Menza v Ul. Gambini bo odprta samo v času kosila. Restavracija v Drevoredu XX. septembra bo zaprta ves dan. Dnevni hotel na Trgu Libertš bo zaprt ves dan. NOČNA SLUŽBA LEKARN Davanzo, Ul. L. Bernini 4; Mil-lo, Ul. Buonarroti 11; Mizzan, Trg Venezla 2; Harabaglla v Bar kovljah in Nicoli v Skednju. m ne dobivajo akordnih dodatkov za presežek; dela, marveč stalno nagrado. Ta je bila svoj čas precejšnja, ko pa so uvedli modernejše stroje, so jo znižali na 18 lir na uro. Ker je podjetje plačevalo socialne dajatve na osnovi mezd, ne da bi vštelo vanje tudi omenjene nagrade, mu je pred nekaj meseci Zavod za socialno zavarovanje sporočil, da mora naznačiti na plačilnih listih tudi nagrado, s čimer so se seveda nekoliko zvišali prispevki za socialno zavarovanje. Podjetje pa je kratkomalo znižalo nagrado od 18 na 15 lir na uro ter s tem preložilo izdatke na ramena delavk, ne da bi se sploh posvetovalo s tovarniškim odborom, To je delavke silno ogorčilo, ker že tako malo zaslužijo, saj delajo samo 40 ur na teden, medtem ko delajo v nekaterih drugih oddelkih do 58 ur. Kakor smo že dejali, so delavke pred kratkim stavkale eno uro, včeraj pa so začele stavkati ob 13. uri in stavkale do 20. ure, ne da bi se oddaljile z dela. V znak solidarnosti so proglasile stavko tudi delavke v tkalnici od 18.30 do 19, ure. Delavke v predilnici so prekinile ob 20. uri stavko, da so preprečile špekulacijo ravnateljstva, ki je že izjavljalo, da bodo zaradi pomanjkanja preje prisiljeni ukiniti danes 2. izmeno dela v tkalnici, s čimer bi najbrž hoteli spiaviti delavke ob plačo -a 1. maj, ki velja obvezno za plačan, praznik. S tem so delavke preprečile špekulacijo delodajalcev, ki so na primer že javili, da bo v soboto tovarna zaprta, ne da bi o tem sploh obvestili tovarniški odbor. Delavke seveda vztrajajo pri svoji zahtevi, da jim ravnateljstvo zviša stalno nagrado, ravnateljstvo pa se izgovarja, da mora prodajati vrečevino po nižjih cenah, kot, pa kupuje juto, kar je nesmisel, ker še nikoli ni bilo nobenega kapitalista, ki bi delal v zgubo samo zato, da bi delavstvu zagotovil zaposlitev. Prav zato so delavke v konopljarni odločene, da ne odnehajo, dokler vodstvo ne ugodi njihovim pravičnim zahtevam IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Na lahek način do ...denarja in zapora 30-letni uradnik Pietro Ago. sto iz Ul. Palestrina je hotel na lahek način priti do dobre, ga zaslužika. Po kratkem premišljevanju je mož sestavil načrt, ki ga je delno tudi izvedel, vendar je končno le padel v roke pravici. Policija ga je namreč aretirala in ga izročila sodišču pod obtožbo, da si je na nedovoljen način pridržal okoli 2,000.Q00 lir v škodo Pietra Hollescha. Nadalje so ga obtožili prevare v škodo Antonije Corva por. Brescia, ni in Caterine Musclot por. SL moni. Prvo je namreč preva-ril za 150.0Q0 in kasneje za 2.350 lir, medtem ko je drugo opeharil za dve zlati verižici. 7. marca tega leta je nar. Brezigar hotel pregledati Ago. stovo stanovanje, ker je zvedel, da mož hrani samokres. Ugotovil pa je, da to sicer ne odgovarja resnici pač pa da se mož peča z drugim nečistim poslom. Istega dne pa so začele kapljati prijave proti A-gostu. Prva Se je oglasila Mus. clotova, ki je izjavila, da je Agosto kupil dve zlati verižici, ki ju seveda ni plačal Za njo je prišla Corva in pojasni, la, da je Agostu posodila 150.000 in kasneje še 2.350 lir, ki jih mož ni več vrnil. Konč. no je prišel še Hollesch, ki je izjavil, da sta se nekega dne oglasila v njegovi zlatarni v Ul, S. Michele neki Di Meduna in Agosto. Prvi se je predstavil za predstavnika neke videmske družbe, ki se bavi z iz. terjevanjem dolgov tvrdke ter pojasnil, da je Agosto edini reprezentant v Trstu, Hollesch, ki je imel precej kredita, je poveril Agostu na- logo izterjevanja. Agosto je spočetka kar je izterjal izročal Holleschu ter si pridržal, kakor predhodno domenjeno, 5 ali največ 10 odst., toda kasne. in je vračal samo polovico in končno nič. Pridržal si je kar 2,000.000 lir. Agosto se je izdajal tudi za agenta ameriške policije in šoferja nekega a-meriškega polkovnika. Agosto je pred sodiščem prL znal vse, le za Hollescha je iz. javil, da je skoraj vse izročil in da ima sedaj le 259.000 lir dolga. Sodišče možu ni preveč ver. jelo, temveč ga je obsodilo na 1 leto in 9 mesecev zapora ter na plačilo 33.000 lir globe P torek je potoval iz Rima skovi Trst v Beograd z Orient-ekspresom jugoslovanski poslanik in opolnomočeni minister v Rimu dr. Pavle Gregorič. Na postaji so ga pozdravili predstavnik jug. ekonomske delegacije v Trstu in skupina novinarjev. Sestanek arbitražnih kolegijev za določanje minimalnih mezd f KRITIKE IN POROČILA Koncertni večer v počastitev 1. maja V okviru p.d. „Vojka Smuč" je po priložnostnem govoru nastopil Jržaški zvon" in solistki Rožica Kozem in Danica Trobec Urad za delo obvešča vse prizadete, da se bodo meseca maja sestali naslednji arbitražni kolegiji: zasebne šole 9. maja, avtoprevozniška podjetja 11. maja, podjetja za raz. deljevanje bencina 12. maja, Yacht klub Adriaco 13. maja, Veslaški klub in Tržaški jadralni klub 15. maja, in sicer vsi ob 9. uri dopoldne na u-radu za delo. Na sejah bodo obravnavali mezdne pogoje uslužbencev o. menjenih kategorij, ki niso vključene v nobeno združenje ter niso vezane na kolektivne delovne pogodbe. Strelske vaje na okoliških streliščih Na spodaj navedenih streliščih bodo te dni strelske vaje: na bazoviškem strelišču od 4. do 9. maja; od 6. do 19. ure dnevno; na openskem strelišču: od 4. do 9. maja; od 6. do 19. ure dnevno; na openskem strelišču za pištole: od 4. do 9. maja; od 6. do 19. ure dnevno; na strelišču za minome-talce v Malen Repnu: od 4. do 9. maja; od 6. do 17. ure dnevno: Sinoči je prosvetno društvo vVojku S muc* priredilo v Gregorčičevi dvorani koncert no prireditev v počastitev 1. maja — praznika dela. V uvodu je predsednik društva tov. prof. Jože Kosovel govoril o pomenu prazn.ova-nja 1. maja. Orisal je borbo delavskega razreda skozi desetletja proti izkoriščanju in za dosego vseh tistih socialnih pravic, ki zagotavljajo vsem ljudem ne glede na njihov poklic in sloj popolno enakopravnost. Poudaril je, da je ta borba danes še vedno aktualna in potrebna, ker so Še vedno na delu mračne sile, ki nasprotujejo načelom socialnega napredka. Govornik je govoril tudi o pomenu 1. maja za tržaške Slovence, ki smo prav na ta dan pred 8 leti bili •— čeprav za kratko dobo — prvič v svoji zgodovini osvobojeni tujega jarma. Poudaril je, da so naše narodne pravice na Tržaškem neločljivo povezane z zmago socialnih načel delovnega ljudstva in da je zato prav v tesni povezanosti naših narodnih sil s celotnim demokratičnim, gibanjem naša lepša bodočnost. Po teh uvodnih besedah se je začel koncertni program, pri katerem so sodelovali pevski zbor uTržaški zvonu pod vodstvom tov. Karla Boštjančiča, ženski duet Rožica Kozem in Danica Trobec ter solistka Rožica Kozem. Pri klavirju je spremljal tov. A. Curk. Duet je najprej zapel pesmi: Na tujih tleh, Rožica, Danici in V mraku. Zbor je nato odpel koroško narodno Da bi biva Ijepa ura, Večernica in Nič ne maram. Sopranistka Rožica Kozem je zapela tri stare slovenske narodne pesmi; Moj ljubi je Peter, Nebesa so prelepi kraj, Ne hodi mi todi ponoči in pa Lansko veselje. Nato je duet odpel še pesmi: Ko ptičica sem pevala, Tam v Dolu in Pa zakaj, pa zato... Izbran in prijeten program je zaključil pevski zbor s pesmimi: Kmetijska pesem iz Savinjske doline, Kje so moje rožice in Ptičke po zraku letajo. Tako zbor kot solistke so želi zasluženo priznanje in je duet moral ponoviti pesem Pa zakaj, pa zato. Ves večer je potekel v prisrčnosti in je bil kar dostojna proslava prvomajskega praznika. Osvobodilna fronta PROSLAVA OF V NABREŽINI Danes 30. t. m. bo v dvorani kulturnega doma Igo Gruden proslava ustanovitve Osvobodilne fronte. Vabljeni člani in prijatelji. r GLASBENA MANICA P TRSTU Sezona 1952—1953 IX. KONCERT Ponedeljek 4. maj: 1953 ob 21. uri , v AVDITORIJU ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE IZ LJUBLJANE Dirigent: Samo Hi bad Soliš;: Jelka Krek - Staničeva Spored obsega dela Sme- tane, Čajkovskega, Kreka in. Go Jotovca. IZ \A]NOVElšEG\ STATISTIČNEGA BILTENA ZVU ŽIVLJENJSKA RAVEN V CONI A zaznamuje stalno upadanje Danes porabi tipična petčlanska denarja kot I. 1938. • Tendenca družina za preživljanje 50,70-krat več padanja cen se kaže samo pri tekstilu Statistični bilten anglo-ame-riškega področja Tržaškega o-zemlja, za mesec april, objavlja dokončne statistične podatke celotnega področja za leto 1952 in za prva dva meseca tekočega leta. V tem biltenu so najrazličnejši podatki, od števila prebivalstva (rojstva, smrti, imigracija, emigracija itd.) do podrobnih podatkov o notranji in zunanji trgovini področja. Poglavje zase je tudi tabela o cenah in potrošnji vseh predmetov široke potrošnje. Zanimiva je statistika o življenjskem standardu na področju in o cenah v tržaški občini. Zadnji statistični bilten objavlja, po indeksu, življenjske stroške v letih 1951 in 1952 ter v prvih dveh mesecih 1953. Podatki, so zračunani na podlagi povprečne cene in ugotovitve cen najvažnejših predmetov in uslug široke potrošnje in uporabe z namenom, da povprečno ugotovijo indeks življenjske ravni v določenem času. Za indeks je bila vzeta petčlanska družina, sestavljena iz dveh odraslih oseb, enega desetletnega otroka, enega sedemletnega in enega otroka izpod treh let. Na podlagi vseh teh ugotovitev je razvidno, da so stroški za preživljanje petčlanske družine vedno večji. Vzemimo za podlago indeksa za 1938, leto, štev. 1 (na tej podlagi računa tudi statistični bilten). Za prehrano je omenjena tipična družina 1951. leta porabila 59.33 krat več kot 1938. leta; 1952. leta 61,60; v februarju t. 1. pa 61,85 krat več. Za obleko,- 1951. leta 66,28; 1952. leta 56,96: februarja 1953. leta 54,11. Za stanarino: 1951. leta 7,66; 1952. leta 9,14; februarja 1953 9,96. Za ogrevanje in električno razsvetljavo: 1951. leta 36,78; 1952. leta 39,96; februarja 1953 40,67. Za razne stroške: 1951. leta 45,04; 1952. leta 47,05; februarja 1953 47,51. Skupno je povprečna petčlanska družina porabila 1951. leta 48,92 krat več, kot leta 1938; 1952. leta 50,55; krat več; februarja 1953 pa 50,70 krat več kot leta 1938. Kakor vidimo življenjske raven prebivalstva stalno pada. Pri tem pa je treba poudariti, da so ti življenjski stroški zračunani po najnižjih cenah blaga, kar praktično ne odgovarja dejanskim cenam v trgovinah in na trgu, kjer so vedno nekoliko višje. Iz gornjega je tudi razvidno, da samo postavka za obleko teži k stalnemu znižanju, medtem ko vse ostale postavke rastejo. Zato ne bo odveč, če bomo napisali katero blago široke potrošnje ali katere splošne javne usluge so tiste, ki so vedno bolj drage in ki vedno bolj obremenjujejo družinske finance. Riž se je v preteklem letu podražil za 5 lir kg; krompir se je v februarju letos podražil za 7 lir za kg; cena paradižnikove konzerve se je od leta 1951 do letos februarja povišala za 105 lir pri kg; surovo maslo v istem času za 92 lir za kg; mleko 7 lir pri litru; itd.. Najbolj pa so skočile cene uslugam ACEGAT, premogu in drvom. 1951. leta je stot oglja stal 3908 lir; februarja t. 1. pa 4750 lir. Cena drvom za kurjavo je od leta 1951 do februarja 1953 skočila od 1451 lir za stot na 1600 lir za stot. 1951. leta je 100 kubičnih metrov plina stalo 2992 lir, februarja letos pa 3265 lir; cena električnemu toku se je povišala v istem razdobju od 3142 lir na 3461 lir za 100 Kvvh. Toda to ni še dovolj, V zadnjih mesecih so se povišale cene drogerijskim predmetom, ki so bili obremenjeni z novim občinskim davkom, v tem letu pa napovedujejo nove občinske davke na predmete široke potrošnje, kar bo brez dvoma vplivalo na novo povišanje cen. Tatovi v lesnem skladišč na Proseku Včeraj okoli 13. ure se je o. glasil na policiji 33-letni Franc Rupel s Proseka ter prijavil, da so neznanci ponoči vdrlj v njegovo lesno skladišče na št. 100 ter odnesli nekaj vrtal in 4Q0 lir v gotovini. Tatovi pa se niso zadovoljili z ukradenim blagom, temveč so verjet, no v jezi, ker niso našli nič vrednega, razbili radijski apa. rat, žensko uro in raztrgali nekaj ženskih oblek, last Ruplove žene. Tatovi so najprej razbili šipo na vratih na dvorišču in nato z notranje strani odprli zapahe in si tako odprli pot. Rupel je utrpel zaradi tatvi. ne 3.400 lir škode zaradi vandalskega razbijanja pa kar 60.000 lir. Nezgoda med igro Pri igranju košarke med telovadno uro v srednji šoli ((Leonardo da Vinci*, je 18-let. ni dijak Aldo Costagna iz Ul. Revoltella včeraj zjutraj nerodno padel in se udaril po roki. Zaradi bolečin se je dijak takoj po padcu zatekel v bolnišnico, kjer so ga sprejeli zaradi zloma komolca leve ro. ke na ortopedskem oddelku. Ce ne bo komplikacij, bo fant okreval najkasneje v 45 dneh. Neznan izstrelek modno opekel otroka Včeraj navsezgodaj popoldne so morali zaradi opeklin I. in IL stopnje na obrazu, vratu in rokah sprejeti na dermatološkem oddelku 15-letnega Ermi. nia Ongara iz Devina št. 5, ki se je zatekel v bolnico z rešilnim avtom RK. Mladenič je pojasnil, da je okoli 13. ure delal na polju Josipa Legiše iz iste hiše, ko je opazil na tleh neki predmet. Komaj ga je pobral mu je ta eksplodiral v rokah. On. garo ni znal pojasniti kakšen je bil predmet. Po mnenju zdravnikov bo mladenič okreval v 10 ali 20 dneh. TR2ACANI PLANINCI Po planinah cveto narcise - me-denke, majnice ali kakor jih hočete imenovati. Cas je tudi za za poznele prebudnike planince in izletnike, da prvič zlezejo na hribe. Tradicionalni tržaški pomladanski izlet velja Slavniku. Ta je postal v letih, ko smo ga zapustili — med vojno in po vojni — naša kraška Golica. Pozlačena pobočja vsa dielrte v opojnem vonju narcis. Vsaj na majsko nedeljo otresite s čevljev prah tržaških ulic, ne bo vam žal. Pohitite! Vpisovanje je le Se danes v Ul. Machiavelli 13. NA OSOJE IN V ZILSKO DOLINO Zveza prosvetnih delavcev namerava prirediti v dneh 2., 3. in 4. junija izlet na Osoje in v Zil-sko dolino, ter vabi vse šolnike na Tržaškem, njihove prijatelje in znance, da se izleta udeleže v čim večjem številu. Kdor bi si rad ogledal zibelko slovenstva, kdor ljudi lepoto narave in komur je mar za družabnost, naj se prijavi do 15. maja na sedežu Zveze v Ul. Roma 15. II. Prijave se sprejemajo vsak dan, razen ponedeljkov, sobot in praznikov od 16. do 17. ure. IZLET V RICMANJE Zveza prosvetnih delavcev vabi vse šolnike na Tržaškem na družabni in zabavni izlet v Ric-manje. Skupen odhod dne 3. maja ob 15. uri izpred Portici di Chioz-za z avtobusom št. 25 do Katina-re. Od tam je približno pol ure hoda v Ricmanje. Pri Svari ob dobri volji, pri odličnem vinu in še čem drugem se bomo malo pozabavali. Vespisti in lambretisti in še drugi motoristi bodo seveda lahko drugače tja pripotovali. Tudi zamudniki ob vsakem času dobrodošli. IZLET V PORTOROŽ Zveza prosvetnih delavcev vabi vse šolnike na enodnevni izlet v lepi Portorož. Izlet je namenjen spoznavanju šolnikov med seboj, razvitku družabnosti ter oddihu in zabavi. Izlet bo na praznik 14. ma.l. Kdor ljubi lepoto slovenskih krajev, družabno živLjenje in sproščeno zabavo, naj pohiti in se čimprej javi na sedežu Zveze v Ul. Roma 15. II. Prijave se sprejemajo do 12. maja vsak dan od 16. do 17. ure razen sobot, ponedeljkov in praznikov. MOTOKLUB MLADOST NABREŽINA Motoklub organizira dne 10. maja enodnevni izlet v Ljubljano. Vpisovanje od 20. do 21. ure -na sedežu samo še danes 30. IV. 53. Odbor. PROSVETNO DRUŠTVO «S. ŠKAMPERLE* priredi 24. maja 1953 enodnevni izlet v Vrsno, rojstnv kraj Simona 'Gregorčiča. Vabljeni tudi prijatelji društva. Vpisovanje na sedežu društva na stadionu «Prvi maj* vsak dan od 20. do 21. ure. Zaradi ugodnosti naj se člani predstavijo s člansko izkaznico. MOTOKLUB JADRAN - OPČINE priredi dne 10, maja enodnevni izlet v Tolmin. Vpisovanje danes od 19. do 21. ure na sedežu kluba. 1ZPRB0 ZAVEZNIŠKEGA VOJAŠKEGA SODISCA 20 bojevitih beguncev obtoženih upora in nasilja Po pretepu v neki gostilni pri Sv.Soboti so begunci preprečili aretacijo dveh pretepačev. Preiskava se nadaljuje Kar 20 beguncev so včeraj pripeljali pred zavezniško vojaško sodišče in jih obtožili, da so se uprli policijskim agentom, katerim so tudi grozili. Inšp. D’Amato je predsedni. ku obrazložil zadevo in tako smo izvedeli, da je bil v nede. ljo zvečer v gostilni «ex Su-bietta* pri Sv. Soboti pretep med begunci. Policija, ki je bi. la o zadevi obveščena, Je poslala na mesto inšp. Furlana, ki je hotel aretirati dva pretepača. Toda tega ni mogel, kajti ostali begunci so se uprli m kasneje tudi zbežali. Inšpektor jim je sledil do taborišča, toda tu ga je obkrožilo kakih 100 beguncev, ki so jasno izpovedali, da ne bodo do. pustili aretacije. Oba begunca sta seveda medtem že zbežala v taborišče. Neki begunec je tedaj potegnil iz žepa nož. Kaj je hotel narediti še ne ve, ker policija zadevo še preisku. je. Begunci pa so se tedaj oborožili s palicami in kamenjem. Okoli 1. ure so poklicali njega. Podal se je v taborišče, ker je vedel, da ga poznajo kot poveljnika škedenjskega policijskega odseka. Mirno in z lepimi besedami je inšp. po. vabil begunce naj se razpršijo, toda ti so se uprli in še enkrat pojasnili, da bodo nastopili s silo, če bi hotela policija aretirati begunca. Ker je poznal dva izmed njih in sicer Cingova in Lajdaša, se je obrnil njima in jima priporočil, da bi se razpršili. Toda ta dva sta izjavila, naj se u-makne in z njim vred tudi po. licijski agenti, ki so bili okoli taborišča. Ker ni bilo drugega izhoda je inšpektor telefonsko poklical poveljnika taborišča, ki je prišel na mesto z nekim ameriškim majorjem. Tedaj so se begunci pomirili in se razpršili. Ker je bilo že pozno, so se policijski agenti umaknili in so žele naslednjega dne are. tirali pretepača. Včeraj pa so ob prisotnosti angleškega poveljnika miljske policijske cone uvedli preiskavo in identificirali vse uporne begunce. Vsi so bili torej na razpravi prisotni, le neko žensko, ki ji je bilo slabo, so poslali v bolnišnico. V imenu obtožencev je spre. govoril Cingov, ki je zanikal, da bi bili begunci oboroženi s palicami in kamenjem. Neki agent je namreč metal kamenje za neko mačko in eden iz. med teh je priletel v vrata to. varne Salvadori. Agenti so to takoj obrnili v svojo korist in izjavili, da so begunci metali kamenje. Predsednic sodišča major Grabb je begunce opozoril, da so gostje in da se morajo kot gostje tudi obnašati. Nikakor pa se ne smejo upirati policiji. Ce bi ubogali, bi nihče ne bil danes v dvorani. Ker je obtožba zelo resna, je maj. od. ločil, da vse obtožence — razen treh mladoletnikov in žene, katerih ne bodo sodnijsko zasledovali —- izpustijo na začasno svobodo. Inšpektorju pa je predlagal, da nedolžne izpuste, ker je tu. di možno, da se je policija zmotila. Inšpektor je pojasnil, da bo poročilo pripravljeno čez 7 dni in obenem izjavil, da si pridržuje pravico do aretacije še drugih beguncev, o ka. terih bodo med preiskavo ugo. tovili, da so sodelovali pri u-poru. Vabila bodo na razpolago danes, v soboto jn ponedeljek od 10. do 13. in od 17. do 19. ure ter v nedeljo od 10. do 13. ure v Ul. Roma št. 15/n. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ: 06 - 6» Gasilci: 2 - 22 Policija 2 - 23 Orkester Slovenske filharmonije bo koncertiral v torek 5. maja v KOPRU. r ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V soboto 2. maja 1953 ob 20. uri gostovanje v DEKANIH z Manzarijevo komedijo m l DELIBESOV BALET COPPELIA v režiji umetnikov Mlakarjev si bomo ogledali ob priliki izleta v Ljubljano 9. in 10. maja t. 1. Odhod iz Trsta v soboto 9. maja ob 14.30. Prijave bomo sprejemali na društvenem sedežu, Ul. Roma 15/n., še danes od 17. do 19. ure. PD VOJKA SMUC Razna obvestila TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB «L. KOŠIR* V nedeljo, 3. maja od 9. do 13. ure običajna zamenjava in delitev najavljenih znamk Članstvu se bo delila tudi četrta številka Nove filatelije, ki je pravkar izšla. JAVNA DRAŽBA V četrtek 21. maja bo od 12. do 13. ure v sobi 5t. 202 mestne občine javna dražba za dodelitev dobave opreme za dvorano instituta «G. Carducci*. Vse informacije se dobe v sobi št. 203 pogodbenega urada. NOVE ZNAMKE S 1. majem bo dana v prodajo spominska znamka za zasluge pri delu v vrednosti 25 lir. Rok veljavnosti znamke za prodajo in za zamenjavo bo javljen naknadno. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 29. aprila 1953 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrle so tri osebe, porok pa je bilo 19. CIVILNE POROKE: mehanik Giuseppe Juk in gospodinja Irma Cossutta CERKVENE POROKE: trgovec Lucio Beltrame in gospodinja A-delaide Nardella, uradnik Mario Bisia in gospodinja Norma Lot-tin-l, zidar Nevio Mllkovitsch in knjigovezka Llliana Bisotti, natakar Gaetano Cattarini in šivilja Minerva Gali, advokat Glorgio Bevllacqua in gospodinja France-sca Luciani, lekarnar Riccardo Cadore in lekarnarka Maria Flora Sponza, narednik am. voj. Franoes Fitzgerald in uradnica Celestina Giuli-Iuras, mehanik Mario D’Andri in prodajalka E-ster Pauli, klepar Josip Gombač in prodajalka Maria Minca, mehanik Vittorio De Robertis in gospodinja Annunziata Pino, šofer Lucio Maran in uradnica Glovan-na Pino, finan. stražnik Dino Ruzzier in šivilja Maria Lucia Ledda, mehanik Bruno Degasperl in gospodinja Maria Moratto, krojač Luciano Zorzet in pletilja ....................................; Tazio Romana Bernetti. uradnik __________ Fajdiga in uradnica Novella Za-rvusso, zdravnik Alberto Russo in pjanistka Sicia Nider, mornar Carlo Ljuba in gospodinja Bruna Blasizza, šofer Alberto Paolettl in bolničarka Giovanna Scarafilo, uradnik Emanuele Patrone in gospodinja Luisa Giadrossi. UMRLI 80: 48-letna Dora Po-ropat por. Umek, 42-letni Pietro Dantignana, 79-letna Maria Bor-satti por. Gabrielli. Obešenec v kleti Včeraj zjutraj je 48-letni Giovanni Moscheni iz Oderza in trenutno stanujoč v Ul. Ba. iamonti 7 hotel zapustiti stavbo, vendar je še prej odšel v klet. Ko je šel mimo kleti last 43-letne Aliče Gherseni vd. Ba. schier je mož opazil da so vra. ta odprta in da visi notri obe. 5en neki neznanec. Takoj je Po telefonu obvestil policijo, ki je prišla skupaj z zdravnikom dr. Nicolinijem na mesto. Zdravnik je ugotovil nastop smrti, nakar so moža identifi. cirali za 57-letnega Guglielma Marota iz Androne del Pane Policija je nadalje ugotovila, da je bil Marot dober znanec Ghersenijeve. Marot je pred smrtjo položil poleg sebe pismo z datumom 28. 4. 1963, v katerem je pojasnil vzroke, ki so ga dovedli do žalostnega koraka. Truplo so kasneje odpeljali v mrtvašnico splošne bolnice. ( GLEUALIŠČEVER^] POMLADANSKA SIMFONIČNA SEZ°Nn b)j_ r, ne -rviltrpl S6 Z3CIŠC P J-.« SIMFONIJ j bl8. Danes zjutraj se začne v »Jni .gledahiS» stopnic za tretji :v pone- _.mfonični koncert, ki dlrigenta deljek pod program1; Sergia Oelibidacha. N< P Ravel Beethoven — Leonora_. _ vil. Beethoven — - — Rapsodija; Schubert simfonija /,a» Excelsior. 15.00: brlela Ferzetti. Marta Barvni film; „Prndana Nazionale. l5-15- *fnt charleS ljenja*, Vera Cip A cenU. Van el, F°lc° prWove’ Mladini izpod 16 lel dano. Fimdrammatico.. 16.«kan ‘ggfo bog maščevanja*, tm . Wanda Hendn^ Barvr^ ^ Arcobaleno. 16-00; -pjcjcef. vragov*, S. Hayden, • a «Cyra»° * B. Rush. Astra Rojan 16.00: stra ho jan. Bergerac*. Jose F/£t- 'stsV&! rattacielo. 16.00: Rahela*. Olivia de . Grattacielo. .... . Rahela*, Olivia - -Richard Burton. -gr* A^ao1eli5Ohar^>aol#. ncno aeio AristoE. 16.00: «Star:i S yayn«. sco», Aliče Faye, John Barvni film. Drpmijcaj Armonia. 15.30: «Prne™„ peščine*, Mickey Rooneh Aurora. 16.00: «Metrosc^|tf> «Prikrivanje» Tracyjem. GaVibaWL'i5.00: sJrtnik^1”^ ja», u. * , Smith. Barvni film- koža», Ideale. 16.00: ((Bakrena J.' Peters, J- B- Lan č aster. . Ma'il,raiJ Impero. 15.30: »Mana gra»i Maria Cebotan. odH8111 Italia. 15.00: «Luči odra delo Charlie ChaplM . blata*-Viale. 16.00: «Knoka Gary Cooper. Barvn £ ciau “-.p. #Muka Kino ob morju. 16.00 1UU UU UiVijv. * jp i l»r teki osti*, Carla de Marc Lawrence. Held"na vg Massimo. 16.00: <

dolin, 19.00 . Večerne ^ 30 2*^ Glasba za lahko ; poročila. , 306,1 m^li Svil:3?2 Poročila. 13,00 Bavei: ,45 % harmonika. .13-2r„hleini. .'.Tj 13.30 Tržaški poro«118’ bavna glasba. 14.00 Glasba za štiri l5 G Plesna glas‘bn- Ameri^nvedft predavanje. 18;45 A gl r 19.00 Slovenščina j9.45 1ef 19.20 Pestra k]a„eiodild 1 M čila. 20.M Lepe svet ^ Slovenski motivi; p2^ V oder - Nicodemi. poKi!T$‘5 pe ert Čajanka. 18.00 Ura ^ A', * Klavirski kvart*- upoW>, 23.30 NOČdi^, SKjanii ~ JVoi/e bff j v Ljudski ^®,, dveh Indijanski" ^,vejt n je. dveh bobrov. ^agrš« kazuje življenje „ hrabr v divjini, kjer J^ijiva i£jiA bistro oko m' .ijevaio- ,?rOB0*jji' kot vsako izpr ja, čar A dijanskega Pisa zina. IZLEU »• S#v POREČ ,N H MAJA 10' iN,zlet v AjDovŠČitf° VIPAVO Vpisovanje LJUBI"'*"0 IUBSHV PODBBAB 1» PIVKO 7 ;Adria-Ex^^l. ^Severo Vpisov: pred vojni, Italiji ^ PnklJu^tvljo k BaSh taJK ^ej 56 tu T urn se Proslavljal sbišakf f ^.Praznovanje je na vladavina Sim a, j P° Pohodu na ^ i'qpfi ^'o h iev žele po le. fa&tičn. so iz®h posebni «11 2akonl Za zagčito t^^^PPno z ustanovi-dJ.?JPosebnega sodišča. Te-flrui, J 3a 3e vsilila neki lo 7* Pra?)nik v madomesti-ajffl prvi m,aj. in sicer 21. s dan rimske volkulje, branil'16 *?red 3999 leti čuvala, t5tanovit£rhr££lila dv0^ka’ „ . vitelj a Rima. A kdo za to; proslav-je delovnega praznika . Ju mkoli opuščeno, dasi 1 *Z° ,di P^ed fašistično \ratiovlado zelo otežkočemo. iti?« minilo prvo deset-S® tasfema. Začelo se je No. V Evropi se je laske-. fašizmu pridružil nem-ih pa je ohra-^aekeavrste parodijo prve- Pinv?eSe't3uv1935-19'1-0 se je tams T°mazič, naš sedanji jeinani heroj, sredi svojega w,aa3a Prizadeval, da bi tik f Prve€a maja zado-!e hfu ti.s1x) veljavo kot jo »api.it,vaiena svobodoljubju T0frska- Ze Pavlu Mor-ortra^^tedanjemu edinemu manifestacij je ljudi na Tržaškem, taj^n Phdobiti za prvo-hoDoi,,, Praznovanje celo važnpitJ T,e>. oziroma vsaj ta fašut--* ente tega stvo. šele 7 ,.lcne Propagande, a v ^v. .h^lijanskim vdorom 'ttervf?^.0 ter s fašistično tu Pr°ti španske- du Rodoljubnemu naro-Večji u Ph nas zbudila v M zavest, da mora ^■rrunor*v, - viden na- i &°rskahavi l1. obsodbo OQs°dbo prvega Italijo ’ ~i Ba je fašistična 5ig narogdfila nad ned0lŽ' 3e Plnko Tomažič iz- IJa Matica oprav-r°(ino /n kiTturno, na-stvo ajt analno poslan-"i pri t/si smo ji dolž-deiu Plemenitem sjimo afati- Zato poprajmo 3em elani in Dijašk®0,, Prispevke za >^k0 Matico tfai ra ; j^SUst^0 Prvi maj in prvi * ®ior«wPro,'estna dneva liudstva proti ^sfftolovsdnam podiv-rante aS|®na. Za organl-,ttie skn^v ^ ie °Prl na dovai6 apl£e-v hi so dotlej n Tržaškem im Go-k v 'fskr Koničevo skupili Pov-i,U' s hatero je bil S>&n v°dka (Albin ^'Žkeffn ’(na Nardinovo z 3 rJ ln končno je še S'?0, v i?ra,vil udarno skuhal r ,e.n 3e v glavnem Ni n^a sta- To je ime-tN ;2V? velikem kobari-Nj2Razencu, ki je bil [N turif' V Italtji in je po- ;>SLUmrl v 3eči v Sa- N. v? Andreja Man-tehniki te skupine so pripravljali gesla za prvi maj in prvi avgust. Drugi so na dan 1. maja navsezgodaj dvignili prvo-majske zastave na električne daljnovode, v goriški in tržaški pokrajini, začenši od Trstelja, s katerega je vidna Gorica, pa vse tja do Trste-mika, ki zre na Trst. Dolgo so vihrale v vetru. Sele ko je električna centrala ukini, la tok, so mogli uslužbenci izvršiti ukaz razjarjenih fašističnih oblasti in odstraniti prvomajske pozdrave. Veliko je bilo navdušenje delovnih ljudi Primorske, ki je mogla tedaj vsaj na ta način manifestirati svojo so. lidamost z drugimi napadenimi narodi. A tudi za naš obstoj je šlo. Pinko Tomažič, ki je prav dobro poznal izjavo treh sosednjih kom-partij iz leta 1934 ter jo v poljudni obliki tudi priob- čil v prvomajskem proglasu, je oznanjal, da se bliža čas, ko bo primorsko ljudstvo znalo streti okove, in si priboriti lastno osvoboditev. Slovenskim množicam je pri. klical v spomin stoletno bor. bo slovenskega naroda od kmečkih puntov do upome, vsakdanje požrtvovalne borbe primorskega ljudstva, ki ga ves teror fašistične strahovlade ni mogel zlomiti. In tako je tudi za fašizma, ob prvomajskih ilegalnih proslavah, primorsko ljudstvo jeklenilo svoj značaj, krepilo duha odpora in se pripravljalo na velike dni o-svobodilnega boja, ki je, ob izbruhu fašističnega napada n.a svobodoljubne narode, zajel tudi vso Primorsko in jo, skozi legendarno epopejo solza, krvi in junaštva, privedel na prag svobode in socializma. Z zvončkljanjem, bobnanjem in petjem spremljajo ameriški Indijanci »bojni piesn, ki ga plešejo v slikovitih narodnih nošah. . - NEKOČ JE ŽIVEL DEČEI C, SIN ČEVLJARJEVE VDOVE , d U ln m ib Ci l rVi ibi lini n tliiil&ibvn Rodil se je leta 1805 u Odensi - S štirinajstimi leti gre iskat sreče v Kopenhagen - Učitelj glasbe Siboni ga da na lastne stroške učit petja - Hodil je u šolo blizu Hamletovega gradu v Etsinoru - Za ljubeznijo ženske je hrepenel zaman - ,.Nauči se leči jajca kot jaz“ - Iz ..labodjega jajca" na ..račjem dvorišču" Nekoč je živel reven deček, sin čevljarjeve vdove, ki je šel kraljevega princa poprosit podpore. Poln upanja je pel in deklamiral pred njegovo visokostjo in ko ga je princ prijazno vprašal kakšne podpore si želi, je drzni dečko odgovoril: «Rad bi pisal pesmi in drame ter igral v Kraljevskem gledališču*. Princ je pogledal neotesanega fanta s smešno velikim nosom in žalostnimi očmi, ki so ga bile same roke in noge, ter mu odgovoril po vsakdanji človeški pameti: «Eno je deklamirati, drugo je pisati pesmi. (To pravim tebi. samemu v dobro!) Svetujem ti, da se lotiš raje koristnejše obrti, finega mizarstva, na primera. Fant pa, ki ni imel vsakdanjega človeškega razuma,, marveč zelo nevsakdanjega, ki ga imenujemo genij, je. šel domov, razbil svoj glinasti hranilnik, se poslovil od matere in od brezpomembnega očima, ter se odpravil iskat sreče. Zatrdno je vedel, da bodo še nerojena pokolenja slavila ime Hansa Christiana Andersena. V pravljičnem svetu Da pogoltneš takole zgodbico, moraš verjeti v pravljice! Hans Christian je bil ves prežet z njimi. Nekaj jih je bil slišal od očeta, človeka z velikimi duševnimi darovi, ki pa se je bil lotil koristne obrti — kar je bil vedno obžaloval. V tolažbo si je čevljar po večerih naglas bral pravljice iz «Arabskih noči». Njegova žena ni mnogo razumela, njegov sinko pa, ki se je delal kakor da spi, je vsrkaval vsako besedo. Podnevi pa je Hans Christian čepel pred vrati prejne sobe, kjer so predle stare ženske in je slišal vse pripovedke, ki so si jih pripovedovale. V tistih časih je bilo na Danskem toliko pravljic, kolikor je bilo s slamo kritih streh s štorkljami na njih. Med sagami o mestu Odensi, kjer je bil 1805 Andersen rojen, je bila ena o vilah, ki so naplesale svoje soplesalce do smrti. „Rdeči čeveljčki‘‘ In tako je Andersen-čev-Ijar, ko je lepa, mlada gospodična naročila pri njem par škrlatnih svilenih copatk, mislil, da se je pričela njegova sreča. Ko pa je ta trdosrčno odrekla plačilo, je revrto hišo napolnila grenkoba. Iz te male tragedije, pomešane s . starimi odenskim: legendami, je čevljarjev sin napisal strani, ki so jih pred nedavnim milijoni in milijoni gledali v filmu «Rdeči čeveljčki«. Kajti prav v tem je Andersenov genij, da je v čarobni moči njegovih pravljic toliko vsakdanje resnice. „Deklica z vžigalicami“ Mater Hansa Christiana so bili kot deklico pošiljali beračit po cestah. Namesto tega se je skrivala pod mestnimi mostovi in si grela svoje bose nožiče s premrlimi ročicami, ker se je bala iti domov. Prvo ljubezen, ki je je bila kdaj deležna, ji je nudil neki zapeljivec; izginil je preden se ji je rodila hčerka. Njen sin ji je iz usmiljenja do nje in do njenih bridkih težav v življenju napisal znano pripovedko o »Deklici z vžigalicami«. Njegovo pero je bilo kot čarobna palica, ki je sčasoma spremenila vsako zgodnjo bridkost, celo pojemajoče zdravje očeta, v pravljico. Nekega dne je dečko občudoval ledene rože na oknih in njegov oče mu je med kristali pokazal belo žensko postavo in rekel: «To je snežna kraljica. Kmalu bo prišla po mene«. Cez nekaj mesecev je umrl. 7 penijev in krasen deški sopran Ko je v njegovo zgodbo vstopil neprijazni očim, in potem, ko mu je princ svetoval naj se loti mizarstva, je Hans Christian s štirinajstimi leti šel iskat sreče v Kopenhagen. Tam je zvo- nil pri vseh odličnikih. Pred slavno balerino je poskusil plesati; imela ga je za šemo, in ga odgnala. V svoji najboljši ponošeni obleki, s klobukom, ki mu je šel preko ušes, je znanemu piscu iger zdeklamiral tragedijo, ki jo je sam spisal za lutke, ki mu jih je bil izrezljal oče. Ostalo mu je samo še 7 penijev. 7 penijev in krasen deški sopran. Zgodilo se je, da je z njim dirnil srce profesorja Sibonija, učitelja glasbe na konservatoriju, ki je odslej plačeval, da se je fant lahko učil petja. Hans Christian je bil presrečen. Cez nekaj mesecev je prišel v puberteto, njegov sopran je izginil za večno. Toda kmalu si je s svojimi sposobnostmi pridobil novih prijateljev, celo neko princeso, ki mu je darovala nekaj denarja za hrano in obleko, on pa je vse zapravil za poezije in za gledališke vstopnice. V podstrešni sobici Iz svoje podstrešne sobice je lahko videl slemena streh in zvonike cerkva tega starega mesta. Bil je dober pri-jatel pozno v noč svetečih svetilk in samotnih sveč ob posteljah bolnih otrok. Nič ni šlo v izgubo pri kasnejšem piscu pravljic: »Stara cestna svetilka«, «Kaj je videla luna« itd. Toda nekaj ni videl, čeprav je bilo prav pred njegovim velikim nosom: njegovi epi, tragedije in romance so bile smetljive potvorbe. Toda kljub temu se je iz smeti svetilo zlato, in to je pritegnilo oči Jonasa Col-lina, enega direktorjev Kraljevskega gledališča. On je izposloval, da so mlademu avtorju dali možnost šolanja. Blizu Hamletovega gradu Poln nade je Hans Christian stopil v šolo blizu Hamletovega gradu v Elsino-ru, ki joje vzdrževal nekiSi-mon Meisling, pri katerem naj bi fant tudi živel. Meisling, ki je bil sam neuspel poet, je zaradi Christianovih talentov, fanta zasovražil. In čeprav je Hans Christian kar dobro napredoval, ga je Meisling ponižal do solz, ko mu je rekel, da je zanič.’Toda skopi mož je skrbno pazil, da ne bi izgubil neplačane pestunje. Zakaj zanemarjeni Meislingovi otroci so bili tiho kot miške, kadar so sedeli ob koščenih kolenih velikega fanta, ki jim je pripovedoval pravljice — nesmrtne pravljice, ki so tedaj kazale svoj prvi blesk. Polna kolena otrok Ko je Meislingovo kruto ravnanje prišlo na dan, je Collin odpeljal dečka v Ko- penhagen v šolo. Tudi tukaj je najbolje shajal z otroki. Kosil je v domovih šestih usmiljenih prijateljev po vrsti in v vsaki teh hiš so otroci plezali na njegova kolena in prosili za pravljice. O štorkljah, o sneženem možu, o božičnem drevescu itd., itd. Pripovedovati je znal tako živo, da si videl in slišal korakati mimo cinaste vojake in si čul galop konj, vpre-ženih v kočijo. In iz papirja je znal izrezovati take živahne vzorce, kakor si jih je le misliti mogoče, — danes so spravljeni v Andersenovem muzeju v Odensi, v njegovi rojstni hiši. Kaj je kokoška rekla rački Za ljubeznijo ženske pa je okoren mladenič brez beliča, hrepenel zaman. Dobra Colli-nova družina, tri njene generacije so bile vse,kar je imel. Seveda so si šteli v dolžnost, da obdrže tega sanjača na trdnih tleh. Silili so ga, naj opusti to nesmiselno pisarjenje in naj se poteguje za kakšno skromno uradniško mesto. Govorili so kakor so govorile živali v pjegovi najslavnejši pripovedki: «Tako ti pravim v tvoje dobro«, je rekla kokoška grdi rački. «Nauči se leči jajca kot jaz«. V »Grdi rački* je Hans Christian Andersen s svetlo ironijo povedal zgodbo svojega življenja. „Saj sam nekaj zaslužim“ Prve pravljice so bile izdane 1. 1835, a napisane so bile malomarno, ne da bi pričakoval uspeha. Toda o-troci so jih čitali in jih zahtevali še in še. In tako so ga te vnete ročice potisnile na pot, pričel je delati resno to, kar poznamo danes kot njegovo veliko delo. »Tedaj sem se poglobil v sebe, našel zamisel za starejše ljudi in jo povedal otrokom, pri tem pa nisem nikoli pozabil, da očka in mamica poslušata!« Cez 37 let, o božiču, je izšel nov zvezek Andersenovih pravljic ter odkrival zaklade resnice, žalostne lepote, zabavne ironije tako, kot tega še nikoli ni nihče podal strmečim otroškim dušicam. Zakaj Andersenove pripovedke so pesniško odkritje resnice o življenju okoli nas. Vsi mi smo se od srca nasmejali zviti štoriji o vladarjevi novi obleki — o oblačilih, bi rekel navihanec, ki je svetoval vladarju, naj jih naroči, ki bodo pri vsej veli-časti nevidne neumnim in neplemenitim ljudem. In tako so vladar in njegovi dvorjani do neba hvalili blago, ki naj bi bilo razstavljeno na praznih statvah. In res, vladar se je razkazoval pred vsem mestom v obleki, za katero ni hotel priznati, da je ne vidi in vsak v množici je vzklikal »Oh!« in «Ah!» v občudovanju. Samo nedolžen otrok za zamreženim oknom je vzkliknil: «Toda, mamica, saj sploh ni oblečen!« Ta zgodba je vedno znova sveža, kadar pretveze najdejo nov kult. Čeprav je bil zdaj slaven, je bil bolj ljubezniv kot kdaj. Meisling ga je srečal na cesti in se mu opravičil za svojo nekdanjo krutost. Andersen mu je odpustil in ga tolažil. Ko ga je kralj poklical na dvor — ta isti princ, ki mu je nekoč svetoval naj se loti koristnejšega dela — in namignil poetu naj poprosi za kraljevske časti, je Audersen preprosto odgovpril: »Saj sam nekaj zaslužim«. Kar je zaslužil je bila ljubezen vsega širokega sveta. Njegova nerodna postava, njegovo preprosto in ljubeznivo lice je poznal vsak o-trok ter kar poletel k n)e" mu. Njegove pravljice so bile prestavljene v več jezikov, kakor katerakoli druga knjiga. Sprejeli so -ga na vseh evropskih dvorih in ga obdali z najvišjimi odlikovanji. Največji pisatelji tistih dni, od Dickensa do Victorja Hugoja, so mu želeli dobrodošlico kot sebi enakemu in med ptiči takega perja je naposled spoznal, da «ni važno, če si se rodil na račjem dvorišču, da si se le izlegel iz labodjega jajca«. D. in L. BEATTIE Skoraj pol stoletja je ščitil angleške industrijske delavce zakon proti ‘boleznim, za katerimi so zboleli med svojo zaposlitvijo. Odškodnino za bolezni specifičnega industrijskega izvora je ustanovil poseben zakon iz leta 1906, ki je našteval šest vrst takih bolezni. Zakon je tudi pooblaščal pristojnega ministra, dia razišče, katere (nadaljnje bolezni izvirajo iz industrijskega dela — razen slučajnih nesreč — in ki se jih nato lahko doda boleznim, katere našteva zakon. Štirideset let kasneje so nesreče in bolezni, ki imajo svoj izvor v delu, postale predmet državnega zavarovanja. Nedvomno je za delavce važno, da se ta zakonska zaščita postopoma razširi na nove industrijske bolezni, ki spremljajo tehnični napredek in zlasti povečano uporabo mehaničnih strojev. Z vsemi temi vprašanji se je ukvarjal tudi poseben odsek angleške sindikalne zveze, katerega delu gre mnogo zahvale za to, da so v teku let dodali gorenjemu seznamu še razne druge bolezni. Zdaj se navedeni sindikalni urad ukvarja z novo boleznijo, ki jo strokovno imenujejo »Raynaudov pojav«, poljudno pa »mrtva roka« ali «beli prsti« Bolezen povzročajo motnje mehanizma, ki ureja krvni obtok v okončinah človeškega telesa in mislijo, da je bolezen ozko povezana z uporabo strojev na električni pogon in s hitrim gibanjem ter vibrirajočih strojev, s katerimi imajo opravka delavčeve roke. Posledice bolezni so lahko resne, v nekaterih primerih pa lahke in samo prehodne. Ugotavljanje, če je imeti «Reynaudov pojav« za bolezen dela, že nekaj časa zaposluje strokovnjake. Ni več spora o tem, da lahko vibriranje strojev v človeški roki povzroči značilno nesposobnost za delo. Vendar ni tako preprosta stvar uvrstitev v zakoniti seznam industrijskih bolezni. Tako so bile na primer velike težave z uradnim priznanjem posebne bolezni pljuč, ki jo povzroča često vdihavanje malih rudninskih ali kovinskih delcev in ki jo znanstveno imenujejo «pneumoconiosis», poljudno pa tudi «prašna pljuča«, iin za katero zbolijo delavci, ki delajo s premogom ali drugimi trdimi gorivi, ki drobijo sirek ali kopljejo glino. Sele lani so v Angliji dodali to bolezen uradnemu seznamu. Raziskavanja «Raynaudovega pojava« so se začela spomladi 1950. Industrije, v katerih se pojavlja ta bolezen, obsegajo predelovanja kovin, tekstilno področje, rudarstvo, stavbarstvo ter železnice in prevozništvo. Vendar zbolijo za to boleznijo tudi osebe iz vzrokov, ki nimajo ničesar skupnega z njihovim delom in tako je težko v posameznem prime- ru dokazati industrijski izvor ter zbrati stvarne dokaze, ki točno kažejo, katera vrsta dela je bolezen povzročila. Dokazano je zdaj, da lahko vibracije, ki jih doživljajo delavčeve roke pri nekaterih stalnih in prenosnih strojih, vendar ne vse, povzročijo Ray-naudov pojav. Ni pa zadostnih dokazov za domnevo, da vse take zaposlitve ali vsi tresoči stroji povzročajo «mrtvo roko«; Zdaj skušajo rešiti vprašanje na podlagi izkušenj1, ki jih zbirajo. Vse take bolnike preiskuje zdravnik, stroške je deloma prevzelo ministrstvo državnega zavarovanja. Opremo za višinsko letanje letalcev ameriške vojne mornarice, ld jo vidimo na shki, so preizkusili pod pogoji, kot so v višini nad 23.000 m, kjer brez take opreme nastopi v nekaj sekundah neizogibna smrt. ni '1 AM RK" yyUJL IZOLA IZVOZ UVOZ želi vsem delovnim mnogo uspehov kolektivom USTANOVLJENO 1896 • Ladjedelnica je specializirana za nujna popravila v pristanišču, med nakladanjem in razkladanjem • Izvršujemo popravila ladij vseh vrst in velikosti LADJEDELNICA VIKTOR LENAC REKA (Jugoslavija) • Popravljamo vse vrste ladijskih kotlov • Izdelujemo kotle za centralno kurjavo • Izdelujemo železna ogrodja za mostove in strehe, pristaniška dvigala itd. c Ladjedelnica je bila po vojni v celoti razširjena in opremljena z modernimi napravami • To nam omogoča, da moremo najhitreje ustreči svojim odjemalcem. Za vsa pojasnila se obračajte na naslov: brodogradilište ..VIKTOR LENAC"-REKA Pošt. pret. 219 - Telefoni: 35-04, 3505, 35-06 GRABUBEMO PODJETJE ebilit IZOLA iskreno čestita delovnemu ljudstvu ob priliki L maja PORTOROŽ Ob priliki L maja čestitamo cenje P/oti fašizmu ie 1. maja vjhrala rdeča zastava NOVA INDUSTRIJSKA BOLEZEN «Reynaudov pojav« i VREME Vremenska napoved za danes: napovedujejo pretežno jasno vreme s krajevnimi pooblačitvami. — Temperatura se bo zopet nekoliko dvignila. - Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 17.9 stopinje; najnižja 12 stopinj. TRST, četrtek 30. aprila 1053 PRIMORSKI DNEVNIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 17.40: — - ljudske Jugoslovanski narodne pesmi in plesi. 18.30: Iz J revolucije. — Trst II.: 14.15: Glasba za štiri klavi j-19.00: Slovenščina za Slovence. — Trst IJ 11-30. e ven: Koncert v D-duru. Delovno ljudstvo Goriške bo letošnji praznile 1. lAJ proslavljalo v Štever janu „Med borovci^ Prireditev se bo začela ob 16. Po uvodnem govoru bodo goriški pevski zbori odpeli sledeče pesmi: 1. V. Vodopivec: Steverjanska himna — moški zbor Steverjan. 2. I. Zajc: Slava delu; V. Vodopivec: Pobrati-mija — moški zbor Sovodnje-Podgora. 3. Narodna: Ko ptičica sem pevala; Ciril Pregelj: Lep je vrtec... — ženski zbor Stamdrež. 4. M. Pimik: V saneh; Ciril Cvetko: Pomladna; R. Simoniti: Lepo moje ravno polje — ženski zbor Poljane. 5. Karel Pahor: Zdravica; Karel Pahor: Pesem ženč; Rihard Orel: Sem korajžen vesel; Rihard O-rei; Al’ste ga videli? — ženski zbor Podgora. 6. Knahl: Slovan; Emil Komel: Slovenski fantje; S. Mihelčič: Nebo žari — moški zbor Vrh-Dol-Poljane-St. Maver. 7. A. Hajdrih: Jadransko morje; V. Vodopivec: Bratje v kolo; B. Ipavec: Planinska roža; A. Ned-ved: Mili kraj — moški zbor steverjan. 8. O. Dev: Pojdem v Rute; V. Vodopivec: Na Posavju; M. Tomc: Majeva; S. Mihelčič: Micka bi rada Jurka dobila — mešani zbor Standrež. 9. K. Boštjančič: Moje dekle; A. Nedved: Na straži; J. Aljaž: Soči — moški zbor Vrh-Dol-Polja-ne-St. Maver. 10. Ant. Lajovic: Kroparji; K. Anatolsiki: Sreča na polju — mešani zbor Podgora. Po programu bo prosta zabava in PLES Poskrbljeno bo za hrano in pijačo. Avtobus v Steverjan bo začel voziti s Travnika ob 14.30 in bo vozil vsakih 45 minut, dokler bo kaj ljudi. Ob slabem vremenu bo proslava v nedeljo 3. maja ob isti uri. Želje in dejstva Zadnje številke eArene di Pola> hočejo za vsako ceno z nedvomnimi neresnicami in pretiravanji dokazati, da v Italiji Slovenci niso mogli nikdar z volitvami kot izrazom «italijanske demokracije» doseči števila, o katerem trdijo, da obstaja, ter drugič, da nima pomena govoriti o slabem položaju Slovencev v Benečiji, ker njihovega obstoja nikoli nobeden ni niti opazil! Prvo laž je *Arena» objavila zato, da bi pokazala, da je nepravilna uradna o-cena števila italijanskih prebivalcev v Jugoslaviji in je to podkrepila z dokazom, da je Slovencev v Italiji le epeščicas. Z drugo pa je hotela oprati kot glasilo enajbolj zavednih Italijanov» protinarodno delo tri-kolorističnih band, ki so prizadejale že dovolj gorja beneškim Slovencem. Pisati, da Slovencev v Benečiji ni nikdar nobeden niti opazil, si lahko dovoli sgmo tako neresen in skrajno nacionalističen list kot je Arena. Clankar bi moral voditi malo več računa vsaj o svojih čitateljih, ki se morda spominjajo uradnih italijanskih podatkov od leta 1901 in od leta 1914, ko je bilo v Benečiji naštetih nad 40.000 prebivalcev, ki so govorili slovenski in so potemtakem Slovenci In ne iitalianissimi». kar bi želela eArena* in njej enaki krogi v Italiji. Ta številka seveda ne more biti povsem točna, saj dobro vemo kdo in kako je vodil popisovanje prebivalstva; vendar je dokaz, da je italijanska vlada priznala obstoj slovenske manjšine v Benečiji. Za goriške Slovence pa naj se nikar prevet ne briga, ker so bili še pred prihodom raznih ezulov in bodo tu bivali še naprej. Goriška zemlja je sestavni del njihovega življenja in zato je vse zaman gojiti neprikrite želje, da bi Slovenci na Goriškem Izginili. Obstajali bodo toliko časa, kolikor časa bo na tem svetu obstajala s slovensko krvjo prepojena goriška zemlja. KINO VERDI- 17: »Karabinka Wil- liams», J. Stewart in W. Co-rey. VITTORIA. 17: »Zlata kočija«, A. Magnani. CENTRALE. 17: «Kuma Tzai Kuma«, A. Haufs. MODERNO. 17: «Most drane-žev», R. Scott in J. Hayes. Javni nastop gojencev Glasbene šole Nastopili bodo s svojimi glasbili v prosvetni dvorani na Korzu Nocoj priredijo gojenci Glasbene šole v Gorici instrumentalni koncert, na katerega toplo vabijo vse ljubitelje glasbe. Koncert se bo pričel ob 20. uri v prosvetni dvorani na Korzu! Izplačilo pokojnin na tekoči račun Izplačevati jih bodo pričeli s 1. majem S 1. majem bodo pričeli tudi v goriški pokrajini poštni uradi z izplačevanjem državnih pokojnin na poseben tekoči račun. V Gorici bodo izplačevali pokojnine pri blagajni glavnega poštnega urada ali pri obeh podružnicah na Korzu Italia in v Ul. Carducci po vrstnem redu, ki ga bo sestavil pokrajinski zakladni urad na podlagi predloženih prošenj. Upokojenci naj se za prejem pokojnin obrnejo na urade v glavnem poštnem poslopju v pritličju, kjer bodo odslej delili pokojnine. Izpili na slov. srednjih šolah v Gorici Na slovenskih srednjih šolah v Gorici bodo v prvi polovici junija sprejemni, vstopni in zaključni izpiti po vrstnem redu, ki bo pravočasno objavljen na šolski razglasni deski. (Mature bodo v drugi polovici junija, kakor smo že objavili). Prošnje za pripustitev k tem izpitom morajo biti napisane na kolkovanem papirju za 24 iir in naslovljene na ravnateljstvo šole. Oddati se morajo NAJKASNEJE DO 15. MAJA v šolskem tajništvu. Izgubljen in najden «Topolmo» Pretekli teden se je odpravil v Milan na velesejem tudi goriški trgovec Pio Gandolfi iz Moše. Med časom, ko si je Gandolfi ogledoval razne paviljone, je pustil avtomobil na cesti v središču mesta. Ko se je zvečer namenil domov, ni več našel svojega avtomobila «Fiat 500». O tatvini je takoj obvestil milansko policijo. Ker je po prvem dnevu iskanja že popolnoma obupal, se je odpeljal z vlakom v Gorico. Včeraj zjutraj pa ga je goriška kvestura obvestila, da so našli njegov avtomobil v Milanu. DE2URNA LEKARNA Danes posluje ves dan in vso noč lekarna Cristofoletti na Travniku št. 14 tel. 29.72. PRED DANAŠNJIM NASTOPOM V PROSVETNI DVORANI Nfl KORZU Uspešno vzgojno delovanje Glasbene šole med naraščajem V slovensko - hrvatski ligi vodi osiješki Proleter 9. maja bo vokalni koncert otroškega zbora in dijaškega mešanega zbora iz Gorice Kakor je bilo že javljeno, bodo prvič letos v prosvetni dvorani na Korzu nastopili na. ši najmlajši ljubitelji glasbe, ki bodo svojim staršem in znancem prikazali uspehe ki so jih dosegli s trudom in pod požrtvovalnim vodstvom svo. jih učiteljev v glasbi. Nastopi, lo bo 20 mladih gojencev pri. pravne in nižje stopnje naše Glasbene šole v Gorici, ki skrbno seznanja mladi rod z glasbeno kulturo že vrsto let po drugi svetovni vojni. Pre-cej truda in volje mora biti na strani učiteljev in gojencev zaradi odmerjenega časa, ki ga ima otrok za vadenje, in pomanjkanja instrumentov, ki jih imajo na razpolago. Ven. dar so nam pripravili prijeten program, na katerem bomo sli. šali posamezne nastope s kla-virskimi in violinskimi kompozicijami, pa tudi otroško in mladinsko , solo petje. Vseka, kor se bodo Goričani radi od-zvali vabilu naših najmlajših, ki nam bodo danes zvečer ob 20. uri nudili prijetno razve, drilo. Glasbena šola v Gorici pa nam pripravlja za 9. maj vo-kalni koncert otroškega zbora in dijaškega mešanega zbora iz Gorice. Mladina in otroci nam bodo pokazali, da se z do. bro voljo in ljubeznijo do rod. ne pesmi lahko vzgoji in obdr. ži tudi pevski zbor, za katera, ga je čutiti prav v Gorici veliko praznino. Upati je torej, da bodo naši mladinci in mladinke, ko bodo zapustili šolske klopi, še vedno čutili po. trebo po učenju lepe pesmi, ki daje človeku tudi zdravo razvedrilo in voljo do dela. Program, ki se nam obeta za 9. maj. je zelo bogat. Ob. sega klasične skladbe in tudi narodne pesmi. Tako bomo sli. šali pevske skladbe Jakoba Pe-telina-Galusa, številne sloven. ske narodne pesmi Antona La. jovica, Oskarja Deva, Matije Tomca, Maraltovo »Ziljsko skladbo«, Kostičeve «Makedon. ske svadbene« in St. Mokranj-čev «2. rukovet«. Program bo prav gotovo pri. vabil ljubitelje slovenske u. metne in narodne pesmi, ob enem pa bi številna udeležba nagradila trud naše mladine, da ohrani slovensko pesem na tem delu zemlje, otrgane od matične zemlje. staršem Goffreda Mattine, ki je prispelo v torek skupaj z vestjo o aretaciji pobeglih dečkov. V svojem pismu Crellini iz. raža svoje zadovoljstvo, da je sprejel pod svoje varstvo oba dečka, ter govori o nekem «bližnjem cilju«, ne da bi pri tem dal kakšna pojasnila. Ko sta gradiščanska dečka zapustila Crellinijev dom, ju je policija ujela. Pripeljali ju bodo v Gradiško številkami, ki nima nobene sorodnosti s koruzo, ki jo navadno rabimo. Ker gre verjetno za obnovljeno seme naj je kmetovalci ne kupijo in naj se rajši obrnejo na kmetijske konzorcije, kjer prodajajo koruzno seme, ki je točno pregledano. Kmetovalci naj naznanijo pokrajinskemu nad-zorništvu za poljedelstvo prodajalce nepristnega semena, da bo lahko nadzorništvo kaj ukrenilo. Trčenje motorja in avtomobila Motorist si je zlomil gleženj in piščal desne noge Pobegla dečka prišla v policijske mreže Pričakujejo skorajšnji povratek k staršem v Gradiško V mrežo policije, ki jo je razpredla na Siciliji, sta pre. tekli torek prišla 16-letni Gof-fredo Mattina in 13.1etni Erzo Venturoli iz Gradiške. O potovanju dveh gradiščan. skih dečkov po raznih sredi-ščih Sicilije je bila takoj obveščena policija, ki ju je v to-rek zvečer izsledila v vasi Spadafora pri Messini Tukaj sta se dečka seznanila z nekim Cezarjem Crellinijem, ki ju je sprejel na svoj dom. Crellini je 25. aprila odposlal pismo Danes zjutraj okoli 11. je parkiral na Tržaški cesti pri hiši št. 6 mali tovorni avtomo. bil «Lancia Ardea« z evidenčno tablico GO 4935, last Marja, na Padovana iz Ul. Alfieri 19'. Njegov šofer Ermanno Pado-van je hotel zaviti z desne strani ceste zopet proti mestu in je za to dal znamenje. V istem trenutku je privozil po Tržaški cesti 31.letni Ferruccio Calligans iz Ronk na svojem «Guzzi» GO 6406, ki zaradi nenadnega obrata avtomobila ni utegnil pravočasno zavreti vozila. Calligaris je trčil ob levi del avtomobila in zadel z desno nogo ob blatnik. Ker si je pri nesreči hudo ranil nogo, so mimoidoči poklicali na po. moč rešilni avto Zelenega križa. ki je ponesrečenca pripe-ljal v mestno bolnico Brigata Pavia. Po pregledu so zdravni. ki ugotovili zlom gležnja in piščali desne noge. Na orto. pedskem oddelku se bo zdravil verjetno kakih 40 dni. Pri nesreči nista vozili utrpeli nobene škode Kmetovalci pozor Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo opozarja vse kmetovalce, da ponujajo nepristno koruzo dvomljivega izvora, pripravljeno v vrečah z napisom v angleščini, označeno s ROJSTVA. SMRTI IN POROKE V goriški mestni občini je bilo od 19, do 24. aprila t. 1. 12 rojstev, 3 primeri smrti, 7 oklicev in 11 porok. Rojstva: Gianfranco Ragnet-ti, Klavdija Bressan, Julijana Sdrigotti, Marija Culot, Dilet-ta Tagliarol, Lilijana Ferrari, Rita Colautti, Ema Drosgič, Ivan Medeossi, Just Škorjanc, Evelina d’Agostini, Marjan Cassani. Smrti: 74-letni natakar Jožef Ipavic, 86-letni upokojenec Peter Lipušček, upokojenec Alojzij Medeot. Oklici: šofer Ivan Bajc in Sergia Fabbro, financar Ra-mualdo Benetton in Velia Marchioli, uradnik Angel Ca-labrese in Marija Nave, pek Edvard Piani in tkalka Adela Bradaschia, orožnik Jožef Nar-della in Jožica Antoci, agent policije Anton Mavilla in Marija Taglianut, električar Jordan Comel in šivilja Bruna Vida. Poroke: mehanik Cezar Bla-sco in hišna pomočnica Ana Velikonja, agent policije STO Darij Bresigar in šivilja Norma Vončina, upravnik Silve-rij Baum in uradnica Alma Pauluzzi, delavec Jordan Mau-ri in tkalka Amina Mučič, delavec Dominik Brajnik in Marija Pecorari, poštni agent Aldo Silvestri in Ljudmila Brandelli, kmečki delavec Pe-riklej Baradel in delavka Angela Serato, agent policije STO Marino Birri in uradnica Lina Casagrande, pleskar Alojzij Paolis in Ivana Sfiligoj, zidar Jožef Bensa in Sava Fi-gelj, mehanik Anton Klanjšček in Dorica Liegl. V nedeljo so bili v sloven-sko-hrvatski nogometni ligi doseženi naslednji rezultati: Odred : Železničar 2:1 (0:1) Proleter ; »Rudar 1:0 (0:0) Kvarner : Branik 3:0 (2:0) Tekstilac : »Slavija 1:0 (0:0) Šibenik : Metalac 3:1 (2:1) Ljubljanski derby med Odredom in Železničarjem je nudil sicer borbeno igro, ki je bila včasih tudi lepa, toda v drugem polčasu je predvsem po zaslugi igralcev Železničarja postala preveč ostra in prešla v nedovoljene grobosti. Pri vsem nosi del krivde sodnikova neodločnost. Manj simpatično je, da se ob takih priložnostih tudi občinstvo pokaže dokaj nevzgojeno. Skoraj neverjetno pa se sliši, da je bilo prav občinstvo na tekmi v Trbovljah v nedeljski tekmi z osiješkim Proleterjem zelo disciplinirano. Rudar je držal neodločeni rezultat skoraj do konca igre; 4 minute pred koncem pa je gostom uspelo doseči gol in tako so chranili na lestvici razliko treh točk, ki jih loči od Odreda ,ki je na drugem mestu z 18 točkami. Na lestvici slede: Tekstilac (16), Šibenik (16), Branik (14), Kvarner (10), Metalac (8), Železničar (7), Rudar (6), Slavija (6). LIZBONA, 29. — Za latinski pokal bodo igrali 4. junija v Portu Barcellona in Reims, v Lizboni pa Sporting in Milan. Nato bo 6. junija v Lizboni tekma za 3, in 4. mesto, 7. junija pa tekma za 1. in 2. mesto. Milan in Sporting odpotujeta takoj nato v Brazilijo, kjer bosta sodelovala na turnirju za pokal «Rivadavia»; tekme bodo v Rio de Janeiro in Sao Poulu. Opomin so dobili Silvestri (Milan), Baldini (Como), Bia-gioli (Fiorentina), Snidero (Udinese). Globe pa bodo plačali Gramaglia (Napoli) 24.000 lir, Sentimenti (Lazio) 12.000, Malacarne (Lazio) 6.000; razen tega pa bo plačala Fiorentina 70.000 lir. Tekma med Po Patrio in No-varo se bo odigrala na igrišču v Seregnu. RIM, 29. — Priprave italijan. skih nogometašev za tekmo z Madžarsko 17. maja se bodo pričele prihodnji teden. Zvezno tajništvo bo pravočasno objavilo imena sklicanih kandidatov za reprezentanco. FLORENCA, 29. - Na današnjem nadaljevanju teniškega turnirja so se plasirali v nadaljnje kolo med drugim Mar. cello Del Bello, Davidson (Sved.) z zmago nad Matou-šem (emigr. CSR) 6:1, 6:1, Ro. lando Del Bello z zmago nad Foxom (ZDA> 6:4, 10:8; Vieira (Braz.), Cucelli, Sockemberg (Sved.), Gardini z zmago nad Argonom (Urugv.) 7:5, 6:1, Branovič z zmago nad Sirolo (It.) 11:9, 6:3. V Beogradu bodo 1. maja mednarodne konjske dirke, na katerih bodo nastopili tudi Francozi in Angleži. Za Francoze bodo tekmovali oficirji, prav tako pa za Angleže, in sicer bodo prišli v Beograd angleški oficirji garnizona iz Trsta. Letošnja „Dirka po 1101111“ 3968 km, razdeljenih na 20 etap * (12. maja) in končni cilj (2. junija) v Mi Sklepi seje ital. nogometne zveze MILAN, 29. — Kakor da bi še ne zadostovalo, da ima Lucchese že zagotovljen izpad iz serije B in kakor da bi mu ne bilo že dovolj raznih kazni — suspenzije igralcev, igrišča, odbitek točk, — mu je italijanska nogometna zveza na svoji današnji seji zopet suspendirala igrišče za dve nedelji: posledica incidentov na tekmi s Trevisom, ko je poleg drugega občinstvo hotelo tudi vdreti na igrišče, kar so pre-j prečili organi javne varnosti. KOLESARSTVO V Maroku vodiCouvreur AGADIR, 29. - V deseti etapi dirke po Maroku (Mogador-Aga-dir 174 km) so prispeli dirkači na cilj v tem vrstnem redu: 1. Gervasoni (It.) v 4 urah 31’20”; 2. Gilles (Franc.); 3. Longo (Sev. Afr.); 4. Sowa (Franc.); 5. Bauvin (Franc.); 6. Fiengo (Sev. Afr.); 7. Teisseire (Fr.) itd. V skupni oceni vodi Cou-vreur (Belg.) pred Teisseirom, Serro, Anzilejem, Meunierom i. dr. MILAN, 29. — Kot prvo inozemsko moštvo za «Dirko po Italiji« (Giro dTtalia) je najavljena francoska reprezentanca: Louison Bobet, Gemi-niani, Jean Bobet. Bochonnet, Forlini, E. Mueller; še enega tekmovalca bo določila francoska federacija. Sodniki niso verjeli izmišljeni zgodbi železniškega čuvaja Sanfilippa o ropa 78.000 lir Čuvaj bi moral nesti denar gostilničarju Antonu Searamelliju v dar so ga po njegovih izjavah napadli neznanci in ga oropali Gorico, ven-- Sodniki so ga spoznali za krivega, vendar so ga oprostili zaradi pomanjkanja dokazov Februarja meseca t. 1. je povzročil v goriški javnosti precej hrupa dogodek, ki se je pripetil ob železniški progi Gorica—Trst, kjer naj bi pozno zvečer neznanci oropali tamkajšnjega železničarskega čuvaja Emanuela Sanfilippa. Toda okoliščine, v katerih naj bi bil rop izvršen, so se policijskim oblastem kakor tudi prebivalstvu zdele dokaj sumljive in je bil končno Sanfi- 25. april Nismo imeli niti pravice niti dolžnosti proslavljati 25. april. To je bil dan, ki ni imel za nas nobenega pomena. In če se ga moramo vseeno spominjati kot dneva osvoboditve in državnega praznika, tedaj moramo poudariti, da je predstavljal 25. april leta 1945 dan velikih sanj, ki se niso uresničile. Letošnji 25. april je soupa-dal s predložitvijo kandidatnih list za izvolitev novega parlamenta. Novi volilni zakon in posledice, ki jih prinaša za slovensko manjšino, so najbolj otipljiv dokaz, da je bil 25. april res samo sen Furlanska prestolnica Videm je bila ta dan vsa v zastavah. Pred osmimi leti bi si nihče ne mogel predstavljati, da se bo kaj takega zgodilo: med hišami in čez različne glavne ulice so na vrvi obesili številne črne zastave MSI. Nekateri si upajo trditi, da se fašizem skuša obnoviti, kar mu uporniški duh preprečuje. Dejanja pa kažejo, da je ravno narobe in da je danes po krivdi kom-informistične politike in pro-tiljudske politike De Gasperi-jeve vlade pojenjal odporniški duh italijanskega ljudstva, ki je zmagoslavno zaključil svoj boj proti fašizmu. A. J. KRATKE VESTI IZ BENEŠKIH VASI Tamorjan Tudi v naši vasi razvija INA-Casa svojo delavnost. Pred dnevi je namreč razpisala natečaj za gradnjo dveh stavb s šestimi stanovanji za 12 milijonov lir. Gradnjo bo prevzelo podjetje Tosolini iz St. Petra Slovenov, ki je že pričelo z delom. V tej občini pa dokončujejo tudi župno cerkev v zaselku Kravar, ki so jo porušili v zadnji svetovni vojni. Prebivalstvo je za obnovitvena dela zbralo 2 milijona lir. Št. Lenart Tukaj je umrl podžupan Francesco Cudicio. Po poklicu je bil kamnosek. Delal je v nekem kamnolomu skupaj s svojimi otroki. Pogrebu je prisostvovalo veliko prebivalcev. lippo prijavljen sodnim obla-1 drobno izprašali. Najprej je stem zaradi netočnih in iz-1 trdovratno zatrjeval ter po- mišljenih izjav o dozdevnem ropu 78.000 lir. Omenjeno vsoto je bila družina Sanfilippo dolžna za kavo, vino, likerje in druge potrebščine Antonu Scaramelli-ju, lastniku gostilne «Ai por-tici« na Trgu sv. Antona. 20. aprila zvečer, ko bi morali poravnati dolg, je po 20. uri 31-letni Emanuel Sanfilippo telefoniral železniški policiji v Gorico, da so ga neznanci napadli in oropali. Ves prestrašen je stražnikom opisal dogodek, po katerem naj bi ga na stezi, ki pelje vzdolž železnice, zadel trd predmet v desno stran lica in se je zato zgrudil nezavesten na železniški tir. Vendar je čutil, da mu je neznanec odnesel listnico z denarjem iz levega zunanjega žepa v plašču in mu sezul tudi čevlje. Ko si je opomogel, je hotel steči za neznancem, ki naj bi bil po njegovem opisu majhen, odet v črn, kratek plašč in v družbi še dveh neznancev, toda bos in z zaklenjenim kolesom, ker so mu neznanci odnesli tudi ključ od kolesa, tega ni mogel storiti. Nesrečnež je dal kolo na rame in jo mahnil domov, kjer je svoji ženi objasnil nesrečni primer in telefoniral po policijo. Stražniki, ki so prišli na kraj dogodka, so v bližini našli Sanfilippovo listnico, njegovo osebno izkaznico in ključ kolesa. Malo dalje pa še njegove lepo zložene čevlje, le omenjenega denarja niso mogli najti. Ker je bila vsa stvar precej sumljiva in so tudi nadaljnja preiskovanja pri njegovih znancih in domačinih pokazala, da je mož vso zadevo naj-brže pripravil sam, so ga drugi dan zopet poklicali na policijsko stražnico in ga po- navljal prejšnje svoje izjave; končno pa se je vdal in priznal, da je zaradi padca s kolesa, ki je povzročil majhno omotico, izgubil denar iz žepa, in se je iz strahu pred ženo, s katero je z veliko tež-kočo prihranil omenjeno vsoto denarja, izmislil rop, ker je upal, da mu bo tudi Scaramel-li verjel. Toda zgodbi nista mogli prepričati odgovornih organov, poleg tega pa se je povsod govorilo, da sta žena in mož skupno pripravila celo zadevo, da jima ne bi bilo treba poravnati dolga. Končno so Sanfilippa prijavili goriškemu sodišču, kjer je včeraj dopoldne zopet izjavil, da je bil napaden in okraden in si je drugo zgodbo izmislil na predlog nekega uslužbenca. Tudi žena ni vedela povedati pred sodniki ničesar novega, še vedno je vztrajala na tem, da je možu 20. februarja zvečer izročila 78.000 lir, s katerimi naj bi plačal dolg v gostilni »Ai por-tici« v Gorici. Sodišče je Emanuela Sanfilippa končno spoznalo za krivega, vendar ga je oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Ponujal se je pa ga niso marali Ze v začetku februarja meseca jo je mahnil s Tržaškega ozemlja pri Opčinah čez mejo brez potnega dovoljenja 29-letni Pasquale De Fazio. Sel je iskat delo v Jugoslavijo. Toda kmalu se je vrnil čez Trento. Tamkajšnje oblasti so mu izdale povratni list zanjegov domači kraj Cinisello Balsa-no. Toda mladenič je zopet poskusil po isti poti nazaj v Jugoslavijo. 12. aprila je pri- blok pri Rdeči hiši, kjer so ga jugoslovanske oblasti izročile italijanskim. Sodišče ga je kaznovalo na 2 meseca in 10 dni zapora, plačilo 11.667 lir kazni ter poravnavo sodnih stroškov. Nepoboljšljiv vinski bratec Komaj 30-letni Radovan Tomšič iz Gorice, Ulica Coce-via 32 je bil že večkrat zaprt zaradi slabega obnašanja po goriških ulicah, kjer so ga službujoči policaji našli pijanega. Tako je 20. aprila zopet pijan motil v Ulici Garibaldi mimoidoče meščane, dokler ga niso odvedli na policijo in nato v goriške zapore. Sodišče ga je včeraj zopet kaznovalo na 4 mesece zapora in plačilo sodnih stroškov. romal legalno čez obmejni lir. Razdeljevanje sviloprejkinih bub Pokrajinski poljedelski konzorcij opozarja vse prizadete kmetovalce, da bodo danes v Romansu pričeli z razdeljevanjem sviloprejkinih bub za naslednje kraje: Vilese, Medeo, Romans, Verso in Fratto, Danes bodo tudi delili v Gradiški za kraje; Mošo, St. Lovrenc, Faro, Korono, Zagraj, Sv. Martin in Marjan. V petek 1- ma-ja bodo delili v Krminu za Bračan, Borgnan, Dolenje, Koprivo, Mošo, Ločnik in Moraro. Bube bodo delili samo tistim kmetovalcem, ki so jih naročili že pred časom. Kdor jih ni še do sedaj naročil, naj se obrne na oddelek, kjer gojijo svi-loprejke, in sicer v Romansu, Gradiški in Krminu. Kmetovalci naj pohitijo, ker je na razpolago omejena količina. Cena, ki jo bodo lahko poravnali takoj ali plačali na račun, ki jih bodo oddali kmetijskemu konzorciju, je 2920 BORMIO O BOLZANO AURONZO O SAN PELLEGRINO VICENZA O MILAN TORINO A9ANO O TERME GENOVA O MO D t NA O BORDIGHERA RIMINI O OfOLLON/CA ’ O pPOSSETO S.BIMDtuO rocta: RASO O neaK1 , manjša mesta. startom v konča se s MILAN, 29. — «Gazzetta dello Šport« kot organizator «Dirke po Italiji« je pričela včeraj objavljati imena dirkačev, kj sestavljajo posamezna moštva. To so povabljena moštva. Prvo je moštvo »Bianchi« s Faustom Coppijem na čelu. V njegovem moštvu so še Car-rea, Crippa, Gaggero, Gismon-di, Milano in Piazza. Letošnja «Dirka po Italiji« se nekoliko razlikuje od dirk prejšnjih let že po tem, da so za etapne cilje izbrana tudi I - 12. maja Milan - Abano Terme . • • II - 13. maja Abano Terme - Rimini . • • III - 14. maja Rimini - San Benedetto Tr. • IV - 15. maja San Benedetto - Roccaraso • V - 16. maja Roccaraso - Neapelj . • ■ ' VI - 17. maja Neapelj - Rim .................‘ VII - 18. maja Rim - Grosseto ..•••' Grosseto - Follonica (na kronometer) ................ VIII - 19. maja Follonica - Pisa...............’ 20. maja ODMOR V PISI IX - 21. maja Pisa - Modena X - 22. maja Modena - dirka na kronome-ter za moštva................................‘ XI - 23. maja Modena - Genova . . • • * XII - 24. maja Genova - Bordighera . • • ' XIII - 25. maja Bordighera - Torino . • • • XIV - 26. maja Torino - San Pellegrino • ' • 27. maja ODMOR V SAN PELLEGRINU XV - 28. maja S. Pellegrino - Riva del Gar. XVI - 29. maja Riva del Garda - Vicenza - • XVII - 30. maja Vicenza - Auronzo . • • XVIII - 31. maja Auronzo - Bočen . • • * XIX - 1. jun. Bočen - Bormio ..•••' XX - 2. jun. Bormio - Milan tekma moštev v dirki ~ jfo* nometer na dirkališč deni. jn Dirka ima 20 se 1 dneva počitka- maja ® Milanu U- riijeH> s poslednji** v zopet v Milanu 2. J^ p0ieg Rimu bodo imeli isli . M3' nogometne tekme I nfltač5 džarska tudi prih° «Gira». Jolnic0 ... Objavljamo razpre a*i. tap po datumih in , ^ j63 218 k m » » » » » » » i n 149 257 17« 0 * 2$ 2$ UPRAVNI ODBOR -KMETIJSKE ZADRUGE IZOLA delav' čestita k prazniku dela, 1. maju vsem sv°^m!tolekt'' cem in nameščencem, kakor tudi vsem delovn vom širom po naši socialistični domovini. zadrn^e Enake čestitke pošiljamo vsem našim član in ostalim poslovnim krogom. // VELETRGOVINA Z LESOM koper Himno čestita malcem t&i o&emu lUidbtuu plazmk debi odiv DELOVNI KOLEKTIV OPEKARNE „RUDA IZOLA « p. P- čestita k delavskemu prazniku nemu ljudstvu. Proizvajamo opeko v»eh *',#s in »e priporočam« vsemu del°v' Odeuvorm urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6 III. nad. - Telefon Številka 93-808 ln 94-638. — Pojtnl predai 502 — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska številka 73-38 — OGLASI: od 8. do 12.30 ln od 15 - 18 — Tel. 73-38 — Cerie oglasov: Za vsak mm vlSlne v širini 1 stolpca trgovski 60, finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25.- din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podružfi. Gorica Ul. S. Pelltco 1-11, Tel. 33-82 — Rokopisi se n* vračajo. NAROČNINA: Con* A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir, Fed. ljud. repub, Jugoslavija: Izvod PoStnl tekoči račun za STO ZVU Zaiožnaštvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega ^ Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 - T . 892 — Izdaja Založništvo tržaškega jlO * ,et"° eit&et , j-rst |n0*p>Z