NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian Daily 0 -: in the United States. Issued every day except Sundays —: and Legal Holidays« 50.000 Readers. XBXJUTOV PISAmam: «87 COBTLAKDT. Entered m Second-Class Matter, 21. 1MB, aft the Fort Oftloe at Hiw York, H. Y, the Act of Congress of Maroh S, 187«« TELEFON PISARNE: 4687 00BTLANH& NO. 183. — ŠTEV. 183. NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 5, 1916. — SOBOTA, 5. AVGUSTA, 1916. VOLUME XXIV. n LETNDG XXIV. Grozni boji pred Verdunom; Fleury je zopet francoski. Nemci so že Štirikrat zavzeli vas fleury, toda zdaj je zopet francoska. — franco zi so imeli uspehe tudi pri thiaumontu. — na sommeski fronti se vrse samo artile ruski boji. — nemci pravijo, da so odbili vec napadov. — velikanske nemške izgu be. — zapisnik nekega nemškega častnika priča o tem. — dveletnica v angliji. "Letimbro." Baje se je potopilo 170 ljudi, ko je Bubmarin potopil italijanski par-nik. — Državni department. Pari*, Francija, 4. avgusta. — Tekom dvanajstih niso francoske eete dvakrat zavzele dobro utrjene naprave pri Thiaumontu, ki se nahajajo severovzhodno od Verduna. Nemci so vas Fleury že štirikrat zavzeli, toda zdaj so v nji zopet Francozi gospodarji. Francoski uspehi na verdunski fronti so napravili v celi Franciji veliko veselje. Uradno poročilo francoskega voj. urada se glasi: — Na desnem bregu reke Meuse so se boji cel dan nadaljevali, zlasti hudi so bili pri Thiaumontu in Fleu-rv-jii. Vsi sovražili poskusi, da bi postojanke nazaj zavzeli, so bili brez uspeha. Mi nismo samo štrli nemške protinapade, temveč smo nasprotniku tudi povzročili velikanske izgube. Po dvanajsturnem napadanju in odbijanju napadov smo zavzeli močno utrjene pozicije pri Thiaumontu; postojanke so še v naših rokah, kljub temu, da smo morali nato odbiti več resnih protinapadov. Orožni boji se vrše pri Fleury-ju. Danes popoldne smo vas iz strategičnih ozirov izpraznili, nakar je naša infanterija |>ar ur pozneje z bajoneti vdrla na sovražne pozicije in zavzela vas. Sovražnik se je zelo zoperstavljal. Vjcli smo 400 ne ran jenih nemških vojakov. V okraju Vaux-le-Chapitre in Le Clienois se je vršilo grozovito bombardiranje, toda infanterija ni stopila v akcijo. _ __ štiriintrideset naših zrakoplovov je poletelo nad nemške postojanke pred Verdunom in jih bombardovalo. Neko poznejše poročilo se glasi, da so tekom zadnjih bojev francoske čete vjele 630 sovražnikov; od 1. avgusta je bilo vjetih na verdunskem bojišču že 1,750 liera-njenili Nemcev. Berlin« Nemčija, 4. avgusta. — Nemški vojni urad naznanja glede bojev pri Verdunu, da so Francozom odvzeli velik del vasi Fleury. (To poročilo je bilo izdano, ko so Nemci zavzeli vas, potem, ko so jim jo Francozi odvzeli, niso poročali.) London, Anglija, 4. avgusta. — Na sommeski fronti nj bilo nobenih infanterijskih bojev, pač pa je bila artile-rija na obeh straneh zelo aktivna. Vršilo se je tudi več bojev v zraku. Angleški vojni urad je izdal sledeče poročilo: — Dan je bil miren. Naše čete se nahajajo v zakopih pri Pozieresu, ki so jih zavzele preteklo noč, ter so tako prav v bližini sovražnika. Okoli teh zakopov leži cele kupe mrtvih Nemcev. Vjeli smo okoli sto sovražnih vojakov. Nemška artilerija je pošiljala skoro cel dan nad naše postojanke pri Pozieresu hud ogenj. Blizu St. Eloi-ja je sovražnik vrgel neko mino, toda je, ko je eksplodirala, napravil aveliko poškodb na njegovih lastnih žicah. Tekom dne se je nad sonunesko fronto vršilo več bojev v zraku. Naši zrakoplovci so spravili na tla troje sovražnih aeroplanov. Mi smo izgubili dva. Berlin, Nemčija, 4. avgusta. — Severno od Ancre se je vršilo hudo bombardiranje. Severno od Oliversa, zahodno od Guillmonta in severno od Monacu smo odbili več angleških napadov, — se glasi uradno poročilo nemškega vojnega urada. Paril, Francija, 4. avgusta. — Vojaški strokovnjaki so vedno in vedno bolj prepričani, da Nemcem zmanjku-j emoči, da jim ni mogoče več v taki meri obvladovati angleške in francoske operacije. Paril, Francija, 4. avgusta. — Dopisnik uLa Libre" piše iz severne Francije, da imajo Nemci ogromne izgube. Pravi, da je bil v boju pri Bethincourtu nek bataljon štirinajstega bavarskega polka popolnoma vničen, drugi bo pa izgubili najmanj petdeset odstotkov moštva. To mu je baje povedal nek nemški stotnik, ki so ga Francozi vjeli. Angleški vojaki so v nekem na novo zavzetem zako-pu našli zapisnik nekega častnika, na katerem je bilo zapisano: — Dantfc, 31. julija, je drugi bataljon prenehal obstojati. Možje omenjenega bataljona, ki smo še ostali, imamo naročeno, da se pridružimo prvemu bataljonu. London, Anglija, 4. avgusta. — V vsakem mestu in v vsaki vasi angleškega kraljestva so se prebivalci spominjali ob priliki dveletnice svetovnega klanja na pričetek vojne, ki je zadala svetu toliko gorja. Skoro v vsakem mestu in v vsaki vasi so se vršila velika zborovanja, pri katerih so sprejeli resolucije, da se bodo borili do konca in da so vsi prepričani, da bo zmaga zavezniška. London, Anglija. 4. avgusta. — Okoli 170 potnikov in mornarjev se je potopilo, ko je nek submarin ene centralnih držav potopil italijansko ladjo "Letimbro". Poročila, ki so danes sem prišla, naznanjajo, da sta dozdaj prišla samo dva čolna rešenih potnikov v Sirakuze in eden na Malto. Rešeni pripovedujejo, da je nastala med potniki velika panika, ko je podmorski čoln obstreljeval parnik. medtem ko so spušali čolne v morje. Pet čolnov se je razbilo vsled strelov in potniki, kiso bili v njih so se potopili. "Letimbro" je eden večjih pot-niškh parnikov, ki ga je zadnji čas potopil podmorski čoln. Vozil je 118 potnikov in 57 mornarjev. Washington D. G., 4. avgusta. — Državni department se je odločil, da bo preiskal potop italijanskega parnika "Letimbra", ki ga je najbrže povzročil avstrijski podmorski čoln. Namen zanimanja državnega departmenta je, da se prepriča, ako je bil na krovu kak Ame-r i kanec. Generalni ameriški konzul Skinner v Londonu poroča državnemu departmentu. da je mislil "Letimbro" pobegniti, potem je submarin oddal svarilni strel. Iz delavskega sveta. Avstrija in Italija. Newyorska stavka se širi. — Biro- Nad Reko se je bilo pojavilo devet jačem so ugodili. — Železničarji italijanskih zrakoplovcev. — Ita- bodo najbrže »stavkali. Mesto Bruselj noče plačati Nemcem kazni. London, Anglija, 4. avgusta. — Poročalo se je že, da so nemške vojaške oblasti kaznovale mesto Bruselj za 5,000,000 mark, ker so prebivalci praznovali nek narodni praznik. Poročilo Exchange Telegraph-a se glasi, da je pričakovati resnih posledic. Poslujoči župan Lemonnier — pravi dotično poročilo dalje — je poslal nemškemu vojaškemu gover-nerju von Bissingu pismo, v katerem pravi, da mesto ne bo plačalo kazni. Pravi, da je nemška oblast naložila to kazen, ker je hotelo belgijsko ljudstvo s tem dati duška svojemu patriotizmu, vsled česar governer ni opravičen, da bi mesto kaznoval. Dalje se poroča, da so nemške oblasti deportirale ravnatelja Belgijske narodne banke v Antwerp-nu, ker ni hotel izročiti Nemcem 400,000,000 frankov za navadno potrdilo, brez vsake druge garancije. Japonski parnik se je potopil. London, Anglija, 4. avgusta. — Llovdovo poročilo se glasi, da se je potopil japonski parnik "Kohi-na Maru". DENAR SE LAHKO ODPOŠLJE V STARO DOMOVINO TUDI PO BREZŽIČNEM BRZOJAVU. T-' Cena kronam je ista kot pri navadnih pošiljatvah; le za naslov se računa 65 centov za vsako besedo. Najboljše je. da se nam pošlje $4 za vsak naslov; ako bo kaj preveč, ali kaj premalo, bomo poslali nazaj ali pa sporočilij da se nam še dopošlje. Zdaj je mogoče poslati le okrogle svote, kot naprimer: K 100, 200, 300 itd. do K 10,000. Brezžične pošiljat ve gredo vse v Nemčijo, od tam se pa pošljejo denarne nakaznice po pošt" na zad nje mesto. Natančno smo poizvedeli, da ta ke pošiljatve dospejo primeroma hitro za sedanje razmere in je mogoče dobiti odgovor nazaj, da je bil denar izplačan v 20 dneh. Zgodi se pa kaj lahko, da pošilja ^ev traje tudi dalj časa in to, ako se napravijo napake pri brezžičnem brzojavu; denarja se ne more i z-g u b i t i, pač pa je mogoča zakasnitev, ako se urine kje kaka napaka. Kdor želi poslati na ta način denar v staro domovino, mora natančno napisati naslov in dodati : pošlje Bij Npo brezžičnem brzojavu. - PRANK 8AK8E&, 83 Cortlaadt, ft, Wtw York, H. T. Stavka na lievryorskih prometnih zvezah se vedno bolj širi. Včeraj zvečer so se odločili zastavka-ti vsi motormani in sprevodniki na takozvanih "zelenih karah". Zdaj vozijo le še "modre"; kako dolgo pa še bodo, nihče ne ve. Delavci so se že tudi tukaj organizirali in sestavili svoje zahteve, najbrže bodo tudi ti v najkrajšem času zastavkali. Pričakuje se, da- bodo v torek ali sredo še uslužbenci ha podcest-nih in nadcestnih železuicah za-štrajkali. Kapitalisti imajo v newyorskih listih velikanske oglase, s katerimi poživljajo prebivalstvo, da zažene glas proti delavstvu, ki hoče s svojimi neopravičenimi zahtevami za vstaviti cel newyorski promet. Nekateri pravijo, da mora Theodore P. Shonts, predsednik newyorskih železnic, plačati velikanske svote denarja za te oglase in pa članke, ki jih prinašajo listi. Washington, D. C., 4. avgusta. Uradniki Delavskega departmenta so se danes izrazili, da je njihovo mnenje, da bodo kmalo dobili iz New Yorka poziv, da posredujejo pri veliki stavki cestnih železnic. Department je že vse potrebno vkrenil, da bo takoj pripravljen tozadevno nastopiti. Železniško vprašanje. Štetje glasov železniških delavcev, ki so glasovali "za" ali pa "proti" stavki, se vrši z največjo naglico. Včeraj so se prvič sestali zastopniki štiri velikih unij v Woodstock hotelu, kjer so pregledali kak rezultat je imelo glasovanje. Unij ski uradniki niso hoteli dati tozadevno nikakih izjav, vendar domneva se, da je delavstvo glasovalo "za" stavko. Te dni se bodo zastopniki oziro ma uradniki delavskih unij večkrat sestali ter se posvetovali kako stališče bodo zastopali pri konferenci z železniškimi magnati, ki se bo vršilo tam kot zadnje, namreč v Enginnering Societies' Bldg. Konferenca se bo vršila najbrže v torek ali sredo. Ako so delavci z večino glasovali za stavko in ako ne bodo takoj železniški mogotci ugodili vsem zahtevam, bo stavka, ki bo imela za deželo najhujše posledice. To seveda ne bo krivda delavstva, temveč prešernih magnatov, ki nočejo vstreči delavstvu opravičenih zahtev, kljub temu, da imajo železnice take dobičke kot še nikoli poprej. Iz Washingtona se poroča, da bo prej predno bo prišlo do stavke najbrže vlada preiskala celo stvar in posredovala. Newyorski kroiaci. Newyorškim krojačem se je u-godilo. — Dobili so vse kar so zahtevali. — V pondeljek bodo pričeli zopet delati. Iz Philadelphiie. . Philadelphia, Pa., 4. avgusta. — Uslužbenci na cestni železnici v tem mestu bodo v teku desetih dni pričeli s stavko, ako ne bodo lastniki Rapid Transit Co. popolnoma ugodili njihovim zahtevam. — Zahtevajo 40 centov na uro in pa pripoznanje unije. lijanske čete v defenzivi. Rim, Italija. 4. avgusta. — Vrhovno poveljstvo italijanske armade razglaša: V dolini reke Adiže obstreljuje sovražna artilerija neprestano naše pozicije. — Najuhujši boji se vrše južno od reke Camere. Ob Posina fronti je napadel sovražnik 2. avgusta naše pozicije vzhodno od Griso. Napad smo u-spešno odbili. V dolini Trevino nas je sovražnik ponoči napadel. Napad se je izjalovil. Naša artielrija obstreljuje železniško postajo Toblaeli v dolini reke Drave. V gorenjem delu doline Piave smo zasedli Cima Valonne. Ob Soei se vrše vroči artilerijski spopadi. Dunaj, Avstrija, 4. avgusta. — Italijanski generalni štab poroča le o lokalnih uspehih italijanske armade. noče pa pripoznati, da so Italjani še več tednov neprestano v defenzivi ter da je bilo že pred dolgim časom konec njihovega o-fenzivnega prodiranja. Berlin, Nemčija, 4. avgusta. — Avstrijska admiraliteta poroča, da je vprizorilo 1. avgusta 14 italijanskih aeroplanov napad na Istro. Ko so se začeli bližati sovražniki. se je vkrcal v Trstu nadporoč-nik Karol Banfield v velik mornariški zrakoplov ter zasledoval sovražnika. Ko je dospel do Reke. je naenkrat opazil pred s^boj sedem italijanskih zrakoplovov tipa "C'aproni". Po dolgotrajnem pri zadevanju se mu je posrečilo enega izmed njih izstreliti; zatem se je nepoškodovan podal v Trst. Voditelj sovražnega zrakoplova je mrtev, njegova dva pomagača so pa vjeli avstrijski vojaki. Nadporočnik Banfield bo za svoj junaški čin visoko odlikovan. Nov ruski poljedelski minister. PetrogTad, Rusija, 4. avgusta. -Grof Bobrinsky je bil danes imenovan za poljedelskega ministra za Sturmerjev kabinet. Dozdaj je bil na tem mestu Naumov. Velike žrtve - malo uspehov. Napad na Sueški prekop. nemško časopisje se zslo navdušuje za generala hindenburga. — rusi pripozna-vajo, da so se morali nekoliko umakniti. — nemcem se je posrečilo odvzeti rusom neko postojanko pri rudki. — vroči boji v kavkazu. — obstreljevanje sueškega prekopa. — v bitki pri agnotu je padlo nad 3,000 ruskih vojakov. — pri bitlisu. Banditi so odnesli $37,000. _ Detroit, Mich.. 4. avgusta. — Neki banditi so danes vstavili avtomobil Burroughs Adding Machine družbe, v katerem so uradniki peljali iz banke $37,000 za plačo uslužbencem. Banditi, kakor tudi uslužbenci so oddali par strelov, nakar so banditi z denarjem zbežali k nekem avtomobilu, ki jih je nato odpeljal, ne da bi imeli za njimi kak sled. Policijski urad je izdal vsem policajem in detektivom naročilo, da jih dobijo žive ali mrtve. ROJAKI, SLOVENCU, 8P0ML NJAJTX SE SLOVENSKIH BČ VEŽSV V 8TAEEX KRAJU! Pozor pošiljatelji denarja! Viled negotovega dostavljanja pošte, ld je namenjena is Amerike v Avstrijo in Nemčijo ter narobe, •prejemamo denarne pošiljatve do preklica le pod pogojem, DA SE VSLED VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. DENAR NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati sa-m ore j o le zamude. Mi jamčimo za vsako denarno pošiljatev toliko časa, da se izplača na določeni naslov. Istotako nam jamčijo zanesljive ameriške banke, s katerimi smo tedaj v iveri radi vojne in radi popolne sigurnoeti pri poftl- lj an ju denarja. Oene : K 9 K s 5.... .90 120____ 16.80 10.... 1.60 130.... 18.20 15.... 2.30 140.... 19.60 20.... 3.00 150.... 21.00 26.... 3.70 160.... 22.40 30.... 4.40 170.... 23.80 35.... 5.10 180.... ^5.20 40.... 5.80 190.... 26.60 45.... 6.50 200____ 28.00 50.... 7.20 250.... 35.00 55.... 7.85 1 1 300.... 42.00 60.... 8.55 350.... 49.00 65.... 0.25 400.... 56.00 70.... 0.95 450.... 63.00 75____ 10.65 600____ 70.00 80____ 11.35 600.... 84.00 85____ 12.05 700____ 98.00 W---- 12.75 800«••« 112.00 100.... 14.00 000» • • • 126.00 110.... 15.40 1000____ 139.00 Ker se sdaj cene denarju skoraj vsak dan menjajo, imo primorani računati po najnovejših cenah in bomo tudi nakasovali po njih. — Včasih se bo zgodilo, da dobi naslovnik kaj več, včasih pa tudi kaj manj. Ust dospe na zapad ponavadi par dni kasneje in med tem, ko dobi naslovnik Ust v roke, se pri nas cene morda še večkrat spremene. TVBDKA.PRANK BAK8KE, Petrograd, Rusija, 4. avgusta. — Veliki ruski generalni štab je izdal danes sledeče poročilo: — Pri Rudki Mirninskaji, ob Stavoku, pritoku reke Stohod, se je vnela izvanredno vroča bitka, ki je trajala cel dan in celo noč. Sovražnik se je bil s treh strani približal vasi ter vprizoril celo vrsto napadov. Kljub termi, da smo odbili vse napade, smo bili prisiljeni ob petih zjutraj zapustiti vas, ter se umaknili kakih 400 ali 500 metrov proti vzhodu. Južno od Brody so napadle čete generala Saharova sovražniške pozicije pri reki Seret. Napad se je izvanredno dobro obnesel. Vjeli smo 1.300 nemških vojakov in zaplenili veliko bojnega materiala. — Popoldansko poročilo se glasi: — Pri Ljiibačevu so dospele ruske čete na levi bre^ reke Stohod ter zavzele nekaj zelo važnih sovražniškili postojank. Tudi pritok reke Stohod smo prekoračili, nakar se jo Vnela vroča bitka za Rudko Mirinskajo. Vas smo morali dvakrat zapustiti in smo jo tudi dvakrat zavzeli. Ker jo bilo pa število sovražnikov le preveliko in ker je dobival nasprotnki neprestano nova ojačenja, smo se morali u-makniti. Pri Koritniku je odbila naša artilerija vroč sovraž-niški u&pad. Ob ostali fronti se vrše manjši spopadi, ki nimajo skoraj nobenega upliva na splošni položaj. Amsterdam, Nizozemsko, 4. avgusta. — Skoraj vse nemško časopisje slavi nemškega generala Hindenbur-ga, ki je bil te dni imenovan vrhovnim poveljnikom vseh nemških in avstrijskih čet na vzhodnem bojišču. "Hamburger Naclirichten" pišejo: — To je pravi mož na pravem mestu. Nemško ljudstvo je gojilo že dalj časa v srcih željo, da bi postal Hin-denburg poveljnik naših in avstrijskih čet na vzhodu, toda te želje ni upalo izreči. Ker je pretila že kriza, je bilo potrebno poveriti vodstvo eni sami osebi. Prepričani smo, da se mu bodo vsi poveljniki brezpogojno pokorili. "Koelnische Zeitung" pravi: — Nemci so vedno zaupali svojim poveljnikom na vzhodnem bojišču. S tem, da je postal general Hinden-burg vrhovni poveljnik, se je to zaupanje še veliko povečalo. London, Anglija, 4. avgusta. — Danes je bilo tuka.j uradno naznanjeno, da so turški zrakoplovci obstreljevali angleške ladje, ki se nahajajo v Sueškem prekopu. Napad se je izvršil 25 milj južno od Port Saida. Mesto Izmailija je zelo poškodovano. Napad so vprizorili trije zrakoplovci. Berlin, Nemčija, 4. avgusta. — Iz današnjega uradnega poročila o dogodkih na vzhodnem bojišču je razvidno, da se je začel položaj za Nemce boljšati ter da je rusko ofenzivno prodiranje skoraj na vseh mestih vstavljeno. Uradno poročilo se glasi: Armadna skupina generala Hindenburga: Vzhodno od Gorodišca in južno od Baranovičev se vrše vroči boji z ročnimi granatami. Pri Ostrovu je bil vprizoril sovražnik več vročih napadov, toda doseči ni mogel ničesar, ker je bila naša artilerija neprestano v akciji in mu je prizadevala veliko izgube. Carigrad, Turčija, 4. avgusta. — Ko smo prodrli rusko fronto v Perziji, smo začeli napadati rusko levo krilo v Kavkazu. Med Bitlisom in med Mushom smo stopili v ofenzivo ter neprestano prodiramo. Pred kratkim so bili Rusi napadli mesto Agnot, ki je v turških rokah. Vnela se je strahovito vroča bitka, ki je trajala več dni neprenehoma. Ko so se Rusi tretji dan u-maknili, so pustili na bojišču več kot tritisoč mrtvih. Na fronti pri Draku je položaj neizpremenjen. V Perziji smo pregnali ruske čete iz Sakisa ter jih' neprestano zasledujemo. _ Na nekaterih mestih smo se približali Blilianu. Ko je sovražnik napadal mesto Agnot v Kavkazu, je imel na razpolago sedem polkov infanterije, tri polke ka-valerije in več kot trideset težkih topov. Rusi so izgubili 3,000 vojakov, naše izgube so bile pa primeroma majhne. 3. julija se je izkrcalo pri Avi Burnu tristo ruskih vojakov. Ko so prodrli za par sto metrov v ozemlje, je stopila naša artilerija v akcijo in jih pregnala. GLAS NARODA. 5. AVG. 1916. "GUS NARODA" r.y Sr m VLOVMHIO PUBLIfiHIKO 00. t Ta taFatfoL) nun BAKSBB, LOUI8 BENBDIK, at Bmdnee« oC tb* eorpormtioo ud addnam ef abort offices m OortUndt Street. Borons* <* kittu, Now York City. R. X. Mo volja *Mt m w- 18.00 "" BMto New YoriE— 4.00 ■ pol lata m mesta Now Tor*- 2.00 ■ mM...... 4.00 ■ kmi leta._____2M * Četrt lota_____L70 "•LAS NAHODA" izhaja r«ak daa 1bi wit nedelj ln praznikov, *8L A8 NABODii ("Voice of the People") daj except Btmdajnf Holiday«. Mohocalprlmi yctrij $8.00, podpisa in prioMojojo. BU ae blagor oil poBljaH I« m-Maoer Order, ifrf kprtncnM kraja narofiuUčeo pre ■Into, da ee nam tndl prejtaje M-nannl, da hitreje naj^ naslovnika. la poSUJatram naredita ta najdor: "G LAB NARODA" B Oortlandt 8t_ New Tori City Telefon 4087 Oortlandt. Usoda malih narodov. Anpleška vlada, ki si je zapisala na svojo zastavo lažnjivo ffeslo, da •»<• bori za svobodo inalih in zali ranili narodov, jo pokazala vsemu svetu, kakšna je ta njena ljubezen do malih in zatiranih. Xa tisoče in tisoče Ircev je v angleški armadi. Zapustili so svojo ubogo in od gospodarja prezirano domovino ter se pridružili gospodarju, me-neč, da se bo z ozirom na njihovo junaštvo in hrabrost usmilil ubogega zatiranjema naroda. Pravijo, da je največ irske krvi preteklo pred Dardanelami, zdaj pa teče v potokih v severnem delu Francije. Irski vojaki se bore za neodvisnost in za večje gospodstvo Angli je, dočim irski narod že omahuje v svoji dolgotrajni borbi za svobodo. Iz tega naroda je vstal človek in si nadel življenjsko nalogo: — Pomagati narodu ter z vsemi silami in sredstvi delati za njegovo prostost. In res je delal nesebično, brez dobičkaželjnosti, Predvčerajšnjem so ga obesili. Pred smrtjo je izrekel besede: — l'mrl bom za svojo domovino. Na miljone ljudi je padlo v teh dveh letih groze ponižanja in vsa kovrstnih strahot. O vseh govore, da so padli za domovino. Toda padli so na drug način in vsled drugih vzrokov kakor Casement. Casement je bil nastopil proti sovra/niku svojega naroda. Ne tako kot je nastopil Avstrijec proti Rusu, ali kot Indijec proti Nemcu. Avstrijskemu vojaku j«* bila treba prej vcepiti in mu Tia razne načine dokazati, da je lius njegov sovražnik in sovražnik njegove domovine, akoravno v resnici ni bil. Indijec ni še nikoli videl Nemca, pa so mu kljub to mu znali Francozi in Angleži dokazati, da je Nemec njegov so vražnik. Irec nima vzroka, sovražiti Nem ca. Angleška vlada je obljubila Ircem prostost in sam Bog ve, kaj še vse drugo, če se bodo borili proti Nemcem. Na ta način se jim je posrečilo dohiti na tisoče irskih prostovoljcev. Pomisliti je pa treba, da je na Irskem še ostalo na tisoče ljudi ki smatrajo Angleže za svoje kri vične gospodarje in zatiralce. Izrabili so priliko in se osvobodili. Tri dni so uživali svobodo, četrti dan je bil pa vstreljen prvi predsednik irske republike. Moža, ki je bil duša vsej vstaji so predvčerajšnjem obesili. Anglija se bori za svobodo malih narodov, ter slepi svet z zatrdili, da ne preneha prej, dokler ne bodo Belgija, Srbija in Poljska svobodne. Torej se bori iz samega sočutja da bi J. S. tem pa sedi kapitalist v svoji po-ostane, kajti bolj če smo tesno K' 'Iednota P<> prihodnji konven- leti hladni,, pozimi pa topli sobi združeni v Jednoto, boljše je za e,jl tvorila četvero smrtninskih in počaka, da mu prinesejo zmu-nas vse. Če bo centralizacija od- razredov, m sicer: I. razred $300, čeni sprevodniki tisočake in mi-padla, sem prepričan, da bo pri " razred $600, III. razred $900 ljone. nekaterih manjših društvih prišlo in 1V' razred *1200> da bl dam Življenje je v New Torku kot do razpada in ^lamce Jednote res imeli prili- tudi drugod z vsakim dnem So nekatera društva po večjih ko Vstopiti v katerisibodi razred, dražje. naselbinah, ki so v dobrem financ- S tem Se. nekatt>ri člani in članice Pričeli so stavkati, se^ nem stanju; veliko je pa takih, ki /a%'arujejo Za 1118svote ah Pa ko stavko niso so čisto izčrpana. Naj centraliza- tudl za Ve^e- kakor bo katerega naenkrat pričeti, ker niso bili or-| seveda s ka-j mogli kar, člana ali članico veselilo. 3. Popolnoma se strinjam z ne- eni družbi. ; ganizirani. Zastavkali so samo pri cija odpade, bo društvo prisiljeno samo plačevati podporo, ako jo ... , . . bo moo-lo kje "vzet Treba bo na- klm dele^atoin- kl izrazil, ua Takoj, ko so to storili, je druž-j lagati naklade, in sicer še večje bi bil° "mestno, da bi bila kon- ha zahtevala od mestne uprave kot jih imamo zdaj. Kdo mogoče vencij* Jedn°te vsaka štiri leta, policijsko pomoč, da bi policija] bo rekel, da si naj društvo na- ter vili se druge železničarje na' Deiegatje^ upoštevajte to in de- Pa «mi*lira.za napredek(stavko, lujte za splošno korist! Nervozni ljudje nam bodo hvaležni, ako jim naznanimo, da se jim bo zdravje čudovito zboljšalo in živčevje pokrepilo — ako uživajo SEVERA'S NERVOTON (S sverov Nervoton) takoj na prvi prikaz živčne no-priiike. To zdravilo je bilo že popolnoma proisku- šeno tsr je izkazalo svojo vrednost pri zdravljenju živčnih neprilik. Donaia hitro olajšbo v slučajih DUŠEVNI! POTRTOSTI, NESPEČNOSTI ALI INSOHNUE, ŽIVČNE ONEMOGLOSTI, HISTERIJE ALI NERVOZNOSTI. c>llJl „ 11(l Pišite po naš cirkular: "SEVEROV NERVOTON. — Kda. n kako Ba rabiti. Razpošiljamo ga zastonj. Pred zadnjim zborovanjem v Pittsburghu, ko je Jednota sprejela centralizacijski sistem, je bilo izjemoma vsako društvo v boljšem finančnem stanju kot je zdaj. Ko je Jednota sprejela centralizacijo, si je društvo mislilo, zdaj imamo Jednoto za seboj, zdaj ne potrebujemo denarja v J. S. K. JediiOte in krajevnih' Takoj nato so kapitalisti to društev, bom pa zopet priobčil v sporočili governerju Whitmanu v glasilu Glas Naroda, | Albany. Governer je takoj vedel, Pozdrav vsem članom in člani- kaj mu je storiti. Se isti dan je cam J. £5. K. Jednote, posebno pa sporočil kapitalistom, da ima pri-J delegatom prihodnje konvencije! pravljenih 10.000 miličarjev, ki Marko Gu^tiu, ("bodo za vsak slučaj pripravlje-j delegat društva Vitezi sv. Jurija ni, da bodo vzdrževali mir", št. 40, Kansas City, Kan. Severov i pripravki naprodaj v Mcnmah ^spfinvfuxli. ZaJit*v:i >tr Srrrmv» Zilniviln. Omenit«* ir.io Sever.; v-r >,> > leni <.h\iirt.jie nmloinestit«-v Ak,. no u—rete dobiti Severove Pripravke v vaši ukolici. nar< čijte jih ««l na,. itc W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa. "•^"VVfvvvvfVBVVvVvVVVIVVVVVVVVViVVVVVtftVfllVIl VABILO na PIKNIK katerega prire
  • postal angleški državljan. Njegovo iti!" ji« v "Gazette", v Governer Whitman, ki je goto-| vo eden največjih militaristov v blagajni: tako si jo društvo mi-' Z ^ninianiem čitam članke, ti-'Združenih državah in prijateljev! slilo, pa si ie kupilo znake in za- ka-10?e ^ 'L K. J. m njene kon- sedajnega kapitalističnega siste-stavo ali kaj sličnega. Zdaj imajo ki se bo v kratkem ma. je zopet pokazal, da je z du- taka društva komaj toliko na ro- v Minnesoti. Res, jedrnati so ne- so m te.esom zoper zavedajoče ki, da pokrijejo svoje mesečne ka*eru . se delavstvo. stroške I Tempotom se mi zdi umestno,) Pred par mesci je liewyorska Strinjam se z dopisnikom iz da društva Pre*i a°bro Pomislijo postavodaja sprejela postavo, da Readinga, Pa., ki piše, da ni cen- in Predebatirajo, kaj bodo naro-(bo s prvim avgustom, letos, vsak tralizaeija kriva, da ni Jednota Clla delegatom, da se ne bo potem telesno sposoben možki miličar. v članstvu napredovala, temveč °ovonl° LFa Postava ^ ^-ed par dnevi - nazadovala, ampak kriva je N. F.1 Mo->e mnenje je, da ostanemo 1. avg. — * v veljavo. C. lestvica, s katero so bili starej-^centralizaciji. Bratje in sestre, hitman jc i vsaki priliki ši člani hudo prizadeti pri ases- zda-> zdilmjete, ko mora-j kričal, da je treba v Združenih mentih. Dalje je pa moje mnenje, te P^čevati pridevke, toda pri državah militarizma. V svoj! dr-da je veliko tudi evropska vojna tem Pa ne I*™^11^ ^ vam še zavi ga je ze vpeljal, temu ta mi- kriva, kajti priseljevanje našega vse to bo eIlkrat Prav Pnšl°' T°-narotla je čisto izostalo. I ra*J pomislite prej dobro, kaj bo- Dalje priporočam delegatom,'^ naročili delegatu glede cen da sklenejo lahko Dr. LORENZ, 8po« lallf:t moških bolezni. Začetek ob 1. uri popoldan. I kateri okoli osemdeset imen na Vstopnina -ti za moške; dame so turaliziranih državljanov, vstopnine proste. Tempotom vabimo vsa so^nlnja' društva ter posamezne rojake ia rojakinje, da se tega našega pik-] nika polnoštevilno vdeleže. Za dobro pijačo m fini prigrizek bo' skrbel odbor. Zaeno pa naznanjamo članom' omenjenega društva, da bo mora i vsak član prispevati v društveno, Maga.mo ••f!. če se piknika vdele/.i! ali o-. A nadi. da ne bo manjkalo nobenega rojaka ali rojakinje iz naše ok iliee tlue 1"». avgusta, se j»t-1- posoea (hibor. litarizem? Kaj je njegov namen? Njegov namen se je v polni in jasni luči pokazal zdaj. ko je go- elani lenejo na konvenciji, da bi trajizacije. , verner M hitman pripravil 10,000 vsako društvo s tridesetimi' C,ane društva prosim, miličarjev, da bodo skrbeli za poslalo enega delegata.,Se VS1 vdeleze seje, ki se bo REŠIMO SLOVENSKI NAROD LAKOTE 1 J« z som edini hrvaško covure i1! Apeeialist moških bolezni v Pittsburghu, I»a. I>K. LORENZ. 611 Penn Av. II. nadst. n» tilko. 1'nnlne ure: dnevno od f>. d«n poldoe do S. ure zvciNt, V petkih od !). olne do popoldne. Nedeljo <»d 10. dop. do '2. po po J. Društva morajo imeti enakoprav>ršila tretJ° nedeljo v avgustu 1 da se bomo dogovorili. Jaz mislim, da bi se naše prispevke lahko nekoliko znižalo, ako bi glavni urad malo manj deleža imel. nost. j Umestno bi bilo. da bi se vpe-j Ijalo tri razrede, kot je že par drugih dopisnikov navedlo. j Pravila naj bi bila bolj jasna ini Pri Hrvatski Zajednici, ki ima strožja, vsaj kolikor se tiče glede • , • . • bolnikov ' 140,000 članov, ima glavni tajnik Glasilo naj bi ostal Glas Naro- $150 na mesec, medtem ko ima naš $200, poleg tega pa še druga da; to pa zato, ker Glas Naroda' dola opravlja. gaj je gotovo še je dnevnik.^ Naše Jastno glasilo/kak drug mQ& med nami ki bi bi moglo lahko opravljal službo našega gl. v° zopet j tajnika. Sedajni tajnik bi menda amo pa še^ra.jaiie držal pod koman-lasilo pri-. Spominjate se še, koliko je , če bi pa^ protestov glede Zavetišča, ne moglo g]ede stavkokazov, dalje glede pravil itd. Potem pa ona cenzura: ako bo g. Brožič odobril, bo šlo v glasilo naše Jednote, ako pa ne, pa ne! V št. 169 je bilo pisano, da aj bi se j bo šlo vse v javnost, da bosta za Sedaju^to skrbela odbor in pa uredni-ju neko-j št vo. Zakaj niste bili prej taki o član- mozaiki? Ali nismo bili takrat iste pa najbrže še tedii biti. Potem bi p godrnjalo, češ, zd to plačevat. Ce b silno, bi bilo god, ne bilo prisilno, obstojat. Dalje naj bi se ki bi opravljal 1 in nič drugega, ga točno in vest mu dalo prime plača je po rac liko previsoka stvo kot ga ima Konvencija na kili pet let. in s dežele. Dalje naj bi objavilo natan članstvo vedel kija j in kje je Ako je treba vilih spremenit potom splošne Pozdravljam An t o zastopnik d, Moo Kakor je raj J. S. K. J. zi eijo. katera bra meseca t. tajnika, iki posel d naj bi iota. P.la vsa-sredini pameti kot zdaj, ko je konvencija preti durmi? Jaz sem tega mnenja, da ima vsak član prednost, da izrazi svo-H mes.^e je mnenje; naj ostane tako kot da b'". je bilo omenjeno v št. 169. primanj-j Jaz nisem za to, da bi dobili sa-I mostojno glasilo, kajti nikogar o v pre- ne moremo prisiliti, da bi glasilo to zgodi jemal, ker so že zdaj veliki stroški. Člani, izberite delegate, ki so možje na mestu, ter jim naročite., kar hočete. M. P., delegat društva štev. 42, Pueblo, Colo. In j a. &tvo! iv. 99, Breeeyhill, Kansas. — Tukaj se'prav malo o je v Sheridan rovu št. 3 ponesrečil rojak Valentin Gračner; zlomilo mu je nogo. Družba se ni toliko časa zmenila za odškodnino, katero določa državna postava, bom izrazil s svoja mnenja vsem krajevni] jočim v Jedrn Modrijan nI delegat je konven-septem-i, Minn., »sporočajo kednote in i, spada- Kapitalizem je zopet poka-za svojo meč. dokler se ni mož poslužil sodnij- se glasi: s>ke pomoči. — Poročevalec. 1. Centrali " - konvenciji na| Rad bi izvedel za naslov svojega Zakaj? me polbrata ALOJZIJA STRU-jpri sebi vp KELJ. Doma je iz fare Krašnja in članica : pri Brdu na Gorenjskem. Pro-'premisli: Po vseeno - katero- Poročali smo zadnje dni, da je I na večjih cestnih železnicah v Trihodnji New Yorku prišlo do velike stav-lodpade. ke, ker delavci niso zadovoljni s rri sam svojimi tsedajnimi plačami, ter za-ik član htevajo pripo'«nanje unije, stvar Plače sicer niso posebno slabe, ^iem zborovanju, vendar so zelo, zelo majhne, ako mir" v preteči nevvorški splošni stavki. Na kak način railičarji in j policija skrbe za mir, že vemo iz mnogokratnik izkušenj. Spomnimo se le zadnje stavke v Has-tingsu na Hudsonu, stavke v Colorado, Pittsburghu itd. Kapitalizem v državi New York, katerega orodje je governer Whitman, ni mogel dobiti zadostno število miličarjev po starem — prostovoljnem — sistemu, vsled česar je bil primoran delati na to, da se je vpeljalo prisilno službo. Kapitalizem je potom svojega Wliitmana uspel. Danes je država New York najbolj militaristična država v Uniji. Prej niso hoteli mladi možje pristopati k milici, ker so vedeli, kaka služba je to, namreč, da morajo streljati na delavce, na svoje sotrpine. Zdaj je služba pri silna, zdaj mora biti vsak sposoben možki v državi New York miličar. Kapitalisti in drugi zaslepljeni Amerikanci kriče na vso moč, da naj se Združene države pripravijo. pri tem pa ne povedo, proti koinu se naj pripravijo. Sedajni slučaj v New Yorku nam jasno kaže, kak namen ima ta "preparedness" kampanja. Nedavno je bila v Washingto-nu sprejeta predloga, da se bo držalo odzdaj naprej 400,000 miličarjev, poleg redne armade. Čemu toliko? Da se bo branilo meje, ki jih imajo Združene dr-1 žave v takefm obsegu? Najbrže ne; s to armado miličarjev bodo kapitalisti poskušali izbiti iz delavskih glav različne "neumnosti". Kapitalizem se organizira, kapitalizem se pripravlja; pripraviti se mora tudi delavstvo. Kapitalizem se pripravlja z militarizmom; delavstvo se naj pa pripravi z dobro organizacijo; delavstvo naj bo edino, vzajemno in naj dela vedno skupno zoper sedajni kapitalistični sistem. Želim izvedeti za naslov svojega brata GREGORJA ISKRA. Doma je iz Nove vasi, p. Podgrad. Pred osmimi meseci je bil v Croekettu, Cal., sedaj pa ne kje se nahaja. Prosim, če ___________ za njegov naslov, naj ali naj se pa sam ogla«, ker po-1društva prepričala, da to ni — po Dokazano je, da imajo družbe' ga n% naznani, ali naj se pa ročati mu imam več važnih mojem mnenju — nobeden napre- pri vsakem pasažirju, ki plača za1 sam oglasi svoji sestri: Mrs. stvari. — Tony Štrukelj, Box dek niti za Jednoto in tudi za kra- svojo vožnjo pet centov, dva in' Alary Iskra, omožena Žužek, UT, ^Mriafld, jevag 4ru*tvft g^kaj? to pol ceni* ito&čfab le dmibe se Camp 11, Slatyfork, w. Vs. PHONE 216 Zastopnik "GLAS NARODA' 8'2 Cortlandt Street. New York. N. Y. Frank Petkovšek Javni notar (Notary Public) 713 720 MARKETSTREET WAUKEGAN. ILL. m m m PRODAJA fina vina, izvrstne smotke, patentirana zdravila. PRODAJA vožne listke vseh prekomor-skih črt. POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno. UPRAVLJA vse v notarski posel spada joča dela. Pozor! Pozor! y saloni imamo iz starega kraja importiranf S R R E. Cena 60 centov s poštnino. FRANK SAKSER, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Kos letos nimamo v zalogi, ker jih ni mogoče dobiti iz starega kraja. Srpi so nam ostali še od prejšnjih zalog. 'KRACKERJEV' BRINJEVEC sim cenjene rojake, če kdo vej katero seje vr Wj pred tremi leti, jih primerjamo s zaslužki, ki so vem, kj za njegov naslov, da ga mi javi/se je J. S. K. Jednota m krajevna jih imele te družbe zadnja leta. kdo ve liti Tini «» na Mm nirlaai Irap nA.'^niiStp. nl-anM^alo Jo In -ni «/> T\„ ______ . 1 -__* J__»1__ „„ „.: , je najstarejše in od zdravnikov pripoznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznini Cena za "BRINJEVEC" je: O steklfnle $ 6.50 12 HtekU aic 13.00 V ZALOGI IMAMO tudi Cisti domači TROPINJEVEC ll SLIVOV-KA kuhana v naši lastni distilcrijL Naše cene so sledeče: Tropinjcvec jkt gal. $2.25, ¥2.50, $2.7 5 in $3.00 Siivovitz per gal.................$J .75—$3.00 Tropinjevee zaboj .................... $ 9.00 Siivovitz zaboj........................$13.00 "GO" Rye Whiskey 5 let star, zaboj......$11.00 Rudeča Ohio vina per gal.......55e. 60c., 75c. Catawba in Delaware per gal.......75c.—80c. Za 5 in 10 gal. posodo računam« $1.00, za 25 gal. $2.00, za večja naročila je sc-1 zastonj. Naročilu naj se priloži denar ali Money Order in natančni naslov. Za pristnost pijač*-, jamčimo. The Ohio Brandy Distilling Co. 150244 SI. OJUK AVE- CIEVEUND, 0. _______ ___ _ _ ___ _' _ L I GLAS NABODA. 5. AVG. 1916. Alkohol in njegovi učinki. HI. Vpliv alkohol* na fcloveAki or-KaniMm. Pj 'rt li I tanj staja nam odgovoriti se na a jrotovo naj važne iše vpra-Kako vpliva alkohol na človeka? Tvarine nam gotovo ne more nedo*tajati. kajti ne le zdravniki. ampak skoro vsak posameznik de I a ali je vsaj že delal sam s seboj tozadevne poizkuse. Tudi tu vidimo, da je imel prav že Sokrat, ki j«» rekel, da je največja modrost h tudi najverja umetnost: — Spoznavali sumeča sebe. O vsem, kar se (j« m I j zunaj človeka, ta lahko objektiv ih» sodi; kjer pa se sam prizadet, tam nikdar ni nepristranski. Zato pa tudi glede tega vprašanja elovek še vedno ni na jasnem. Najprej nas mora presenetiti množina alkohola, ki g a uživa elo-vek. Lahko umljivo nam je sedaj, da se lahko kažejo nasledki neizmernega uživanja alkoholnih pijač v toliki meri. Ako že zelo razredčen alkohol zadostuje, da zamori živo bitje, jfotovo tudi pri človeku. ki vendar uživa pijače, katere iniH.jo 10, 20, eelo do HO odstotkov alkohola, ne more ostati brez zlih posledie, 1 >a se pa pri ljudeh še bolj oče v id no ne opažajo ti nasledki. o/i roma. da ne sledi uživanju o-pojnih pijač neposredno smrt do-tičnika, temu vzrok je to, da so ljudje deloma že navajeni na alho-hol. deloina treba preeej velike množine pijače (zlasti vina ali pi-v;i i. da je smrtonosna. K;»ko različna pa je lahko ta množina, dokazujejo sledeči zgledi : Neki petletni deček je umrl, ko je i/pil pol litra žganja. Ako do tieno razmerje zračunima, vidimo, da je zadostoval že 1.7 g na kilogram telesne teže. " Rekord " bi bil vsekako prigod i I 23-letneinu možu, ki je popil ;?4 litra ruma. a vseeno še ni umrl radi tega! Dobe se pa tu«li ljudje, ki se morejo pohvaliti .šf z vse drugimi ''juna-h\ vi . kakor neki neki mizar, ki je popil v 14 dneh deset litrov čistega špirita! Vsakdo seveda ni tako 'srečen', da hi mogel brez vse škode prenesti toliko alkhola. A stem pa nočemo trditi, da se pri takih neizmernih pijaneih niso pokazali žalostni nasledki; ravno nasprotno.... < elo zmerno uživanje alkohola ni eloveku v korist. Slavnoznani fiziolog profesor Bunge pravi v nekem predavanju na vseučilišču v lia selu med drugim to-le: "Alkohol zgori v našem telesu, in zato čutimo neko toploto, ako uživamo opojne pijače. Toda vse to je le mimogrede. Vsled alkhola se nam-reč razširijo žile na površu telesa, in gorka kri pritaka v večjih množinah tjekaj. Zato se pa tudi hitreje ohladi in za gorkoto kmalu nastopi neki čuden mraz, kar moremo dokazati tudi spomočjo toplomera. Tako si tudi razlagamo rdeejeo. ki se pokaže bolj ali manj na obrazu vsakega človeka, ki je užil večjo ali manjšo množino alkohola. Ako torej mislimo, da nas alkohol pozimi ogreje, se jako mo tirno. Alkohol samo omoti naše ži eevje. da potem mraza tako močno ne euti. Sploh sledi vedno alkoholu nekako otrpnenje. Kieer mislimo, da nas alkohol krepi in vzbuja, a v rtsnici je ravno nasprotno. To vidimo tudi, če opazujemo, kako vpliva alkohol na naše duševno življenje. Človek, ki je za-užil nekaj kozareev opojne pijače, postane zgovoren, brezskrben, pozabi vseh bolečin in bridkost. Vse to pa zato, ker alkohol ovira delovanje našega razuma, in čuvstve-no življenje dobi premoč. V tem stanju — in za to ni treba. da bi bil človek, kakor pravimo, "vinjen" — izgovori marši-kako besedo in stori marsikaj, ee-■ r sicer ne bi naredil; ne vidi več nevarnosti, ne pozna opreznosti. Nikdar pa ne postane človek vsled alkohola duhovit. Le poslušajmo šale. ki se zbijajo o takih prilikah, in ki veljajo takrat za jako "duhovite"! Drugih dokazov nam ni treba iskati.... Tudi živahnost v vedenju izvira iz tistega vzroka, in ž njo je v zvezi, da tudi sree hitreje utripa. Posebno pomembno je dejstvo, da alkohol omoti čustvo trudnosti. Splošno razširjeno je mnenje, da alkohol krepi utrujenega in mu daj** novo moč. A to nikakor ni res. To čuvat v o ima za nas isti pomen, kakor varnostna zaklopnica za parni stroj. Kdor to čuvsvo o-moti, da potem s silo dalje dela, stori isto, kakor ako bi zaprl varnostno zaklopnico pri parnem kotlu. Kakor tamkaj previsoko na- sili, nazadnje pa vendar obnemore. Ta zmota postne lahko usodepol-na zlasti za ljudi, ki si služijo kruh z napornim telesnim delom, a mesto da bi uživali tečnejšo hrano, ki bi res okrepila telo, omotijo ga na neumen način z uživanjem o-pojnih pijač. Da alkohol človeka ne krepi, nam dokazujejo najbolj oni vojaki, ki ne uživajo nikakega alkohola: ti najbolje prenašajo vročino in mraz, slabo vreme, sploh vsak napor. Isto so izkusili tudi mornarji. To vedo tudi borivei in kolesarji, ki ne pokusijo niti kapljice alkohola, kadar se pripravljajo za kako tekmovanje. Enako slabo vpliva alkohol tudi na človeka, ki dela duševno. Domišljijo sicer razburi, a neovržena resnica je, da človeški razum toliko ložje in vspešneje deluje, čim menj ga ovira alkohol. Slavnemu Edisonu je priporočil zdravnik v neki bolezni vino kot zdravilo. Edison ga je ubogal, a čutil je takoj, da ne more več tako lahko reševati problemov, s katerimi se je bavil. in od tedaj ni po-kusil niti kapljice vina več. Kakor pa je alkohol poguben za utrujenega človeka, ravno tako nevaren je človeku, kateremu je, kakor pravimo, "dolgčas". Pomilovanja vredni so pač ljudje, ki se vdajajo temu čuvstvu in ne iščejo pomoči tam. kjer bi jo gotovo našli, namreč v delu. brez katerega onemoremo duševno in tlesno. Kdor je že kdaj bil v tem stanju, bo gotovo potrdil, da ga ni muč-nejšega položaja, kakor je "dolgčas". In taki ljudje iščejo pomoči povsod, a ko je ne najdejo drugje, pomorejo si z alkoholom; ta jih za-ziblje v neko narkotično stanje, v katerem se ne zanimajo več za nobeno stvar in pozabijo vsega. V Pevec. (Spisal Podlesnikov). Plosk, ropot, burni klici, brez konca.... smeh.... glasovi čude-nja. On pa je stal še vedno miren, ponosen in čakal, da se poležejo ti burni pozdravi. Včasih se je na lali-Veliki gledališki listi so nazna- no poklonil in krog finih ustnic mu lijali nastop v domovino se vrniv-šega umetnika Milana Z.... Časniki so poročali, da se je izobraževal v tujinin in hoče sedaj na domačem odru peti v nekaterih operah. Stara, osivela Z . . .ka je kupila vstopnico za galerijski sedež. Še nikdar ni bila v gledališču; danes pa hoče iti. da vidi svojega sina Milana, velikega in proslavijene-ga. — Bila je vdova. Dokler je bil Milan mlad. živel je pri svoji materi in se učil krojaštva. Ko pa je odra-stel in čutil v sebi nagon do umetnosti, je zapustil mater in rodno mesto in šel v tujino se izobraževat. S podporo, katero je del v al iz domovine, se je izobrazil v imetnika, o katerem so poročali tuji in domači listi jako laskavo, kateremu so obetali sijajno bodočnost. Danes torej nastopi po dolgih letih med svojimi rojaki, da jim pokaže, kake je porabil talent, česa se je naučil. Listi so delali velikansko reklamo za večere, katere bode prebil mladi umenik doina med svojci, in pozdravljali mladega pevca z nenavadnim entuzijaz-moin. Počasi je stopala stara Milanova mati po stopnicah, s težkimi preprogami pregrnjenih, tje gori v drugo nadstropje gledališča. Zrla je velike, pol nage sohe na stopnicah, čudila se in strmela ob bogastvu in razkošju, ki je vladalo v hramu umetnosti. Mamil jo je par- fum, katerega so puščale za seboj tem oziru je pivo še nevarnejše ue- dražestne dame; te so hotele pred go vino ali celo žganje. Žganje pi ti. tega se sramuje vsakdo, a spraviti "pod streho" še večje množine alkohola v pivu — to se zdi ljudem častno, s tem se še ponašajo. Da nas ne bo to premišljevanje zapeljejo^ predaleč, naj se dotaknem nakratko le še nekaterih točk. Mnogi zagovorniki alkohola pov-darjajo, da je alkohol dobro redil-no sredstvo. A ta trditev je prazna. V poštev more priti tu samo pivo. a to je kot redilno sredstvo 5—18-krat dražje, nego druge re-dilne snovi, ki isto koristijo našem telesu, a mu obenem ne škodujejo! — Alkohol v malih množinah zaužit sicer pospešuje prebavljanje jedi, u Biuz, prav umestno pristavlja. da je vsako pospeševalno sredstvo za zdrav želodec odveč. Pri bolnem želodcu se doseže z alkoholom seveda ravno nasprotno tega, kar se želi. Se marsikaj zanimivega bi se dalo napisati o alkoholu, na primer o vplivu na posamezne organe človeškega telesa, o boleznih telesnih in duševnih, ki nastajajo vsled njegovega vpliva, o njegovem pomenu kot zdravilnem sredstvu, itd. Vsa ta vprašanja pa spadajo v področje zdravnikov. Vprašati bi nas pa utegnil še kdo: "Koliko množino alkohola pa sme človek zaiižiti vsak dan, ne da bi mu škodovala?" Gotovo res ie, da je najbolje, ako se more človek popolnoma vzdržati vseh opojnih pijač, a tega ne moremo zahtevati od vseh ljudij. Srednja pot bo tudi nekaj najboljša pot. — Tako pravi tudi prof. Th. Ziehen, da en liter piva ali ena tretjina vina vsak dan zdravemu odraslemu človeku ne škoduje. Pripoznavamo pa. da drugi trdijo, da je sploh vsako redno uživanje alkohola škodljivo. Vojna po vojni. Mednarodna konferenca v Haagu pravi, da do "vojne po vojni" ne sme priti. Haag, Nizozemska, 4. avgusta. Pri zaključku mednarodne socialistične konference v Haagu, o kateri se je že na kratko poročalo. se je sprejelo resolucijo, v kateri se zgražajo nad nameravano trgovsko vojuo po aedajni krvavi vojni. Ameriški delegat Algernon Lee je izjavil, da «o ameriški socialisti čisti nevtralni, vendar je odločno pripomnil, da je brezpogojno treba, da se cel svet zavzame za vprašanje glede proste svetovne trgovine. Pieter Troelstra. nizozemski socialistični voditelj, je tudi obžaloval v svojem govoru, da ae niso nemški in avstrijski socialisti bolj zoperstavljali vojni. Dalje je Troelstra med drugim rekel, da izgleda za zavezniške :ot za c njo in mimo nje po stopnicah, za vite v dragocene kožuške in svilene šale. kateri so jim pokrivali u-metne frizure in od veselja se lesketajoče obraze. Gledališče je bilo skoro do cela napolnjeno, ko je prispela "Z... .ka na svoje mestje tje gori na galerijo. Velik, pozlačen lestenec na stropu je žarel v stoterih lučieah, katere so pošiljale mehko svetlobo po dragocenih zagrinjalih lož, po baržunastih sedežih in marmornatih kipih ob stenah. Milanova mati je bila zopet o-supla ob tem pogledu in za trenutek ni vedela, kam bi se obrnila. Povsod bogastvo in blesk, veselja jei gral zadovoljen smeh. Ljudstvo se je pomirilo, in v šir nih prostorih je zavladala močna tihota. Vse je čaalo, da začne peti Od začetka tihi, mili. dušo objemajoči. potem pa vedno močneji in močneji glasovi so se čuli iz grla mladega umetnika. Ti mamljivi, opojni, mehki, vab ljivi in razkošni glasovi so očarali poslušalce. Vse je bilo mirno, ti ho in začarano o tem petju. On je pel in pel. Ljudstvo pa se je naslajalo ob teh glasovih in jih srkalo vase. On je pel še vedno, močno, sedaj burno, potem zopet milo. Odpel je arijo. Mir. Zatem pa burni vzkliki čudeuja in pohvale. Ploskanje. Živio-klici. Iz lož pa so jele obsipati uežne roke pevca s cvetjem. Stara mamica je sedela mirno na svojem sedežu in gledala na svojega sina Milana. Kako rada bi pohitela k njemu tje na oder in ga objela ter pritis nila na svoje srce, polno ljubezni in sreče! Kako rada bi povedala temu ljudstvu, da je to njen sin, da je mladi umetnik njen Milan. — samo njen otrok! V očesu se ji je prikazala solza radosti in je zdrknila po razoranem licu. Milan je zopet pel. Pel je celi večer in napajal poslušalce s svojim divnim glasom. Ljudstvo pa mu je ploskalo in ga obsipalo s cvetjem. Noč je. temna, mrzla zimska noč. Po samotni predmestni ulici, ka tero razsvetljuje slaba cestna svetilka. stopa, zavita v črno ruto. Mi lanova mati. vračajoča se iz gledišča. Čudno! Danes topa pol lože ne go prej kdaj po zmrzlem snegu, in prav nič je ne zebe. Nekako mehko, prijetno, sladko ji je v duši, saj misli na slavnega sina. na sreč nega Milana. Kako velik, kako lep je njen sin! In vse se mu klanja, vse ga proslavja, vse ga ljubi; najbolj pa ga ljubi ona, njegova mati. Da bi že skoro prišel, da ga stisne na svoje prsi, da ga objame in mu pove, da ga ljubi, neizrekljivo se žareči obrazi, dragocene toale- ^ in ^ j mnogo, mnogo trpe-te, umetne frmre, z zlatom obsite|la ko ^ bUo, uniforme, gole prsi, bele orokavi-čene roke dam. pomenljiv: pogledi iz lož, smeh za malimi pahljačami, pogovori, pozdravi jen je, pokloni in zopet smeh. Dušo objemajoči akordi godbe in mamljivi, o-pojni, težki vzduh. ki je napolnjeval velike prostore. Vse to je mamilo staro ženico. Sedla je na lesen stol v kotu, katerega ji je odkazal mož, ki je pobiral vstopnice, zrla v to burno življenje in se čudila, čudila. — Vsi ti ljudje pa so prišli gledat njena — lijegega sina — njenega Milana — si je mislila starica, in srce ji je jelo ponosa utripati. Kako rada bi povedala temu svetu, tem ljudem, da je umetnik, katerega so prišli poslušat, njen sin. rodni njen sin. Kako težko in nestrpno je pričakovala, da se odgrne veliki za-stor, in da se prikaže njen Milan! Kakšen že mora biti, odkar se nista videla! Velikj lep. Ali pač ve. da je prišla tudi ona v gledališče ga poslušat? Težko. Že dva dni je v mestu, in vendar se še ni nič oglasil pri njej, da bi jo pozdravil, da bi ji povedal, kako mu je bilo po svetu in kako se je vrnil. Kako ga je pričakovala! Toda ni ga bilo. Pa saj ni imel časa, imel je preveč opraviti z gledališčem, toda jutri gotovo pride, saj vendar še ni pozabil svoje mater, katera ga tako zelo ljubi. Godba je potihnila, z odra se je čul glas zvončka. Pst — pst — tiho! Nervozen šepet se je čutil po gledališču. Zastor se je dvignil. Na odru je stal on. Stari Z... .ki je jelo burno utripati srce. Molk za trenutek. Za tem pa burni klici, da se je treslo gledališče. Živio! — Živio! Dame v ložah so se nagnile naprej, da bi videle mladega, lepega umetnika, z drobnimi, orokavičeni-mi ročicami pa so mu ploskale. On pa je stal miren in čakal, da se poleže ta burni pozdrav. Na rahlo se je priklonil. Novi živio-klici. Mlad fant, o* blečen za paža, je prinesel na oder velik lovorov venec z dolgimi, rde- Stradala je, da. stradala in zmr-zovala in vedno mislila le nanj in nanj. Prišla je do svojega stanovanja Mala, podstrešna sobica z borno o pravo. Zenica je bila trudna. Odložila je ruto, prižgala malo svetilko in se napravijala k počitku. — Predno pa je zlezla na svoje borno ležišče, jjokleknila je pred malo, očrnelo, vrlo staro sliko Device Marije ob postelji in molila. Molila je dolgo, vroče kipeče, polna zaupanja. Molila je za sina in prosila, da naj ga Bog obvaruje med kalnimi valovi življenja in ga kma lu pripelje v materino uaročje. Po staričinih licih so lezle solze materine Iju najelegantnejših mest pa je sedel mladi pevec . med družbo veselih ateri so mu napivali in ali in pili. dolgo v noč. i in tretji dan potem je zo tgpil Milan Z.— in zopet lavilo gledalstvo, a k mate i bilo. iea v podstrešni sobici je .in čakala, molila ter plaka-*pet čakala. Sina pa le ni bilo. Pozabil je na rodno mater, zatajil lastno kri in živel le v slavi. Čez par dnij je zopet odšel, bil je angažiran na neki dvorni operi. Koliko je pretrpela užaljena mati, koliko tajnih vzdihov je slišala nje borna sobica, in koliko vročih solza je pretočila starica pred podobo Matere Božje! Ob tem pa se je starala. Leta teko.*1 O mladem peveu ni bilo dolgo nič slišati, pozobili so ga. Pozabilo pa ga ni ljubezni polno srce materino. Le ona je še vedno mislila nanj in molila za izgubljenega sina. Molila in plakala je in zopet molila. Nekega dne so prinesli časeopisi to-le pretresujočo novico: "Naš rojak, operni pevec Milan Z----, sedaj angaževan na dvorni operi v Be., se je minuli teden ustrelil na odru, ko je odigral svojo ulogo v ' TrubadurjuZdravniki sicer u- »čimi trakovi in ca izročil njemu, pajo, da bodo rotili T lado življe- nje, toda peti pae ne bo več mo-j gel. Vzrok temu žalostnemu dogodku je baje lepa primadona". In mamica Milanova je zvedela' to novico. Zbolela je nevarno, in življenje njeno se je jelo bližati koncu. Par dnij je še premolila in( preplakala v želji, da bi mogla še edenkrat videti svojega Milana, toda ta želja se ji ni izpolnila. In Milan? Ozdravel je, pel pa ni več. Odšel je v svet in se izgubil v areni življenja. Nihče izmed domačinov in znancev ni več čul o Milanu Z. Newyorski krojači so dobili dolgotrajno stavko. Zopet imaimo jasen dokaz, kolike vrednosti je za delavstvo or ganizacija. delavska unija. Pred par dnevi smo v posebnem članku opisali žalostno stanje uewyarških krojačev, v katerem so se na'hajali .pred stavko in v katerem so se nahajali zdaj, ko so stavkali skoro cele .tri mesece. V četrtek so se pa delodajalci, videč, da se jim ne bo mogoče zoperstavljati trdovratnosti krojačev, uklonili in jim malone vse zahteve ugodili. Newyorski krojači bodo zdaj] lahko živeli kot se spodobi skromnim ljudem. Poleg tega so ipa pokazali vsemu delavstvu, kako se mora nastopiti, kolike vzdržnosti, trdne volje in vzajemnosti je treba, ako hočejo delavci, da se jim kapitalisti uklonijo in da jih smatrajo tza ljudi, ki so opravičeni do življenja. Niti najmanjšega dvoma ni, da je zasluga unije, da so krojači e n t[ko t ®;i TOrjo, svite Barbari ZA ZEDINJKNE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. *mm 21. JaMasje 1902 t drftari Pimmtyhmm*. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95 Willock, Pa. 1 podpredsednik: K ARO L ZALAR, Box 547, Forest City, Pa. 1L podpredsednik: LOUIS TAUCHAR, Box 835, Bock Springs, Wye* Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 402, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHlC, Box 537, Forest City, Fa. PouWaBenec: JOSIP ZA Tj AR, 1004 North'Chicago 8 L, JoUet. HL VRHOVNI ZDRAVNIKI t Dr. MARTIN IVBC, 900 Chicago St., Jollet, HI. | ! NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 6325 Station St. E E.. Pittsburgh, Pa. L nadzornik: JOHN TORNlC, Box 622, Forest City, Pa. II. nadzornik: FRANK PAVLOVČlC, Box 705, Conemaugh, Pa. HI. nadfcornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Oble, POROTNI ODBORI Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral. Kana L porotnik: MARTIN &TEFANČIČ, Box 78, Franklin, Kana. H. porotnik: MIHAEL KLOPČlC, 528 Davson Ave., R F. D. 1, Great- field, Detroit, Mich. UPRAVNI ODBORI Predsednik: ANTON HOČEVAR, r. f. d. No. 2 Box 11 Ht Bridgeport, O. I. upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton, Pa. O. upravnik: PAVEL OB REG AR. Box 402, Witt, ILL Dopisi naj ae poiiljajo L tajniku Ivan Tel ban, P. O. Box 707, Foxect cat*. Drultvenoglasilo: "GLAS NARODA". Iz Primorske. Šola in delo na polju. ' Edinost" j- prinesla sledeči S pomočjo združenja so si pri-Joglas: "Vsem upravam privatnih borili sledeče priboljške oziroma slovenskih «ol iu upravi šole pra-praviee: | voslavne občine v Trstu se naro- Doibrli bodo od $1.00 do $1.50(ča glasom odredbe c. in ki\ miiii-prrboljšanja pri tedenskih plačah, strstva za vzgojo in izobrazbo od Delodajalci so pripoanali unijo.'25. junija t. 1., št. 14761, da se Delali bodo eno uro manj na te-J priporoča šolskim otrokom iuieiio-den, namreč 49 ur. j vaniii šol, da zbirajo travno seme. Čezcasno delo ne sme biti več katerega se vsled vojne ne more kot deset ur na teden. — Dozdaj J uvažati iz drugih držav. Sličuo so morali delati dvaaaajst ali pa še naredbo se je izdalo vsem jpolje-več ur vsak teden čezurnega. dela.'delskiin družbam. Z ozirom na i«j In ugodili so jim tudi v nekate-J naroča e. kr. namestništvo v Ti rih drugih točkah, zlasti kar se stu z razpisom štev. Pr. tiče zdravstvenih naredb. Povsod je enako. da se vse otroke, katere se potrebuje za časa žetve, odpusti od šolskega pouka." Služba božja na dan sv. Cirila in Metoda. "Edinost" je prinesla sledečo Sir Roger Casement je plačal' 110tieo: V sredo, dne 5. juiija, na ljubezen do svoje domovine Irske -lau sv. Cirila in Metoda se je vr-s smrtjo. (šila v cerkvi sv. Ivana v Trstu Angleška vlada, ki je usmrtitev božja služba, kateri so prisostvo-izvršila, se ni sicer popolnoma vali otroci vseh slovenskih šoi, nič pregrešila zopet postave, pač katere vzdržuje družba sv. Cirila pa se je pregrešila zoper člove- ju Metoda, štvo. | • Vsak. komur bije srce za svo- Jadranska Banka je dala 1000 K bodo, kdor misli pravično in člo-( za dr. sv. C. in M. veško, mora ta čin angleške vlade "Edinost" je v št. od 29. juni-obsojati. J ja prinesla sledeče poročilo: Ja- Obsoja ga gotovo večina An-){jraDska Banka v Trstu je poklonila hrvatskemu šolskemu društvu sv. Cirila in Metoda za istro en tisoč kron. gležev, obsoja ga gotovo cel svet. Toda, tako ni samo v Angliji. Pozabiti ne smemo, kar je bilo nedavno pisano v dunajskem listu. namreč, da so avstrijske ob- Ženska učiteljska šola v Pazinu. lasti umorile pettisoč oseb, ki so, zagrebj-ke "Novine" od 4. ju-se na kakršenkoli način pregre-| Uja javljajo, da je bila 38. junija šile zoper one, ki so "po božji mi- hrvatska ženska učiteljska šola v losti" na višku države. S^amo bt-j Pazinu proglašena za javen za- sedica. pa je bilo dovolj, da je začutil kroglo v prsih in nato prenehal čutiti. Vprašajmo se. za kolikokrat bi se bila ta številka — 5,000 — pomnožila, ako -bi recimo v Avstriji prišlo do kake vstaje, ulične na Iskem? Ljnbiti svoj jezik, svojo narodnost, svobodo in se zanjo boriti je[ danes greh, za katerega kazeu je smrt. Oni, ki so morali pustiti življenje in umreti zato, ker so ljubili svoj narod in «e borili za, svobodo, so več storili za svoj ideal — svobodo — kot bi pa mogli storiti, ako bi bili zaprti v ječi, kajti s tem so vstvarili v narodovem srcu še večje sovraštvo do vsega, kar ovira prost razvoj, kar ovira svobodo. Vstvarili so sovraštvo, ki bo prejalislej vskipelo iu strlo spone, ki vežejo narod in ga ovirajo, da se ne more vsestransko razvijati, do česar je opravičen po božjih in -človeških postavah. Velika povodenj v Tennessee. Knoxville, Tenn., 4. avgusta. — Povodnji so napravile v državi Tennessee, zlasti v Clairborne county-ju, preko $50,000 škode. Dozdaj so potegnili iz vode štirinajst oseb, šestnajst se jih pa še pogreša. vod. To je edini hrvatski srednji zavod v Istriji, ki je postal javen Srbski parlament. Otok Krf, Grška, H. avgusta. — Srbska vlada je odredila, da se bo zopet sestal srbski parlament. — Kralj Peter je bil že tozadevno obveščen. Ravnotako je dobila obvestilo tudi grška vlada. BRAT, POMAGAJ TRPEČEMU _BRATU 1 Pesem zapuščenega. Ivo Danič. Moja pesem gre čez polje, gre čez gore v tuji kraj, da zgubi se v zemlji tuji, se ne vrne vekomaj... To je pesem o mladosti, o veselju sladkih dni, o bogatih srčnh rožah, ki jih v mojem srcu ni. To je pesem o pomladi, ko budi se cvet dehteč, o ljubezni, skriti sreči, ki za mene ni je več. To je pesem o mladenki, ki je pela v sladkih dneh: rože so v laeih cvetele, plaval ji na ustnih smeh... Združ. drž. in izdelovanje municije za zaveznike. Ravnokar smo dobili od nekega anonimnega rojaka pismo, v katerem se zgraža nad Združenimi državami, da pošiljajo inuni-cijo v Kvropo in tako povzročajo, da se prelije toliko krvi. Ker s tem vidimo, da so se rojaki. ki v tem oziru obsojajo Zdr. države, naj na kratko razložimo, akoravno smo tozadevno že najbrže petkrat pisali. Izdelovanje in od pošiljanje municije iz Združenih držav v Evropo ni v nobenem nesoglasju z mednarodnim pravom. Združene države delajo zdaj isto, kar so delale tekom prejšnjih vojn druge države. Napri-mer: Nemčija je delala zadnjih petdeset ali sedemdeset let velikanske dobičke s prodajo inuni-eije. Nemčija j«' navadno zakladala obe strani s streljivom; seveda, ako je le mogla. Nemčija je zakladala špansko z m uničijo, ko je bila špansko-ameriška vojna. Itd., itd. Ko se je pričela sedajna vojna, so bili Nemci in Avstrijci izvrstno pripravljeni z vsem, kar se potrebuje v vojni, medtem ko zavezniki. misleč, da do vojne ne bo prišlo, niso imeli ničesar, aLi vsaj zelo malo. Ko je pričelo izgledati, da je svetovna vojna neizogibna, so leteli iz Anglije, Francije in Rusije kontrakti na vse strani sveta, zlasti v Ameriko, kajti tukaj je največ surovega blaga in bile so tudi druge ugodnosti. Amerikaiici so ugodne ponudbe sprejeli. In cela Ajnerika je lahko vesela, da so jih sprejeli. Ako jih ne bi bili sprejeli, bi jih bile sprejele druge dežele; in tako bi bili Amerikanci takorekoč drugim v žep stresli velikanske obetajoče se dobičke. Ako bi bile Združene države zavrnile vsa vojna naročila, bi bila danes tukaj največja krisa, kajti zavstavljen bi bil malone ves eksport. medtem ko bi Amerikanci sedeli na velikanskih skladovnicah blaga. Vsak treznomisleč človek mora pripoznati. da niso Združene države samo opravičene pošiljati municijo v Evropo, temveč celo primorane. ^ Združene države bi tudi v Nemčijo in Avstrijo pošiljali municije, ako bi mogle: to jim je zdaj radi angleške blokade nemogoče. Angleška blokada je pa v tem o-ziru tudi v soglasju z mednarodnim pravom. Nemčija se ni še dozdaj pritožila. da Združene države pošiljajo zaveznikom municijo, pač pa se je Avstrija, kajti ona ima v tem oziru malo bolj ciste roke kot njena zaveznica. ROJAKI NAROČAJTE SENA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH, O^^NARODA^^AV^WIG. Jugoslovanska =a Katil. Jednata =B Inkorponrana dne 24 januarja 1901 v državi Miniv^aot*- Sedež v ELY, MINNESOTA GLAVNI URADNIKI: Ffedsednik: J. A GERM, 507 Cherry Way ox Foa 97, Jlra4 dock. Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, Box 106. Petri Are.. Loptfti, Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Mum. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Eanpnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Golo« VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, DL NADZORNIKI: ZUNICH, 421 . 7th St., Calumet, Mich. PET ER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kane JOHN AU8EC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O, JOHN KRŽIŽNIK, Rout« 2, Bur ley, Idaho, POROTNIKI: FEAN JU8TIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JCCEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Spring«, Wye* ft. J. POHENTA, Box 701, Black Diamond, Waah, POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTKL, od druitva av. Cirila In Metoda, iter. 1 Ely, Minn. LOUIS CHAMPA od druitva av. Srca Jeeuaa, ftev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, at, od društva Slovenec, itev. 114, Ely, Minn. Vd dopiai, tikajoči se nradnih aader, kakor tndi denarna x>iiljatve, naj ae poiiljajo na glavnega tajnika Jednote, vac pri tožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na oeebna ali neuradna pisma od strani članov m n« had« oairalo. Druitveno glasilo s ••GLAS NABODl" čevini, ako se bode hiša tako do-J Ljudje so se nabirali, pregleda-cela popraznila in morda vrhu- vali razne stvari, koliko bi bilo vredno to ali ono, ter milovali na-tihoma gospodarja,, ki je prepad- Mož principov. K. Sojanov. — Ce čitala v pomnita — Že (Konec.) s«- nt* motim, sem prav to vašem govoru, — je pri-go^poska sopotnica, mogoče, milost i va, — je nekoliko v zadregi odgovoril po slaniški kandidat. — A, da n pozabim! Itaš poslanec knn-tiškili občin mor*- inn-ti n-s nekaj kre ni»'iiit«*«ra v svojih načelih, ee ho i"t*, da se mu bode reklo, ti res delaš za narod. Pri izvolitvi za htopuika knutiških slojev se ne upošteva, oziroma, bi se ne Simla upoštevati klasična izobraženost, marveč temeljito poznanje teženj našega ratarja. kateremu se povsod majejo stebri gospodar st va. .. O, kako gladko je govoril!. Nisem sentimentalen, pa vam o bi e love k ne imel srca, bi se n« menil za tujo nesrečo... Tako pa — — Hudo je človeku, če ima premehko dušo, kaj, milostiva Dandanašnji, milostiva, prosim vas... — Ravno! — je zaspano zakli-cal postiljon, ter vstavil neredni voz. Moja sopotnika sta izstopila. — Wrvozna dama z mrzlim slovesom, kandidat Cvetic pa brez njega. Po njunem odhodu pa je ubral postiljon strune, ki so pele boga temu Cvetiču hvalnico. — O. to je dober gospod! Vidite, kadar se vozi z menoj, mi vselej navrže še eno krono. Pomislite, samo smotko sem mu prižgal, pa sem dobil za četrtin ko cvička. Da je mnogo takih gospodov, bilo bi lepo na svetu. Ali ni rest —Morda, — sem pripomnil malomarno. • V Ravnemu je bilo Podnivčevo posestvo edino, o katerem se je lahko reklo, da ni obremenjeno z dolgovi, da ima v hlevu mnogo repov, pa zelo denarnega gospodarja. Podnivcu se je tako gladko iztekalo vse, česar se je polotil, da so ga sosedje zavidali, ker sta »e krat je bil oženjen, pa vselej je tlobil na Podnivčevino gospodinjo ki je poleg pridnih rok in lepih čednosti dodala tudi Poduivčevim kronam še precej novih. Včasih se je Podnivec zadovoljno nasmehnil ter dejal sam sebi: Hvala Bogu. nismo še tako pri zadnjih. da bi se nam bilo treba bati revščine! 1/. prvega zakona je imel sina Franceta, ki je bil resnega in mirnega značaja, ter je obetal, da bode prihodnji gospodar na ^'odniv-čevini prav tak kakor njegov pred nik. Druga žena pa mu je povila dvoje deklic. Reziko iti Katinko, kateri je oče zelo ljubil. Ponosen je bil na nju. Tako le ob nedeljah, kadar sta brzeli v cerkev čez travnik doli proti fari. je stal Podnivec rad na prapu, roke na hrbtu, ter zrl z«, vitkoraslitna mladenkama, dokler mu nista izginili izpred oči. — Ti. Meta, taki sta, da bi ju le gledal, — je dejal potem svoji ženi. ki ni hč*ra nič manj ljubila, nego oče. Vesela jih je bila tudi ona. in če jih je očetov pogled ob nedeljah spremljal od doma, je p?: mati kar v duhu gledala, kako se pri fari ozirajo ljudje za Pod nivčevinia, kako si nainigavajo ter šepetajo o srečnih zetih, velikih dotah in drugih takih rečeh. Prihajali so snubci na Podniv-čevino. Toliko se jih je že oglasilo, da bi bili Rezika in Katinkn lahko izbirali kakor na sejinu. Ta je bil bogat, pa ni bil lep. Mulko-veniu Lovretu bi bila Rezika ra da obljubila, da ni bil na eni nogi šepav. Katinka pa se je vnela za sosedevega Martina, in sosedov sin pa za njo. Bogat res ni bil bog ve kako. pa je bil za! fant, kakor je povdarjala Katinka večkrat, in to je bilo dovolj. — Malo ji le še primekni, — je prigovarjala mati, ko je Podnivec štel Rezikino doto Kotar jeveinu Mihu, svojemu zetu. — Rezik a te je vedno tako rada u-bogala ter ti stregla, kjer je le mogla. — Pojdi no, trije tisočaki so za žensko že lep denar. Če se s tako doto ne more oinožiti, pa naj bode tako. — je nevofjen ugovarjal Podnivec. — Ne bodi ne trdosrčen; saj tega pa potlej ne boš rad poslu šal. če ti bo kdo podtikal, da si jo beraško odpravil, — je silila mati. — Rezika ni sama! Treba bo še šteti Katinki, in Francetu pa tudi ne morem pustiti praznih zidov, tako da bi se moral takoj drugi dan po ženitvl zadolžiti. Zmagala je pa le mati. Rezika je dobila še nekaj stotak6v od očeta, a mati je Mihu še skrivaj nekaj primaknila, samo da je hči dobro preskrbljena odšla na Ko tarjev dom. Prav tako no je godilo, ko ho je selila Katinka h sosedu. France pa je izprevidel, da mu « arečo tako dobro umela, Dva a<> bodo sijala nebesa na Podpr- tega še obremenila s kakimi dolgovi. —Kaj ti je, da si tako čme-ren? — ga je nekoč ogovoril oče. — Čemu me vprašujete to? — je odvrnil France. — -I, tako teman obraz imaš zadnje čase... — Nekaj vain bom povedal. — Le povej, France, to je prav, da mi poveš, če ti ni kaj po volji. — Oče, ali bi ne bilo bolje, da se preseli sosedov Martin na naš dom, meni pa dajte tisto doto, ki jo ima Katinka? — Ali ti se je zvrtelo? Da bi tujec gospodaril pri nas — tega kratko malo ne! Če te skrbi, da boš moral Katinki izplačati dva tisočaka, vedi, France, da je moj dom še petkrat toliko vreden. — Ne, ne, tujec pa ne bo gospodaril na Podnivčevini, dokler sem jaz živ. — Seveda, oče, meni bi bilo tudi težko. Bojim pa se, da me kda j prične stiskati potreba, ki tira gospodarja v dolgove in potem iiemara iz lastne hiše v svet. — je modroval France. — France, jaz ti pa rečem, ti se boš lahko tako oženil, kakor boš sam hotel. Na Podnivčev dom ne bo prišla vsaka beračica, ker se ti bodo bogate ponujale. Tista dva tisočaka boš izplačal brez vsake škode. Zetje pa so se še vedno radi oglašali na Podnivčevem domu. Hvalili so Podnivcu njegove hčere, svoje žene. pripovedovali mu, česa se mislijo polotiti, ter nami-givali. tla bi bilo dobro, če bi se jih stari s kakšnim stotakoin — spomnil. — Saj vidiš, da ne bo miru, dokler ne daš. — je navadno po inagala mati Meta, ki je največkrat zmagala. — Jeseni pa se je France oženil. Tako velike dote ni mogel shraniti po poroki, kakor mu jo je obetal stari. Komaj je izplačal Katinko z nevestinim denarjem. — Izplačal jo je pa. Rajši je bil brei: denarja, nego da bi mu sosedov Martin vedno slonel v hiši ter pripovedoval, da bo v jeseni zi dal nov hlev in druge take težave. ki bi se krajše in boljše ta-ko-le povedale: — France, pripravi mi denar! — Mlademu Podnivcu ne bo tako letelo na kup, kakor je staremu. Preveč so mu popraznili hišo! Tako so modrovali gospodarji. In res. na Podnivčevini je šlo navzdol. V nekaj letih je tičal France docela v dolgovih. — Na jeten posekam smrek« ter plačam. Brez denarja pa ne morem biti. Ali naj poženem dru žino beračiti? Tako se je večkrat tolažil mladi gospodar, kadar se je moral zateči k veljaki* Cvetiču, ki j< obresti. . ,kesal, da se fi mošnji, — Cvetič zna tie kmalu vse rad posojal za — Podnivef, je zatekel k so rekali lju ljudi tako su njegovo. Poznali innogo boljše.1 — Kaj mi Da bi mu pa kremplje — t je tolažil Fran' Pa je sekal eat Cvetiču, a Kakor bi bil govo žrelo... — Saj veš, o jo. Jaz bi ti ra sodil, pa je tež posodim, in če ga zaupam najr mi smili, — je tič Francetu. Gospodar na se je potem zo sil pri Cvetiču. ' potrebo, je zija vse so zahteval denarja. Dolg je na ras} čakalo gorje... Cvetič je zače — Kar najhit1 gospod Cvetič. rem. Spomladi p sim vas. potrpite tarnal France. — Ne morem! — Pomislite, otrok, ki niso pres> — Ne bodi nadležen; če ne morem, ne morem, — je osorno odgovarjal Cvetič. Ne more!-- Te besede so pahnile siromaka v obup, ubile so mu zadnjo tolaž bo. Ravno tedaj, ko sva se vozila skupaj v poštnem vozu, je šel gospod Cvetič k razprodaji Podniv-ijevega doma« »ga Cvetiču [ranče, mu plačam? [alee zlezel v lislim, — se in nosil vra |je le še ostal, dna, to nje se nakopiči sobrestno po tako nerad [upam denar Ltnetu, ki st Ivedoval Cve livčevini pa Večkrat ogla-zamašil ene lo drugih, pa [aija in zopet omačij j« m petero jeni... lega obraza in plahih oči postopal okoli domovja. O, da bi bil vsaj sam!... Žena, mali črviči — kam naj gre ž njimi? Strašna misel: — oče je in ljubi svojo družino, in za nekaj trenutkov bode berač, brez lastne strehe, brez prijatelja, brez — pomoči... — Kdo da več? — je kričal bi-rič, ko se je prodajala lepa lisa sta krava. — Sedemdeset! — se oglasi nekdo. — Prvič, drugič in — nihče ne da več? — in tretjič! Mož je odpeljal lepo kravo, sosedje pa so rekli, da ni preslabo kupil. — Mama. mama, — je pritekel jokajoč mali Matijček, Francetov otrok, — mama. glejte, neki mož pa hoče odpeljati našo lisko. Mama, kajneda je ne sme! In nedolžno dete se je stisnilo k obupani materi, ki je imela Matij-čevega bratca Vidka v naročju. — Saj je ne bode. — je tolažila mati otroka, ter mu brisala solze, ki so mu lile iz velikih, modrih oči. Sodniku, ki je bil navzoč, se je takrat Cvetič zastudil v dnu duše. Kako naj pozabi, da so tudi njegovega očeta nekoč lakorani upniki postavili pod kap. O. to je bi lo srečanje z očetom, ko ga je našel vrnivši se domov — brez db-ma, obupanega berača. Sin, lastne strehe ti ne morem I dati. vse je prodano, tvoj oče je — ubožec, siromak... In ta Cvetič jih je ugonobil že bogve koliko---- • Zvečer pa se je v neki gostilni v Ravnem zbralo nekaj ondešnjih veljakov. Imeli so Cvetica med se boj. Kadili so mu in napijali kot mo žu. ki ima načela, kot vrlemu na rodnjaku in prihodnjemu zastop niku ljudstva v zbornici, kjer bo de šele lahko prav pokazal svoj-velike sposobnosti in svojo temeljit o ljubezen do zatiranega naroda --— Cvetič se je ves večer zadovoljno smehljal svojim prijateljem, ve Iiko govoril in principielno veliko pil za zdravje domovine in naroda --- Oddaljenim dušam. Anton Medved. V življenja urah breztolažnih, ko solnce tone za goro, nemah pozabim lic sovražnih, v pogledih plavajo mi vlažnih osebe ljubljene samo. Zaupno spet se menim ž njimi, prisrčno kakor z bratom brat. o jasni vigredi. o zimi, o sreče, slave lahkem dimi, o vsem, kar duh goji krilat. Na prsi stiskam jih po vrsti, milobnih euvstev napojen — a nič ne čutijo mi prsti... Po lokvah zibljejo se trsti, na zemljo speta noč in — sen! GOTOVA ZNAMENJA BOLEZNI. ALI NE MORETE DOBRO SPATI? H. H. von Sehlick, slavnoznan naravni zdravnik in tovarnar Bolgarskega Krvnega Čaja, kateri je s stoinstotisoč bolnimi v stalni zvezi in dobiva od onih. katerim je Bolgarski Krvni Čaj vrnil zdravje, cele kupe zahvalnih pisem Vam svetuje, da uživajte za to bolezen Bolgarski Krvni Čaj. Naša rojakina Ana Machay, 500 Chase. St., Joliet, 111., piše takole o tem čudodelnem zdravilu: "Jaz sem uživala Bolgarski Krvni Čaj proti brezkrvnosti in slabemu spanju. Odkar ga uživam imam dovolj krvi in ponoči lahko spim.*' Eno veliko škatljo Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja za 5 mesecev, pošlje za 1 dolar kamorkoli: Marvet Products Go. 9 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA. Pripomba: Ako hočete posilja-tev osigurati, po" J i k lOc. Zemlja, kmetje in dom v priznaiuLprvi~poljedelski državi Amerike v državi Missouri. Imam št nekaj kosov POCENI, in sedaj je moja zadnja ponudba, da morete dobiti te zdolej navedene koso zemlje za posebno nizko ceno.4 i • '> -j Rojak, vabim te, da prideš zdaj pogledat, in ako si videl že kdaj na svetu lepše trtje, ki je bolj zdravo in polno, potem je tvoj, kateri kos si sam izbereš od spodaj navedenih, in sicer BREZ VSAKEGA CENTA PLAČE. ^ v * \/' ' Našel bol tukaj polje, lči ga ni nikjer na svetu lepld* ga; vrtove, zelenjavo in rože, da se postavimo v vrsto katerikoli dižave v Ameriki- Našel bos vsakovrstno Bad je, ki je sploh, kot znano, preobloženo s Badjcm. Našel boš v bujni rasti vse vrste trsčve in detelje ter tudi vsakovrstno sočivje, kar si ga sploh kdaj jedel. Vi* del boš, da je krompir zrel koncem maja ali pa koncem oktobra, kadar ga pač hočeš saditi. Fižol je sajen dvakrat v letu, ako se pa hočeš pečati z vrtnarstvom, potem lahko tu pridelaš 2,500 galonov jagod na aker ali 6,000 galonov kosmulje (goosbeny). , Našel boš tudi polne pajne najfinejšega medu in de-■elo polno kokoši in jajc. Videl boš, da imajo Slovenci, mali kmetje, od 10 do 20 glav goveje živine. ČETETO ZANIMA IN NE DOBIŠ TEGA V DEŽELI -POTEM JE KATERIKOLI ZDOLEJ OGLAŠENI KOS -TVOJ ZASTONJ. Našel boš deželo prepreženo z železnicami ter šole, ®B0 do dve milji narazen Ako te zanima cerkev, našel jo boš katoliško prav v bližini. Našel boš vse, potem se na* meni pečati s katerokoli vrsto kmetijstvom. Trgi so tu«« kaj tako dobri kot kjerkoli drugje. Videl boš: da ni zemlje v Ameriki, kjer se toliko raz* ličnih rastlin z uspehom prideluje, kakor y tukajšnjih krajih. k • PronaŠel bcS, da "vedo oni ljudje, ki te dežele nikdar videli niso, povedati o suši in bolezni, prebivalci teh krat jev pa ne vedo ne o enem ne o drugem. Našel boš tu roja* ke zdrave, kot kjerkoli na svetu. Prepričal se baš, da Imamo izvrstno pitno vodo. Našel boš solidno slovensko naselbino, ki se razvija brez vsakega hrupa in vrišča, kot nikjer drugje v Ameriki. Našel boš, da vsak Slovenec, ki je že nekaj let tukaj, lahko pripravi obed iz svojih pridelkov, da boljšega He dobiš nikjer. PRIDI ZDAJ IN POGLEJ KAJ PRIDELUJEMO. " FRANK GRAM, NAYL0R, MO. POSEBNE PONUDBE SO: 40 akrov ravnine, izsekan gozd, en aker isčiičen« aker $25.00. 60 akrov ravnine, mala hiša, gozd izsekan, aker $25. 120 akrov ravnine, mala hišica, 1 aker čist, aker po $23.00. . 200 akrov ravnine, gozd izsekan, aker po $24.00. 160 akrov ravnine, 70 akrov na kupih posekano, I •krov čistih in 40 obsekano in posušeno, aker po $32.00. .Vso to zemljo čisto in ograjeno vzamem sam t; na« J« ter plačam po $5.00 od akra. ' Imam valovite kmetije, deloma čist svet e Hišam! *i 110.00 do $30.00 aker. Vsak kos prodam na mesečne ali letne obroke. Dam iCttet let časa za izplačati s 5 ali 6% obresti z garancije, ta svet čisti. JAZ VSE TE KOSE ČISTIM VSAKEMU IN PRIPRAVIM ZA ORATI ZA $7.00 DO $10.00 PO AKRU. " Vse navedene ponudbe so poleg Slovencev, šol fn železnic. Vsak kupec, ki želi saditi, dobi 100 dreves različnega sadja in 500 trt zastonj. Vsak izvežban čebelar debi 10 panjev čebel pod obvezo da da meni julija polovice medu kot popolno plačo. FRANK GRAM. Odlomek iz življeaja. F. S. Pavletov. (Konec.) VL Drugo popoldne je Polakinea /o pet pasla nad jezerom. Dopoldne zii bila tam. Gospodar ji je zopet strogo prepovedal pasti na onem mestu. — Ži vina je lačna, že vso travo je zmulila — samo naj poiz kusi zopet, zapodil jo bo! In res. dopoldne ni gnala. Saj je bila prepričana, da dopoldne ne bo prišel. Popoldne pa ji ni dalo miru. Bala se je gospodarjeve grožnje če izve. jo spodi! — č'e pa ne gre tja — ga ne bo dobila in potem v nedeljo ne bo mogla žnjim na ples k Fatuernik. Waukegan, IU. in okolica: Fr. Pet-kovšek in Math. Ogrin. Columbus, Kans.: Joe Knafelc. Franklin, Kans.: Frank Leskovec. Frontenac, Kans. in okolica: Frank Kerne in Rok Firm. Kansas City, Kans.: Peter Schneller. Mineral, Kans.: John Stale. Rinso, Kans.: Mike Pencil. KitzmiUer, Md. in okolica: Frank Vodopivec. Calumet, Mich. In okoUca: Pavel Shaltz, M. F. Kult« in Martin Rade. Manistique, Mich, in okoli* »: Frank Kotzian. So. Range, Mich, in okolica: M. U. Likovieh. Chisholm, Minn.: K. Zgonc in Jakob Petrich. Duluth, Minn.: Joseph Sbaral>on. Ely, Minn, in okolica: Ivan Gou2e. los. J. Peshel in Louis M. Peru?iek. Eveleth, Mien.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L. Vesel. Hibbing. Minn.: Ivan PouSe. KitzviUe, Minn, in okoUca: Joe Ada-lnik. Meadow Lands, Pa.: Georg Schultz. Moon Run. Pa.: Frank Maček. Pittsburgh, Pa. in okoUca: Z. Jakshe, L Podvasnik, I. Magister in U. R. Ja-kobich. South Bethlehem, Pa.: Jernel Ko-privsek. Steelton, Pa.: Anton Hren. Unity Sta., Pa.: Joseph ŠkerlJ. West Newton, Pa.: Josip Jovan. Willock, Pa.: Fr. Seme in J. Peter-nel. Tooele. Utah: Anton Palčič. Winterquarters, Utah: L. Blažieh. Black Diamond, Wash.: G. J. Po- renta. Davis, W. Vs. in okoUca: J. Brorich. Thomas, W. Va. in okoUca: Frank Kocljan in A. Korenchan. Kenosha, Wis.: Aleksander Pezdir. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik in Aug. Collander. Sheboygan. Wis.: Heronlm Svetlin in Martin Kos In John StampfeL POTREBUJEM West AIUs, Wis.: Fra-. 3kok. sliiJlrinin ™__- , , . .. Rock Springs, Wyo.: A Justin. VaL služkinjo za pomoo. v kuhinji. sullch In Valentin Marcln«. rlača po dogovoru. j-----——_ Mary Rolih, REŠIMO SLOVENSKI NAROD Box 112, St. Marya* p8j ^ UUCOTEj _____ Dr. KOLER, 638 Pemi Ave., Pittsburgh'Pa. SLOVENSKI ZDRAVNIK Dr. Kater Je najstarejši slovenski Kdravnlk, Specialist v Pittsburshu, ki ima 131etno prak so v zdravljenju tajnih moških bolezni. Sifilis ali zastru-PUenje krvi zdravi s Klasovi ti m 606, ki ffa Je izumel dr. prof. Erllch. Ce i-mate mozolje al» mehurčke po tele-■u, v srlu, Izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite in izčlstil vam bo kri. Ne čakajte, ker ta bolezen se nalaze. Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavec ali tri-per In tudi vse druge posledice, ki nastanejo radi izrabljivanja samega sebe. Kakor hitro opazite, da vam po-nehuje moška zmožnost, ne čakajte temveč pridite in Jaz vam Jo boni sopet povrnil. SuSonJe cevi, ki vodi Iz mehurje ozdravim v kratkem Času, Hydrocelo ali kilo ozdravim v 30 urah in sicer brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročijo bolečine v križu in hrbtu in včasih tudi prt s puščanju vode, ozdravim s gotovostjo. Reumatlzam, trganje, bolečine, otekline, srbečico, ikrofle In druge kožn« bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem času in ni potrebno ležaU. Uradne ure: V ponedeljkih, sredah In petkih od 8. zjutraj do 5. popoldne. V torkih, četvrtkih in sobotah od 8 ure zjutraj do 8. ure zvečer. — Ob nedeljah pa do dveh popoldne. S pošto ne delam. — Pridite osebno. — Ne pozabite ime In Številko! 4oMto "GLAS NARODA" skozi ittrl motečo dnevno, izvzemal nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA Izhaja dnevno na šestih straneh, teko, da dobite tedensko 36 strani berila, t mozecn 156 strani, ali 624 strani v ittrifc mesecih. "GLAS NARODA" donaia dnevno poročila s gojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 11,0001 — Ta številka jasno govori, da jo list zelo razširjen. Vte osobjo lista jo organizirano in spada v etrokovno anljo. Rojaki! Columbia gramofone In slovenske pložče je dobiti 1J/ vedno pri: IVAN PAJK, iN Chestnut St, Conessangh. Pm. M" PJKt* po r*n»v "M POZOR, SLOVENKE! IšrtMii služkinjo Slovonko, ve-sčo za v kuhinji v bonrdingltouse. Plača po dogovoru. Pišite na: Frank Sivka, Cox 105, Harpersville, Ohio. (3-5—S) Važno za priseljence! Državni delavski department Združenih držav je odprl ovoj urad na 240 E. 79. St., med 2. in 3. Ave. v New Yorku. Urad je odprt vsak dan od osmih dopoldne do osmih zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od desete ure dopoldne pa do opoldne. Namen tega urada je, nuditi naseljencem nasvet, pouk in po-■moč, in sicer vse brezplačno. Ta urad je obenem tudi posredovalnica za delo in deluje sporazumno in v zvezi z delavskim departmentom Združenih držav. Za storjene usluge ni treba plačevati nikakih pristojbin. Pišite ali pa pridite oc*bno! POZOR, ROJAKI! Troda se dobro obratovana gostilna iu boardinghousc. Xa stanovanju jc vedno od 25 do 30 ljudi iu sprejemajo se pa tudi potniki. Gostilna je v bližini Burlington postaje. Proda se radi selitve na farmo. Za pojasnila se obrnite na rojaka. Joe Seek, 42-1 W. Main St., Ottawa, 111. (1-5—8) Slovenska Društva po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti DOBRE IN POCENI društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno 'Clevelandska Amerika Mi izdelujemo vse društvene, trgovske in privatne tiskovine. Naia tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren r Ameriki. Pifiite za cene vsake tiskovine nam. predno se obrnete kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine CLEVELANDSKA AMERIKA PRVA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA o i 19 ST. CLAIR AVTj. CLEVELAND. O J \ v J \ K K v 'i* | Borba za življenje Borba za življenje je vsakdan hujša, če ni celo pogibeljna, je pa škodljiva marsikomu, ki pozabi misliti na samega sebe in postane površen ter zanemari svoje lastno trlo in zdravje. Posledice nemoralnega življenja so, da te izrabijo popolnoma, potem pride neredno prcbavlja-nje in temu sledi še opešanje duševnih in telesnih moči. Tako stauje zahteva takojšnjo pozornost in najbolje sredstvo je, ako vzamete takoj TRINER-J EVO ameriško Elixir grenko vino To ozdravi nezadostno delovanje prebavnih organov, ki so o-elabeli radi prenapornega dela ali kaj enakega s tem, da odstrani vse prebavi škodljive stvari, NAREDI TEK, * • UREDI PREBAVANJE, , . / ZABRANI RAZPAD, 7- j OZDRAVI ZAPRTJE, OKREPČA TELO. Trinerjevo Ameriško Elixir grenko vino uredi delovanje prebavnih organov. Rabite ga pri IZGUBI TEKA, TEŽKOCAH PO OBEDU, J ' VETROVIH, v' NEPRIJETNEM DUHU UST, PREVLEČENEM JEZIKU, ZAPRTJU, OBLEDELOSTI, RAZBURJENOSTI, TELESNI OSLABELOSTI. Ono okrepča spanec in pomaga izvrševati dnevno delo z lahkoto. Stari ljudje naj imajo to vredno zdravilo venno pri rokah in je naj rabijo redno. Ženske, ki trpe na glavobolu in navadnem nerazpolozenju naj poskusijo Triner jevo ameriško Elixir grenko vino. TRINERJEVO AMERIŠKO ELIXIR GRENKO VINO. Cena $1.00. V lekarnah. JOSEPH TRINER, Manufacturing Chemist, 1333-1339 SO. ASHLAND AVE., CHICAGO, ILL. ELIXIFt BITTER-W1HE I CAM] b C-1 TRINE rovo horke vino — - ~ _. _ - -b/JOSEPH TRINE* , *99 Ave 9 CHlCACO,»U. 4 t i T T T T r t t t T X Proti oteklim žlezam, otrpljenju udov, reumatizmu, neuralgiji, zbadanju je Triner-jev Li- * EmltotPriP°r0< prenapetega dela oslabelo mišičevje drgnite b Triner-jevim Cena 25 in 50c. v lekarnah. ^ * ' g pošto 35 in 60c. * GLAS NARODA, 5. AVG. 1916. Berta pU Suttneri OTROCI MARTE (Nadaljevanje romana "Doli z orožjem!") (Za "Glas Naroda" priredi! J. T.) www A A 5 (Nadaljevanje). — Kaj vendar govori T — jc zašepetal Delnitzky svoji zaročenki. — Nikar ga ne posluaajva. Silvija je zamahnila z roko in iiesprestano gledala govornika, ki je nadaljeval: — ČIo vek ima včasih trenutke, ki ga povzdigujejo k Bogu. — Ne dneve, ne ure ampak samo trenutke. — Pesnik in oni ki ljubi, vesta. kaj so taki trnintki- — Kdor jih doživi, je posvečen in spomina na te trenutke noče zamenjati z nobenim zakladom. — In takemu spominu — šele od danes ga imam — je rekel ter dvignil čašo — na-pivam. — In kdor je ž- doživel tak trenutek, ki ga je povzdignil nad v«e. naj trči z menoj. — Z d ritimi besedami rečene — je rekel polkovnik Sehrauffen — živeli naši lepi spomini. — Kain pa gre«T — je vprašal Delnitzky svojo zaročeuko. — Spat grem. — (ilava me boli. Odšla je. f Dospevši v svojo sobo, je odprla okno. Solnee je že zašlo, toda bil je še vedno dau. — Z dreves in grmovja je še vedno kapljalo. Zatem je sedla v naslonjač in rekla: — Torej s povejmo se. .... Kriva sem.... Lahkomišljena sem.... In kako bi še rekla.... pri spovedi se ne sme lagati.... počutna sem. — Moja ljubezen do De!nit7kyja je vzplamtela šele po prvem poljubu. — Ali je to sploh I ju bežen ? — Pravzaprav ne.... Njegovo govorjenje se mi ne dopade. Ce govori, se mi zdi kot da bi me polival z vodo. In ono, kar sem občutila takrat, ko me je Anton poljubil, sem občutila da nes v stokrat večji meri, ko me je Hugon objel----Hugon me ljubi. .. . to nra\ dobro vem.... to sem čutila, ko se me je dotaknil____ Saj je tudi rekel: — Trenutek, ki ga je povzdignil k Bogu, je danes doživel. Na vrata je nekaj potrkalo. — .Faz sem otrok. — Ali ti je že boljše? Silvija ni vedela, kaj bi storila. — Ali naj odpre materi ali ne. Ali naj razodene svoji najboljši prijateljici, kaj se dogaja v njenem fcrcu? — Saj še sama ne ve. kaj ji je na srcu. Ker ni odgovorila, je Marta odšla. Okna je zaprla, spustila zagrinjala in prižgala luč. Sedla je k ^voji pisalni mizi ter vzela v roko sliko Delnitzkyja. Dolgo čas nje gledala sliko. Pri tem so ji vstajali spomini na než ne in sreče polne občutke, ki so jo že pred kratkim navdajali ob pogledu na na te obrarzne poteze. — To j > vendar ljubezen. Takoj na to pa se je pojavil dvom: — Ali je pa taka ljubezen kot sem jo zdaj pregledala, v resnici mene vredna?. . In ali ni celo izročena pogubi, ker je bil neki dru-fii zmožen le za en trenutek vzbuditi v meni enaka čustva. — Spoznala sem. kako dalee prt sega ta drugi v svojem mišljenju in čustvovanju mojega zaročenca. Tega gospod« Bresserja gotovo ne ljubim in svoje srce sem poda rila Antonu----Moje srce? — Naj bo: Jaz sem kot vsako mlado človeško bitje, ki obstoji iz duše in telesa, ki ima gorko kri. A zakon — moj Bog. zakon — to za celo življenje določena enoličnost.... morda pride pri tem duši kaj malo na delež. — Pri tem ne pomaga nobeno zanikanje. V zadnjem času je na stotine stvari, katere sem opazila na A nt oini, ali katere sem pogrešala nanjem. zadušilo v meni za trenutek l jube/en do njega. Seveda, ljubezen j.* iznova vzplamtela---- Kaj pa. če postajajo trenutki ugašanja vedno bolj pogosti? Se vedno bi bil čas, da odstopim. Zdaj se je spomnila druge možnosti: — odpovedano zaroeitev. Ali ni bila t«» dolžnost, četudi bolestna dolžnost. — kajti ob sami misli ji je postalo hudo pri srcu. — Ali ni bila ne le sebi. temveč njemu dolžna, da razvozla zvezo, ki bi ne temeljila na prepričanju, brez vsakega dvoma in kesa? s hitro kretnjo je odprla svojo mapo. da mu napiše poslovilno pismo. V mapi je ležal listek, ki je bil vtaknjen med cvetke prvega zaročnega Šopka, katerega je dobila od Delnitzkyja. Na ta listek ni več mislila ter ga je tudi zdaj potisnila na strau, da položi tja kkos pisalnega papirja. Pri tem so ji padle oči na vsebino, katero jo tudi že pozabila: Moja sreča nad dobljenim 4'da". je tako velika, da ni /ato nobene mere. — Le ena stvar bi bila mogoče še večja: — moj obup. če bi se glasil odgovor "ue,\ Te besede so prodrle Silviji v srce kot klic na pomoč: — Za bo ž jo voljo, opusti svojo namero in ne pahni me v obup! Predstavila si je žalost, katero je nameravala zadati možu, ki ga je kljub temu še vedno ljubila. Nato SO prišle cele vrste drugih in še bolj mučnih predstav: _ neprijetno razočaranje, katero bo vzbudila odpovedana zaroka; žalost njene matere, karanja Kudolfa, očitanja ostalih in kar bi bilo Še hujše kot vse ostalo: - zmagoslavje Hugona Bresserja, ki bi mogel spajati s teui njenim sklepom upanja, ki bi bila popolnoma na pačna. Če se zdaj spre s svojim zaročencem, ali ne, njena dolžnost je bda in njena rast je zahtevala, da odvrača od sebe mladega pisatelja. Pričela je zopet omagovati. Le za poskušnjo je hotela sestaviti pismo in z namenom, da n« odpošlje. Pomočila ie pero v tinto. — Pri tem j" videla na prstu blesteti demant. ki je bil prvo darilo njenega zaročenca. Kako zelo se je veselila takrat lepega darila, kako zelo si je raz lagala srcu njega skrivnostni pomen: zaročni prstan, poroko, dane in za življenje obvt zne besede.... Nalahko je pomikala roko semintja, da tembolj opaži bleske-tanje kamna Ali ni prelomljena beseda tudi grdo dejanje? Seveda, oua ni vedela, kaj je njena dolžnost. Piano kljub temu lahko spiše. — Zopet je pomočila pero. — Moj ljubi grof Delnitzky____ ("udno, kako se ji je tresla roka. — To vendar ni bila njena pi- Zastokala je na glas; * — Anton, Anton, ali te res več ne ljubim? — In vendar in vendar, jaz ti ne morem reči zbogom. — Oboje je atko strašno žalostno. Izguba moje sreče, moje ljubezni, ali pa pošlo vite v od tebe. Bolestno razburjenje se je raztopilo v solzah. Skoraj eno uro je klečala ter ihtela----sprva silno, pozneje pa vedno tišje. Prevzela jo je velika utrujenost, in sklenila je oči. Pri tem ji je šla skozi ude utrujenost, katero je občutila kot slabost. — Končno je rstala, se oblekla ter ni imela druge želje kot spati. — Občutek, »la je nesrečna, jo je zapustil. Nov, gorak tok nežnosti je vstal v njeni duši. obenem s sliko Antona. — Zakaj ga je objokovala kot mrtveca? — Saj je vendar živ in tudi njena ljubezen je še živela. In življenje sploh, veliko bogato nudi toliko lepega, toliko slatf-kega in med drugim tudi.... spanje..... Kako krasno bi bilo zdaj izgubiti zavest ter se pogrezniti v globok sen..... Smukuila je med hladne rjuhe, ugasnila svetilko, zagrebla glavo v blazine ter je zaspala v par minutah in nalahko mrmrala: — Lahko noč, Anton! (Dalje orihodnjič). POZOR ROJAKI!] MODERNO UREJENA TISKANA GLAS NAHODA VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. L* • DELO OKUSNO. IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. s®.' >. UNIJSKO ORGANIZIRANA. POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D. imik« lute, kakor tudi — — brk« ta brad«. Od t«c* mašila e rastejo v tednih krmi gmU In dol«i bafc kakor tudi ■nofkim kraaal brki la brada A i 1 im ■ 4 i l j 2\ n M- i Dr. Richterjev PA1N-EXPELLER XI renaarttae Ulefl-aa, «k>r«l«rt in immat *Upav in mi- fie. Pristni prihaja v zavoju, kot je naslikan tukaj. Odklonite vse zavoje, ki ni to zapečateni s Anchor varstveno znamko. — 95 in 60 centov v lekarnah ali na ravnost od F. AD. RICHTER & CO. 74-8« VasliagUa St. NswTsrk. M. T. VSA NAROČILA POŠLJITE NA: Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt St., New York, itf. T. I CENIK KNJIG 1 katere ime v zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO 82 CORTLANr ST NBW YORK. N. * IZUMITELJI želite li informacije kako da IZPOPOLNITE in ZAVARUJETE SVOJ IZUM, pišite v SLOVENSKEM JEZIKU in Vi bodete takoj dobili natančen odgovor v SLOVENSKEM JEZIKU. Knjižico zastonj vsakemu, ki zastonj vsakemu, zahteva. Jo 1 i i wraaiBfaiafBi™ POUČNE KNJjf ;-. Abecednik nemški Ahnov nemškoangleški tol- Liač, vezan Berilo drugo, vezano Cerkvena zgr dovina Hitri račurar Poljedelstvo Popolni nauk o čebelarstvu, vezan Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorih Slov.-angleški in angl.- slov. slovar Slov.-angl. in angl.-slov. var Trtna ni in trtoreja Umna živinoreja Umni kmetovalce Veliki slovensko-angleški tolmač Brezplačen nasvet in pouk priseljencem. 1 "THE BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION'' za državo New York varuje pri-seljence ter jim pomaga, če so bili [*•,•• . , osleparjeni, oropani ali če so s nji- Zivijenje na avstr. dvoru ali mi sIabo nvual[ —25 ^Je^ča Rudolfa j Brezplačna navodila m pouk v (Tragedija v Meyerlingu) -.75 naturalizacijah zadevah - kako postati državljan Združenih držav, kjer se oglasiti za državljan- Pišite na naslov: A. M. WILSON, 309 Victor Bid*. Washington, D. C, —.50 —.40 —.70 —.40 —.50 $1.00 —.20 —.25 —.50 slo-1.50 —.40 —.50 —.50 $2.00 DRUGJS SPILMANOVE POVESTI: —.25 1. z v. Ljubite svoje sovražnike 4. zv. Praški judek 6. z v. Arumugan, sin indijskega kneza RAZGLEDNICE: Newyorske s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po _gg ducat po _25 poldne Z slikami mesta New Yorka. sredah ske listine. _2(j Sorodniki naj bi čakali dovo- _20 došle Priseljence na Ellis Island ali pri Barge Office. Oglasite se ali pišite: STATE DEPARTEMENT OF LABOR, BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Newyorski urad: 230. 5th Ave., Room 2012. Odprto vsak dan oci devetih dodo petih popoldne in ob od osme do devete ure po Ra cava.... — Oprostite mi moj sklep, katerega sem storila po resnem raz"-miiljanju, — da ne bom niti jaz srečna, niti vi.... Vse te vrste je zopet izbrisala. — To je bilo prebledo izraženo. --Potisniti človeku bodalce v srce, ter ga dvorljivo prositi za oprosčenje za tako resno storjeni sklep---to ne gre___ to »ploh ni mogoče. Vstala je s sedeža ter tekla k postelji ob katere robu je poklek-ter akni« evoj obraz v blazine, jc hotela in jokati. ni: T . _ ZABAVNE IN RAZNE KNJIGE: Doli z orožjem I _.5(1 Božični darovi —.15 Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po —.20 Uustrovani vodnik po Gorenjskem _.20 Leban, 100 beril —.20 Mesija, 1. in 2..zvezek —.80 Na različnih potih _.20 O jetiki —*15 Odvetniška tarifa —.30 Pregovori, prilike, reki —.25 Titanik _.ao Trojka, povest —.50 Vojna na Balkanu, 13. zve«. $1.85 Zgodovina c. in k. pes polka «t- 17 s slikami —.50 Zgodba o povišanju t—.30 Zgodovina slov. naroda 5. zvezek ^.40 Zlate jagode, vea. Življenja trn jeva pot —.50 Album mesta New Yorka s krasnimi slikami, mali ZEMLJEVIDI: Združenih držav mali ▼eliki Astrijsko-Italijanska vojna mapa Balkanskih držav Evrope Evrope, vezan Vojna stenska mapa Vojni atlas Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wie-eonsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po Avstro-Ograke mali veliki vezan Celi wet Velika stenska mapa U. 8. na dragi strani pa eaU OPOMBA: Naročilom je priložiti denarno vredno« bodisi w>vini,po4tni nakaznici, ali pettnih znamksh. Poltema je pri —.25 2večer. | Urad v Buffalo: 704, D. S. Mor-—.35 £an Building. Odprto vsak dan •od devetih dopoldne do petih po-[ poldne in ob sredah od sedme do _.10 devete ure zvečer. —.25 ~ _15l Denarne pošiljatve za ujet- =i55l nike v Rusiji in Italiji. —-5o i W.501 Lahko •• polije denar sorodni, kom, prijateljem in znancem, kateri ae nahajajo v njetnlitvn v Rusiji ali Italiji. Potrebno je, kadar te nam denar polije da se priloži tudi ujetnikov« dopisnica ali pismo in so nam tako cmogoU pravilno sestaviti naslov. Ako nameravalo podati denar ujetniku, pošljite ga takoj, ko •prejmeta njegov naalov, k« ako U odlašali, bi ae lahko dogodilo, da U ga no našli ved na istem sta in nm ne mogU vročiti denarja. * fŠIHs&i \ HARMONIKE iftČE SE GOZDARJE Za delati drva; $1.35 od klaftr« za rezati kemični les. Za lnpljeoje; najbolj&a plača. Ko preneha sezija, je dovolj dela od kosa ali pa v kempah. Za izdelovanje cedra; največja plača od kosa za rezati logs©, stebre, trame, švelarje itd. Za splošno delo v gozdu; najvišja plača. Stalno delo skozi celo DARUJTE PAR CENTOV SLO I. STEPHENSON CO., Trustees,, venska TRPINOM V STARI (11—7 v d) Wells, Mich.' DOMOVINI! Velika zaloga vina in žganja. MARIJA GRIILL Prodaja belo vino po............ .. 70c gallon Črno vino po................ 60c ,, . Drolnik 4 gallone za ............J....... tli.00 iBrinjevec 12 steklenic ta................ $12.00 ..... t16 00 bodisi kakrSnekoll vrsta lsdeiajem la popravljam po najnlljlh cenah, a delo trpeZno ln zanesljiva V popravo zanesljivo vsakdo poilje, ker sem fie nad 18 let tukaj v tem posla ln sedaj v svojem lastnem doma. V popravek vzamem kranjske kakor vse drugo harmonike ter računam po dela ka-koršno kdo eahteva brez na dalj nib vprafianj. JOHN WENZEL. 1S17 East 62nd St. Cleveland. Oh)*. 4 gallons (sodček) sa Za obilno'naroCbo te priporoča Marija Grill, 5308 St. Clair Ave., N. L, OerdaMl, Ohio Vel*va vojna mapa Zadej, koliko im V sal Ste Velik1' njene drža^ h se evropskih držav. Je* 21 pri 38 palci H. Cena 15 centor. flf—a ančen popis koliko obsega kaka drsava, ov, trdnjav, bojnih ladij Ltd. o tudi apo cele Evrope $1.50. easko mapo, na eni strani" Zjedi-in na dragi pa celi sret, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije s mejo Avstro-Ogrske g jtalijo. Cena je 15 centoT. Veliki vojni atlas fo^knjočih se evropskih držav io pi kvhitij dnh posestev vseb velesil* Obtoga 11 raznih zemljo vidov. Cena samo 25 centov Naročila in denar poiljit« «a i Slovenic Publishing Company, 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK. N. T. Kaj pravijo pisatelji, učenjaki ln državniki o knji«i Berta pL Sattner. "Doli z orodjem P* Lev Nikolajevi Tolstoj je pisal: Knjigo sem s velikim aJHfc kom prebral in v njej nadel veliko koristnega. Ta knjiga asi« vpliva na človeka ln obsega nebroj lepih misli. Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla mad&me Stati al bito na svetu tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva. Prof. dr. A. Dodel: 'Doli z orožjem' je pravo ogledalo sedanjega Časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da se bližajo človeštvu boljši Časi. Kratkomalo: selo dobra knjiga. Dr. Lad. Jakobovski: To knjigo bi človek naJrajSe poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo bral. Štajerski pisatelj Peter Rosegger pUe: 8edaj sem v nekem gozdu pri Grieglach in sem bral kn^go s naslovom "Doli s orot-Jpml" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko r^čom, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenja. Ko sem jo prebrs', sem saželel, da bi se prestavilo knjigo v vss kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bi jo tudl v Bolah ne smelo manjkati. Na svetu so drožbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti druibo, ti bi ražfilrjala to knjigo? Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem ji* kdaj bral-- C. Neumann Hofer: — To Je najboljia knjiga, kar so jih spi* sail ljudje, Id se borijo za svetovni mir. Hans Lend (na shoda, katerega je imel leta 1880 v Berlina>1 Ne bom slavil knjige, samo Imenoval jo bom. Vsakemu jo bom posodil. Naj bi tudl ta knjiga nafila svoje apostolje, ki bi Bi tnje krliemsvet in učili vse narode. Finančni minister DonajewsH Je rekel v nekem svojem gore* ra v poslanski zbornici: Saj Je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-SkJ strokovnjak, noben državnik, pač pa prlprosta ženska Berta pL Suttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ar tema dela. «a as ae bo nikdo ved navduševal sa vojno, če bo prebral to knjloa. GINA M CENTOV. Je prti Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, Hew York City, V. Y. ^aiumiiuiiuuiiiuuauMui^ t —.25 —.10 —.50 (—.25 $1.50 _; EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) v GREATER-NEW YORKU ANTON BURGAR «2 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebna nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki Me dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite ae zaupno na njega, kjer boste točno in -eelidno po--