XIV. letnik.
V Gorici, dne 10, maja 1000.
19. številka.
Izhnja vsak četrtek ob 11. uri dopoldne. Rokopisi se ne vročajo. Ncfrankovnnn pisma ho lic sprejemajo.
Cena listu /.naša ta celo leto 1 krono, za pol leta 2 krom. Za manj premožne ta celo leto H krone, za pol leta K l-60. Za Nemčijo jo cena listu 5 K. za druge dežele izven Avstrije 6 K.
Rokopise sjrflffelfRt. „Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-t uri n i št. 9.
ves?
odgovorni urednik: Ivan Bnjt v Gnric’
•—'~~
Naročnino in naznanil i s pr (»j nma n, ravniSlvo, Gorica, Soim*niškft ulica št. 10. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnnh v Šolski ulici, Nunski ulici, na .losip Verdijevem te-kališču nasproti me-stnem vrtu, pri Vaclavu Haunigarll v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Hiva Gorim) št. 11. po 8 vin.
Oglasi in poslanica se računijo po potit vrstah in sicer: čo se tiska enkrat 14 v , dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pog- dbi.
Tiska „N n to (In n Tisk«rnft“ (odgov. L. Lukežič) v Gorici.
Majska slavnost krščanskega delavstva.
Kdo bi mogel popisati radost in navdušenost, ki jo oživljala v nedeljo naštete množice? Ne bomo opisovali na široko krasne majsko slavnosti, ki smo jo imeli krščanski delavci ,in delavke v nedeljo. Kdor hočo imeti o tem pojem, mora udeležiti se sam, mora drugo leto z nami iti ob zori na krasno Skalnico
—	sv. Goro I Tu hočemo objaviti le par podatkov I
V soboto pop. ob 5. uri smo obhajali slovesno blagoslovljenje nove zastave društva „Skalnice“. Kumovala sta blagorodna gospa Josipina Žnideršič in bi. g. Ivan Pirjevec, katerima se zahvaljujemo prav toplo. Blagoslovljenja so se udeležili sč zastavo sledeča društva : »Marijina družba" v Kamnjah, „lzobraževalno društvo" v Kostanjevici, »Katoliško delavsko društvo" v Mirnem in „Slov. katol. delavsko društvo" v Goricj. Veleč. g. Ličan je govoril približno tako-le:
V tem znamenju, krščanske delavke, boste zmagale. Na vaši zastavi je križ, ki je znamenje krščanstva. Tega znamenja se držite 1 Na zastavi je slika sveto-gorske Matere B. Marija nam kaže pot do večne sreče. Ona je izgled vsemu krščanskemu ženstvu, ona je naša moč in naša tolažba. Slika Matere B. svetogor-ske nam je še posebno draga, ker so dobili naši očetje že neštevilnih milosti in dobrot od Marije na sv. Gori. Poleg tega je zastava vaša bela, kar pomenja sv. čednosti, zlasti sv. čistost in nedolžnost. Tega znamenja se torej držite, v tem znamenju boste zmagale I
Nato je pristopil pred altar veleč, g. prelat dr. Joe. Gabrijevčič z bogoslovci ter je slovesno blagoslovil novo zastavo. Pričujoče zastave iz Gorice, Mirna in iz Kostanjevice so nato pozdravile blagoslovljeno zastavo. Pri blagoslovu so peli pevci in pevke »Slovenskega kat. delavskega društva" in društva „Skalnica“ pod vod-tvom veleč,
g.	župnika Kokošarja, kateremu
LISTEK.
Cvetje z vrtnu večnih višav.
Nabral dr. Andr. Pavlica.
Slava modrosti.1)
i.
Vsa modrčst je od Gospčda in pri Njčm je vse včene čdse.
Kdč je preštčl pčsek,
ki je v mčrju, kdpljice dčžja
in dni vččnosti kdo ?
Kdo zmčril višino nebd in širino zčmlje in brčzdne?
Kdč je preiskal modrčst?
Prva je bila spoččta modrčst in umnost misli od včkomaj.
Nje studčnec je Besčda na višdvah,
') Tu podajamo točno prestavo prvega poglavja krasne svetopisemske knjige: Ekleziastik v starem merilu s tremi povzdignjenimi glasovi, kakor j e bila pisana knjiga v hebrejskem izvirniku, ki sso ga našli pred nekaj leti. O merilu svetopisemske poezije glej 2. in 3. št. »Dom in Sveta« t. 1.
se zahvaljujemo nkreno za ve3 trul in požrtovnlnost. G. župnik Ko koš ar nHs jo počastil letos tudi s tem, da jo šel na sv. G>ro in sam povsod vodil pevce in pevke.
V	nedeljo zjutraj ob 3 '/a j0 v cerkvi sv. Ignacija sv. maša, potem skupno obhajilo. Obhajancev je bilo okolu 300 negledo na ogromno število obhajancev na sv. Gori. Ob 4'/2 so jo razvila iz cerkve lepa procesija, ki jo imela več pevskih zborov. S procesijo je šlo pet razvitih zastav.
Prišedšim na sv. Goro prišel jo naproti preč. g. gvardijan O. Salvator s svetogorsko cerkveno zastavo. Marsikdo je bil do solz ginjen, ko so se začeli oglašati v prostorni corkvi na vseh straneh pevski zbori, pozdravljajoči kraljico nebeško. Ljudstva je bilo letos skoraj dvakrat toliko ko lani. Videti je, da raste od leta do leta zanimanje za majsko praznovanje krščanskega delavstva. Isreči moramo posebno polt 'alo g. mirenskemu organistu Vuku, ki je vodil petje po poti.
Okolu t). ure je stopil na prižnico veleč. g. prelat dr. Jop. Gabrijevčič, ki si je izbral za snov govoru bosede : »Blagoslovljena Ti med ženami in blagoslovljen sad Tvojega Telesa. Blagoslovljena je Marija med vsemi ženami, ker je prijela vse milosti in ker dobivamo mi vse milosti le po Nji. Njeno ime in Njena slava se razlega po vsem svetu, po vseh hribih in dolinah, po vseh mestih in vaseh, K Njej obračajmo se zaupno v vseh okoliščinah, v vseh časih, zlasti ob smrtni uri".
Po govoru je bila sv. maša, pri kateri so peli združeni pevski zbori, goriški in mirenski. Nato so bile litanije z blagoslovom.
*
#
Po cerkveni slovesnosti je šlo vse ljndstvo z zastavami na trato za cerkev, kjer smo slišali prav lepe Marijine pesmice. Deček Vuk iz Mirna se je postavil na stolico in je prav prijetno predaval primerno pesem. Petje jo vodil preč. g. župnik K o k o š ar.
•X- *
*
nje pčta so vččne zapčvedi.
Kdč je odkril nje korenino in spčznal nje prečudna dčla?
Kčniu je jdsen nje nauk in zndna nje prčizkušenost? fiden je mčder in prestrašen, k' sedi na prestčlu, Gospčd, ki jo je vstvdril, premčtril in preštčl ter razlil po vsčh svojih dčlili in mčsu po svčji mčri podelivši jo njim, ki ga ljubijoI
II.
Strah Bčžji je čdst in dika, zadovčljnost in najvišja radčstl Strah Bčžji razveseljuje sreč in ddje dčlgo življčnje! Bogabojččemu bo dčbro na kčneu, na dan smfti bo bldgoslovljčn. Ljubezen Bčžja je častita modrčst I Kčmur se modrčst prikdže, vnčmlje v njem ljubčzen do Bogd do glčdanja od obličja do obličja.
Po veselici so imeli člani raznih odborov, ki so se udeležili izleta, posvetovanje pri »Orkveniku". G. dr. And r. Pavlica je podul kratko sliko vsega katoliško-socialnega delovanja na Goriškem od lanskega shoda na bv. Gori. Sklenili smo, da hočemo vsako leto ob tej priložnosti podati obračun kntoUško-sccialnega delovanja in ob enem napraviti za bodočnost nove načrte. Marija, prečista Devica, naj sliši naše želje, naše potrebe in naše trdne sklepe I
Razgovor je bil tudi o vseslovenskem delavskem shodu, ki ga sklicuje uredništvo »Naše moči" v Medvode na Gorenjskem. Zborovalci so izrazili v tem pogledu soglasno mnenje, ki naj se sporoči v Ljubljano.
Tako je končala lepa slovesnost. Razšli smo se v svetem navdušenju kličoč si drug drugemu: Z Bogom, z Marijo in Jožefom I Na svidenje drugo leto I
Tretje upravno loto vipavsko
železnice.
Upravni svet imenovane železnice je bil sklican dne 18. aprila t. I. v sejo na Dunaj, da pregleda in razpravlja račune za tretje upravno leto ter določi dnevni red za občni zbor, ki je Bklican v dan 9. maja t. 1.
Prometni račun za leto 1905 kaže, da napreduje železnica prav dobro ter da se more vštevati med najbolje avstrijske lokalne železnice. Prometni koe-ficijent za lansko leto, t. j., razmerje med dohodki in vsemi potrebščinami, ki je kazal lani 82 18%, padel je letos uže na 78 92. Ko se zniža ta na 0%: pride še le moment, ko bodo tudi osnovne delnice aktivne.
Na prvi pogled se vidi ta izid neugoden; a v primerju z drugimi lokalnimi železnicami, pri katerih znaša prometni koelicijent celo 160 in več odstotkov, je izid zelo povoljen.
Da pa ne bodo v tem oziru nobene rekriminacije, navajamo v pojasnilo
Priččtek modrčsti je strah Bčžji,
ki je privstvdrjen včrnikom že v mdteri.
Pri pravičnikih se je nastdnil za včdno in njih potčmci bodo zaupali vdnj.
Strah Bčžji je učenčst s pobčžnostjo, ki čuva in opravičuje sreč, ki ddje prijčtnost in vcsčlje.
Popčlna modrčst je strah Bčžji, sadčvi njčni nasittijejo.
Svoj dčm preobldga z dragoečnostmi in hrdme napolnuje s sadčvi.
Višek modrčsti je strah Bčžji, ki rodi mir in zdrdvje.
Bog sdm jo premotrdva in preštčva: Občjno je ddr Njegčv.
Učenčst, umnost in sldvo podeljuje njim, ki se je držč.
Korenina modrčsti je strah Bčžji, nje pogdnjki so dčlgo življčnje.
III.
Strah Bčžji odgdnja grčh,
kdor je brčz strahu, ne mčre biti pravičen.
[ sledečo podatke iz računa zgube in do J bička za I. 1905:
Potrebščino znašajo: Zh 4% obresti od prijoritetnih delnic, katerih je v prometu šo 747 a K 4000, znesek 119.70G K
07	h. Dotacija za obresti in amortizacijo teh delnic po načrtu 8537 K 38 h (2 delnici d 4000 K so morata vsako leto amortizirati). Za upravno Btroško gre 9.003 K 14 b. Vse potrebščine skupaj znašajo torej 137 307 K 19 h.
Temu nasproti stoje sledeči zneski v pokritje navedenih potrebščin: Saldo obrestij družbenega imetja 283 K 65 h in prometni preostanek leta 1905., t. j., čist dobiček, kateri daje podjetje neoziraje se na glavnico in stroške za zgradbo, v znesku
44.112	K 91 h. Skupaj imamo torej v pokritje gori navedenih potrebščin vsoto 44.396 K 56 h.
Potemtakem mora založiti država v pokritje vseh potrebščin vipavske železnice zal. 19 05 znesek 92.910 K 03 h.
Za prvo upravno dobo je morala «,»iu£iii J.j.r. iac.aoo v na n . a»nan pa 101 732 K 10 h in za lani 92910 K 63 h, kar kaže, da se dohodki železnice od leta do leta množč. Po štatutu ima vlada pravico do povrnitve vseh teh založenih in izplačanih zneskov, a potem šele bi prišel letni prometni prebitek po pokritju vseh letnih potrebščin v poštev z ozirom na obrestovanje osnovanih delnic. To naj si zapomnijo oni gospodje, ki govore o znižanju železniško renta-bilitete po podaljšanju Bedanje proge do Št. Vida ter dajajo upravnemu svetu nasvete, naj silijo vlado v podržavljanje železnice.
Kar se prometnega računa za upravno leto 1905 tiče, omejiti se moramo samo na glavne točke. Kdor hoče imeti podrobne podatke, naj se obrne z dopisnico na upravni svet, kateri mu gotovo pošlje tiskano poročilo o tretjem občnem zboru, v katerem najde vse tozadevne podrobnosti.
Ta račun kaže na dohodkih za osoben promet 85 287 K 10 b, za prevažanje vojaštva 401 K 01 h, za prtljago
Ndgla jčza in strdst bo njčmu sdmemu v pogubo. Nckčliko bo prendšal potrpežljivi, potčm mu bo povrnjeno vcsčlje. Previdni zadržuje svoje besčde in mnogi razglašajo njega previdnost.
V	zakladnicah modrčsti je vzgčja, grčšniku pa je pobčžnost gnusna.
Ako želiš od Bogd modrčsti, izpolnuj zapčvedi in ti jo bo ddl. Modrčst in vzgčja je strah Bčžji, zvestčba in krotkčst sta Mu vščč.
Ne odstčpaj od Gospčdovega strahu in ne ličdi k njčmu z nezaupanjem. Ne bodi hindvec pred ljudmi in ne spotikaj se se svčjimi ustnami. Čuj nad njimi, da ne pddeš in nečdsti ne naprdviš duši, da ti Bčg ne razkrije skrivnčsti, da te ne zavrže v srčdi zbirdlišča, ker si se zlčbno bližal Gospčdu se srcem pčlnim zvijdče.
978 K 82 h, za brzovoznino 2 653 K 06
h,	za vozno blago 77 32ii K 68 h in s a različne prejemke 624 K 78 h. Skupaj znašajo torej dohodki 167.331 K 9o h.
Stroški se sestavljajo pa tuko- e : Za osrednjo vodstvo 1.608 K 62 h, za nadzorstvo in vzdrževanje železnice 30.788 K 17 h, za postajne urade in prometno službo 25.687 K 03 h, za vzdrževanje voznega parka, za premog in druga Breilstva 23.955 K 82 h. Ti pravi prometni stroški znašajo skupaj t(rej 82.034 K 54 h.
K tem je prištfti še 41 184 K 50 h drug'h stroškov za koleke in pristojbine, za odškodnino ptnjih vagonov in ptujega osobja (20.301 K 57 h), za odškodnino na zemljiščih, za dospevke pri zavarovanju proti nezgodam, za nagrade, za zeniljanno in doklade, za hišarino in doklade. >a obresti, zavarovalnino in drnge male potrebščine.
Vsi prometni stroški so znašali leta 1905 potimtakem 123.219 K 04 h, tako da je bilo čistega prometnega dobička
44.112	K 91 h, kakor prej navedeno.
Podrobni razkazi kažejo, da postopa železniška uprava zelo varčno v vsakem oziru; grajati bi bilo le to, da so se morali preložiti skoro uže vsi pragi, kar je znižalo dohcdke predlanskim za
8	661 K 19 h, lani pa za 13.076 K 91 h. Upravni svet je storil tudi v tem oziru svojo dolžnost, žalibog, da proti f*ktom e boj brezuspešen.
Politični pregled.
Novi miuisterski predsednik, knez Hohenlohe, ki je že 4. maja prišel na Dunaj in bil ta dan tudi od cesarja zaprisežen, začel se je koj pogovarjali z voditelji parlamentarnih strank v zadevi volilne preosnove. Dosedanji njegovi pogovori z omenjenimi voditelji so imeli namen poizvedeti različna mnenja, ki vladt-jo med strankami v ti zaderi. Konkretnih predlogov ni še dosedaj novi mi-nisterski predsednik stavil nobeni stranki. Govori se, da stopi s takimi predlogi šele jotri pred stranke, in sicer najprej prod Cehe. Iz vseh dosedanjih pogovorov, katere je imel knez Hohenlohe z voditelji strank, pa je razvidno, da je odločna cesarjeva volja, da se volilna preosnova izvedo tako ali tako. — Pri ministerskem predsedniku je bil tudi poslanec Dr.
Pl«j, Ivi jo ai-kic 1 ul ti M Uui u3lvc SlUVUUUt)
dva mandata in ravno tako tudi za štajerske še dva mandata.
Da bi se ministerstvo sedaj parla-mentariliziralo, o tem ni govora. Poslanska zbornica se snide dne 15. t. m.
Seje ogrskega državnega zbora se bodo začele 21. t. m. Predsedoval bo kot najstarejši poslanec košutovec M»-darasz, ki je jedini še živi člen državnega zbora I. 1848.
Dosedaj je bila navada, da se je preči tal prestolni govor v navzočnosti članov obth zbornic v kraljevem dvoru. Nekateri sedanjih ministrov pa želijo, naj bi se prestolni govor prečital v parlamentu.
Volitve na ilrvatskem so izpale ugodno za združeno hrvatsko in srbsko opozicijo. Opozicija je pridobila 53 mandatov, Madjaroni pa samo 32. Madjarski listi z velikim zadoščenjem pozdravljajo izid teh volitev na Ilrvatskem ter na-glašajo, da bo poraz hrvatsko vladne stranke omogočil bratsko sporuzumljenje med Madjari in Hrvati.	I
Toliko pa je gotovo, da jo za vedno odklenkalo gospodstvu takozvane madjarske napredne stranko na Hrvat-skem. Nekuteri listi javljajo, du jo hrvatski Lun gre-F Pejučevie že podal demisijo.
Volitve un Ogrskem so končane. Njih konečni izid je ta-le: od 413 mandatov so jih dobili Kosatovci 240, ustavna stranka 74, ljudska stranka 30, nova stranka (Banlya) 1, socijalci 1, Sik*i 12, Srbi 4, Kumuni 14, S'ovaki 8, demokratje
3,	agrarci 1, divjaki 7. V 13 volilnih okrajih se bodo vršile ožje volitve in v 5 okrajih nove volitve.
Nemški cesar Viljem II. na Dunaju. — Dne 6. junija obišče nemški cesar Viljem našega cesarja v Schčin-brunu. Slovesnega sprejema ne bo. — Mnenja glede tega obiska so različna. Posebno so olicijozni list', ki bi hoteli odreči temu obisku vsak politični pomen. Tako piše namreč olicijozni »Fremden blati*, da je prav za prav popolnoma naravno, ako obišče nemški cesar svojega najboljšega prijatelja in zaveznika zopet jedenkrat po treh letih, posebno z 1
ozirom na njegovo visoko starost, in da se torej motijo oni, ki bi hoteli zaslediti v lem obisku kak političen pomen. Vso drugega mnenja pa so drogi listi. Ti listi opozarjajo namreč na zadnje dogodke, kakor na konferenco v Algecirasu, na bivanje angleškega kralja v Parizu in pa ludi na sumljivo >e lonjo Italije nasproti trozvezi. Znano je namreč, da hi so Anglija rada spoprijsznila z Rusijo in da mešetarijo v ta namen Francozi. Zaradi tega pa tudi zaporedna potovanja angleškega kralja in angleških d plomatov v Pariz. Na vse to torej, kar bi se lahko izcimilo iz teh poskusov in pa tu Ji z ozirom na to, da bi Italija kukega lepega dno pustila Nemčijo in Avstrijo na cedilu ter izstopila iz trozveze, so morati Nemčija in Avstrija pripravili.
Čehi in njih bodočnost. — (La Bobčme et son avenir). G. R. Sonchet jo posvetil v pariškem listu ,,L' Univers et le monde“ poseben članok Čehom, njih prebujenju in njih življenski sedanji sili, kakršno jim dajo patriotizem, materinski jezik in vera. Autor članka piše o češki književnosti (omenja Kolla^ja, Čolakov-skega, Čecha in Vrchlickegal ter z'asti opozarja na politični pomen Češke gledo na razvoj pangermanizma. Posebno pozornost vzbuja stavek o slabem strate-gičnem zavarovanju polov, ki peljejo iz Bavarske, Šlezije, in Saksonskega. Članek konča z značilnimi besedami : „Č<?ško vprašanje se more rešiti samo po mirnem potu. To bode prvo evropsl o vprašanje, ki so bode ravno tako težko rešilo, kakor maroško vprašanje. In Bko bi tudi prišlo do vojske, Čehi imajo v sebi tako moč, da ne bodo premagani/
Razmere v italijanski vojni mornarici. — Razmere v italijanski mornarici so, kakor so se te dni prepričali, jako žalostne. Italija je nabavljala namreč vse svoje potrebščino pri domači tvrdki Trni, Ki goljufi kar le more italijansko vojno upravo. Komisijske poizvedbe so dognale gorostasne stvari V tekmovanju s tvrdkami Krupp in drugimi so zamenjali oklope, samo da so prestale preizkušnjo kroglje domače tvrdke. Nabavili so ludi slabe topove. Tudi o ladjah, oskrbi mornarice, o zalogah premoga, o arsenalih in o nabavi potrebščin so dognali gorostasne stvari.
Volitve na Francoskem. — Pri volitvah na Francoskem, ki so vrše *° um, so aoDin republikanci in sploh radikalni in framasonski življi veliko večino.
Pred belgijskimi volitvami. — Dne 27. majnika so razpisane volitve v Belgiji. Kakor znano, imajo katoličani v belgijskih zakonodajalnih zastopih večino. A ta večina ni tako velika, da bi je ne izpremenil nasproten vihar v manjšino.
V	poslaniški zbornici imajo katoličani 93 poslancev, združenih nasprotnih poslancev je 73. med njimi 43 liberalcev, 28 socialnih demokratov in pa 2 pristaša Daensa. V senatu pa stoji nasproti 60 katoličanom 42 liberalcev in 8 socialistov. Nasprotniki katoličanov delujejo z vso Bilo, da bi strmoglavili sedanjo belgijsko katoliško vlado. Lažejo seveda po svoji navadi tako, da se vso kadi. Očitajo katoliški vladi, da no zna gospodariti. Najbrže jih jezi, ker so napravili liberalci v šestih li tih 58,967.177 frankov deficita, a katoliška vlada izkaže vsako leto prebitek, ki znafta od letu 1884 sem 170,282 979 frankov. Lepo napreduje pod katoliškimi ,,nazadnjakitudi trgovina in izvoz. Pod liberalno vludo je znašala vrednost izvoženega blaga 2,700.000, zdaj pa 4,700.000 frankov Katoličanom očitajo, da nasprotujejo ljudski izobrazbi, izobrazbi po šolah. A kako je v re-mici? Liberalci so zapustili 4810 ljudskih šol s 346.012 učenci, zdaj ju pa 7032 ljudskih šol z 859 436 učenci, nadalje je bilo leta 1884 po sr<dnjih šolah 65.000, zdaj jo pa že 237.000 dijakov, učiteljev so našteli Ida 1879 8328, a zdaj j.h je 17.976. Število analfabetov se jo znižalo v trm času za polovico. Zato se pa katoličani tudi ne boje dajati odgovor ol svoiega gospodarstva in stopajo brez slrehu preJ svoje vol Ice. Lahko kažejo na liberalno gospodarstvo v marsikateri drogi državi, kjer se pasejo le sebičneži na stroške ljudstva.
Dogodki na Halkunn. — Boj med bolgarskimi ustaškimi četami in med turškimi vojaki so še vedno na dnevnem redu Dne 5. maja se je vršil jeden takih bojev pri Sveti Bogorodici blizu Zelenikov*. Ta boj je bil izvanredno srdit. Pri imenovanem kraju obkolili so namreč turški vojaki, katerih je bilo petkrat več nego ustašev, 150 do 170 mož broječo
ustaško četo. Turkov je bilo ubitih kakih 300, ustašev pa kakih 100.
Nova osvojitev Anglije. — Zopet je Anglija iznenadila politični svet z osvojitvijo tistega dela Tibeta, ki leži med angleško Indijo in Kitajskim. — Ni si sicer popolnoma prisvojila ono dežele, ali že to, kar jo pridobila, jo za njo zelo ugodno. Anglija namreč privoli Kitajski, da ohrani sedanji protektorat, Kitajska pa privoli Angliji prosto trgovino v najvažnejš h krajih Tibeta ter da bo smela graditi železnice, snovati obrtna podjetja, pošlo in telegrafe. Potemtakem bo Tibet navidezno pod protektoratom Kitajske, pravi gospodar pa bo Angliju.
Tibet, ki leži v "Srednji Aziji med Indijo in Kitajskim, je štirikrat večji od naše države. Ima 1,156.000 prebivalcev. Glavno mesto je Lh-tssa.
Dogodki na Ruskem. —■ Državna Duma ro snide dne 10. t. m. Palača, v kateri bo zborovala Duma, so jo blagoslovila v torek dne 8.	t. m.
V	nedeljo je bil	v	Moskvi izrršon
atentat na tamošnjega gouvernerja Dj-basova. Ko so je namreč vračal iz katedrale domov, je vrgel nekdo proti njemu bombo, ravno ko je hotel vstopiti v svojo palačo. Pri ti priliki je bil Dubasov ranjen na nogi. Ubita	pa	sta	bila	njegov
pobočnik in vojak, ki	je	stal	na	straži.
Več Ijadi, nahajajočih s.j slučajno tam, je bilo ranjenih. Ubit je bil baje tudi napadalec, ki je bil oblečea v vojaško uniformo.
Ministerski predsednik grof Witte je odstopil, in car je to odpovod sprejel. Na njegovo mesto je bil imenovan grof Goremjkin. — Tudi minister notranjih poslov Durnov je dal svojo ostavko, katera je bila od cara tudi sprejela. Goremjkin se je izrekel, da misli sutiviti zmeren liberalen kabinet. Imenovunje ministra za notranje posle otežujejo mnoge okoliščine. Vendar se mu je posrečilo predložiti čaru imena novih ministrov, med katerimi je tudi Stolihin, bivši guverner Saratova. Poslovanje novega kabineta prične baje še predno se akliče duma. Prvo delo bo revizija ustave in potem agrarna reforma.
Vrhovni prokurator sinoda postane bivši minister notranjih zadev grof Ignaljev.
Kakor se zatrjuje, postane VViltc ruski poslanec na italijanskem dvoru.
Dopisi.
Z Lukavca pri Štanjelu. — Dne 28. aprila se je konstituiralo novo izvoljeno šlanjelsko občinsko starešinstvo. Zt župana je bil izvoljen soglasno g. Alojzij Jerič, posestnik v Kobdilju. Novoizvoljeni župan je vseskozi poštenjak in županoval je v naši občini že več starešinstvenih dob na splošno zadovoljnost Občinarjev. Za podžupana v Štanjelu pa je bil izvoljen tamošnji organist in posestnik, g. Ivan Breščak. Zdaj sedii v novem slarašinslvu, kar se tiče štanjelske katastralno občine, samo novi starešine, od katerih so smemo nadejati, da bodo skrbneje skrbeli za korist Občinarjev, nego so to storili poprejšnji. Čudno je le, da niso dobili ne pri Lisjakih in ne na Lukovcu niti jednega moža, ki bi bil sposoban za občinskega starešino. Posebno za Lukovec se je do sedaj vedno premalo skrbelo. Lukovec tvori s Štanjelom jedno in isto katastralno občino, in morajo tako Lukov-čani doprinašati k vsem stroškom, ki se izdajajo za Štanjel, niso pa doležni raznih dobrot, katere dobivajo Štanjolci semtertje. Tako je n. pr. posestnik šta-njelsko grajščine in štanjelski čustni občinar, g. baron S>ssler, že večkrat daroval kaj za šlanjelsko revne Občinarje, ne da bi se pri delitvi omenjenih darov dotičniki, ki so jih delili, kaj ozirali na ubogo na Lukovcu. Pa tudi cesta, ki vodi na Lukovec, nahaja so v prav slabem stanu, in so jo do sedaj popolnoma zanemarjali. Nadejamo se pa, da bode vse te neprilike novo županstvo odstranilo ter tudi za nas Lukovčane kaj storilo.
Novice.
NnSega prevzvišeuega knezo-undškofa sta obiskala v torek škofa iz Vičence mons. Feruglio in iz Poreča mons. Flapp.
Smrtna kosa. — V pond.je umrla v Gorjanskem pri Komnu v 68. letu svoje dobe gospa Jožefa udova Štrekelj,
roj. Pavletič. Pokojnica je bila mati preč. g. Štreklja, vikarja v Vrtojbi in predsednika komenskega cestnega odbora in bivšega župana gisp. Ludovika Štreklja v Gorjanskem. Bila je jako bogaboječa žena, pridna gosp nlinja in skrbna mati. Pogreb jo bil včor«j ob 9. uri prodpo-ludne. Žalujoči družini izrokumo našo iskreno sožalje, blagi pokojnici pa svetila večna luč!
Za „Slov. Slrotlšfe1*: P. n. Alojzija Pečenko 2 K, S/iloslav Dugar I K, Štefan Kralj 20 vin.
Razprodaja knjižico „Skalnicau 12 K 30 vin.
Big stotero poplačaj 1
V	Podgori so praznovali preteklo soboto god sv. G itarda, patrona domače cerkve, po stari navali. Novo in za Podgorce jako častno pa je bilo to, da je proti poludttova obiskal domičo cerkev provzvišeni gospod knez in nadškof goriški, ki se jo nekaj časa pomudil v cerkvi, pitem pa prijazno občeval z duhovščino in svetnimi dosto-janslvoniki, ki so bili zbrani v župnišča. Po vasi |e šel le eden glas, da enakega godovnega dne Podgorci niso še imeli.
*
*	*
Ta dan so vihrale na zvonika v Podgori poleg papeževe in cesarske zastave tuli slovenske trobojnice, kar je popolnoma naravno, ker so Podgorci še vedno trdni drže starega slovenskega gesla : „Vse za vero, dom, cesarja". To pa ni bilo prav nič všeč goriškemu židovskemu listu „C trriero Friulano11, ki so je zaradi tega v svoji številki od nai-nole nedelje grdo zagnal v podgorske ga g. knrata, češ, da je z razobešenjem slo-vonskih trobojnic žalil narodni čat Italijanov, prebivajočih v „prevelikemJ številu v Podgori. Ti ubogo židovsko revče, ti I Mi Podgorci naj se oziramo na domačih tleh na narodni čut pri nas prebivajočih Italijanovi Kdo jih je pa klicil k nam? Saj so prišli sami k nam iz blažene Italije b trebuhom za kruhom iskat si zaslužka v luk. tovarni, če jim torej pri nas no agaja, naj pa gredo nazaj v svojo blaženo deželo stradat. S cor smo pa prepričani, da so niso omenjeni Ila-jani prav nič čulili nšaljene zaradi slovenskih trobojnic in d i so zadivoljni, da le vdobijo pri nas d »volj polente.
Ponlžua prošnja do častilcev svetišča nn Barbani pri Ogleju. — Marijino starodavno svetišče na Barbani blizu Ogleja, priljubljena božja pot tadi južnih Vipavcev in Kraševcev, tržaških in koperskih okoličanov, ima veliko potrebo novo, mnogo večjo cerkve in tadi boljega prenočišča za romarje. Cerkev ni samo premajhna, nego tadi v tako žalostnem stana, da ae bliža razpada. Enako, da še bolj žalostno je z romarsko hišo.
Ko so leta 1901 prišli na Barbano frančiškani, so precej sklenili popraviti cerkev in druga poslopja ter do seiaj v ta namen uže mnogo potrošili; ali njihovo siromaštvo in tadi odnosno siromaštvo svetišča je tako, da brez izredne zunanje pomoči ni mogoče niti misliti na radikalno popravljanje svetiščnega poslopja.
Blagi Marijini častilci, posebno vi, ki sto uže bili pri Materi božji na Barbani, pomagajte ubogim varuhom svetišča 1 Tudi ako bi vsak izrnoj vas podaril v ta sveti namen le 10 vinarjev, bilo bi dobro. Predobrotljiva nebeška Kraljica vam gotovo ne bo OBtala dolžna, temuč vam bo stokrat poplačala miloščino, katero ji boste dali v popravljanje in olepšanje njenega svetišča.
Za dobrotnike se bodo pa opravljale posebne prošnje in svete maše tor njih po ipisi hranili v samostanu v vedni spomin.
Na Barbani pri Ogleju, dno 8. aprila 1906.
P. P. Frančiškani, varuhi svetišča.
.le-li kaj resnice na tom?l — L^t .11 Sole1*, ki izhaja v Trstu, je priobčil v svoji včerajšnji številki to-le vznemirljivo vest. „IiSjle“* pravi namreč, da je bila pristojna oblast te dni obveščena, da je več mostov na novi bohinjski železnici izpodkopanih, ter da se nahaja pod njimi mnogo razslreljivih tvarin. Nadalje pravi omenjeni list, da so je vršila od pristojne oblastj pri nekem železniškem mosta bliža Gorice preiskava, ter da bo našli tam 5 kvintalov zakopanega smodnika.
Palico za zastavo društva „Skal-nica“ je napravil gospod Josip Kosmač, podobarski in pozlatarski mojster v Go-
ric'. Palic« jo jako umetno izrezana in v različnih barvah, pozlačena in ter-pežna, da ročno delo samo mojstra hvali. Priporočamo ga prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu. Gospod Josip Kosmač je v kratkem času svoje obrti občinstvu pokazal, da jo zmožen obrtnik.
Toča v Gorici. — Včeraj popo-lOdne okolu 2. uro jo padala po Gorici gosta toča z vetrom. Trajala jo skoraj 10 minut, da bo bila tla pok ita ž njo. Napravila je že precej Škodo.
Pol milijona kron je znašala užitnina nu vino, mošt in moso ter dav ščina na pivo na Goriškom leta 1906 več nego prejšnjo leto, ko jo pobiral vse to privatni zakupnik, in sicer pri onakih nakladah in davščinah. Ta povišek se razdeli med državo, deželo in občinami, kakor pojasnimo v posebnem članku. To ao vspehi deželno uprave in onih mož, katerih no neha blatiti „naprednou trobilo, dočim bo voditelji in pokrovitelji tega trobila zakrivili, da so se novci davkoplačevalcev do zadnjih časov stekali v nenasitne žepe bogatašev zakupnikov in njihovih hlapcev.
Nesreče. — Zidar Josip Simčič, star 22 lot, iz Gonjač pri Kojskem je te dni pri Podsabotinu zažigal mine. Ker so ni hotela jedna teh min dle časa vžgali, jo Simčič pogledal, kaj bi bilo temu vzrok. Tu pa je mina hkratu počila, in je Simčiča kamenje hudo ranilo na roki. Prenesli so ga v tukajšnjo bolnišnico, kjer so mu morali odrezati vse prste na levi roki.
Druga nesreča se je pripetila v pon-deljek v papirnici v Podgori. Tam josnažil 23-letni delavec Josip Cingerlo iz Št. Andreža cilinuer nekoga stroia. Pri tej priliki pa je padel nesrečnež, ne vo se kako, v vrteči se cilinder, in se je tako hudo vdaril na levo sence, da je bil takoj mrtev.
V	torek ob 3. uri popoludne je ponesrečil pri popravljanju Bolkove žage pri Špacapanih 27-letni dninar Ivan Mervič iz Sinihelja pri Šempasu. Pripeljali so ga v tukajšnjo bolnišnico nezavestnega, kjer je po kratkem času umrl, ne da bi se bil zavedel.
Razpis uatečnja. — Razpisuje so natečaj z>t jeden izpraznjen štipendij Codelli Fahnenftldove ustanovo v znesku 210 kron, kateri se podeli dijaku goriške gimnazije, ki je sin plemenitaša pokne-žene grofje G »nšk i-Gra liščinske.
Prosilci imujo predložiti svojo, v smisla obstoječih zakonov opremljeno prošnje pri deželnem odboru do 15. julija 1906.
Razglas. — Dno 1. maja t. I je bilo v deželni hiši devetnajsto srečkanje deželnih obveznic, izdanih leta 1888. — izžrebale so se naslednje:
Vrsta	A	št.	44	za	1000	gl.	=	2000	kron
,	„	„	9	„	1000	„	=	2000	„
n	n	n	«	„	500	„	=	1000	„
„	„	„	99	„	100	„	=	200	„
„	„	„	20	„	100	„	=	200	„
„	II	,	72	,	1000	„	=	2000	„
„	„	„	27	.	600	„	=	1000
„	„	„	7	.	100	„	=	200	„
Deželna blagajna izplača to obveznice dne 1. avgusta t. I. v nominalnih zneskih proti povrnitvi dotičuih obveznic
in tistih odrezkov, kateri še ne spadejo I. avgusta t. 1.
Obvoznica vrsto A št. 5 za gld. 100. katera so jo izsrečkala dne 1. maja 1905 je že zapadla, vsled česar za isto ne tečejo obresti od 1. avgusta 1905.
Nov vodnjak v Podturnu. — Po nasveta društva zn olepšavo mosta, „Pro-gressou, so jo sestavil odbor z* napravo novega vodnjaka v Podturnu. Inženir g. Anton Laščak, ki sedaj biva v Kajira, je hil naprošen, da napravi potrebni načrt, ko pride za polotjo bivat v Girico.
Povozil je tovorni vlak št. 130 dne
4.	t. m. ob 2. ari p ipoladne mod postajama Prosek in Nabrežina 5i-letnega pastirja posestnika gospoda Jakoba Košuta iz Križa št. 93., Rudolfa Romea. Remec jo hotel odpoditi telico, ki mu jo pri zaprti zatvornici ušla na progo. Telico je rešil, sam pu je prišel pod kolesa stroja, katera so mu obe nogi. pod koleni odtrgale. Strojevodja je nato s čudovito hitrostjo ustavil vlak, s katerim so potem ponesrečenca odpeljali v tržaško bolnišnico.
Najdeno truplo. — V nedeljo so našli v Soči pri Štandrežu truplo čevljarja in trgovca Jožefa Juga iz Solkana, o katerem smo zadnjič poročali, da je minuli teden izginil z doma. Nesrečnež jo imel privezano okolo vratu drobno vrv. —
Razpisane službe. — V c. kr. kaznilnici v Kopra sta razpisani mesti upravitelja v IX in kontrolorja v X. či-novnem razreda.
Redarji na konjih. — Kakor pišejo listi, dobo tadi v Trstu policaje na konjih. Število teh je določeno baje na 30. Opravljali bodo službo deloma po mesta in deloma po okolici. Razločevali se bodo od sedanjih policajev le s tem, da bodo imeli kavalerijsko sablje.
Nov način za vojaški prehod preko rok. — Pionirski stotnik R;hard Ungermann jo iznašel novo metodo, po kateri bo infanterija lahko prekoračila roko brez večjih priprav. Služila bo zato vsa vojaška obleka. Vsak posameznik bo zvil vso svojo obleko v culo. Puško bodo služile kot vezila teh in vrvice, ki jih imajo seboj vojaki, bodo privezali plavači nase in bodo vlekli tako vso za sabo na nasprotni breg. Tisti, ki no znajo plavati, so bodo prepeljali na culah preko roke. To so že poskušali pri Tre-binjn in Dubrovniku.
Najdeua srečka. — Pred dvomi leti jo naznanila neka v Budimpešti stanujoča gospa We!w<irt, da ji je ukradena ogrska srečka rdečega križa. Kmalu nato je bila srečka zadeta in dobitek je znašal
20.000	kron. Welwirt je obvestila o vsej zadevi loterijo, in ta je srečko anulirala. A zdaj po dveh letih se je oglasil z zadeto srečko neki trgovec Mandel Hilmi-dorf. Seveda so mu srečko vzeli in ga zaprli.
Slrajk v Sarajevu. — V četrtek so začelo št^ajkati delavke v tobačni tovarni v Sarajeva. Ker so hotele nekatere delavke iti vendarle na delo, so jim drugo to brunile. Zaradi tega je policija prijela tri delavko in jih zaprla. Ostale delavke, katerim so se pridružili tudi
drugi delavci, so zahtevale oprostitev zaprtih delavk. Kor ni hotela policija ustreči ti zahtevi, nastali so hudi in krvavi izgredi. Prišlo jo namreč do spopada med orožniki in med množico. — Množica jo začela metati na orožnike kam«nje, vsled tega so začeli orožniki streljati na mn0ž’C0 in mnogo oseb jo bilo ranjenih, and torni dve tik) hi h da sti kmalo umrli.
Drugega dno so se izgredi nadaljevali. — Izgredniki so silili celo kuharce in dekle, da so jim pridružijo. Redarstvo in vojaštvo pa jo spraznilo ulico brez upora.
Deputaciji, ki se jo predstavila civilnemu adlatmu bar. Renko, je ta obljubil, da delavcem izpolni njih zahlevt s pogojem, da so mirni.
Ker je vladni zastopnik obljubil, da so bo ugodilo zahtevam delavstva, jo stavka v Sarajevu končana.
PeH, čuvar prodajalne. —V Lin-donu ima eden od največjih trgovcev psa, ki čuva v gospodarjevi nenavzočnosti trgovino. Gispodar ga pokliče po telefona in pes se takoj oglasi s lem, da zalaja. Kadar trikrat zalaja, je to znak, da je v prodajalni vse v redu.
Zdravilo proti kačjemu strupu.
—	Profesor Poltauf, nadzornik državnega serum-teropeutskega iuitituta, je iznašel kot najboljše zdravilo proti kačjemu piku klorkali. Čo so deno malo toga raztopljenega v Kuhaui vodi na rano, je nadalino učinkovanje strupa takoj preprečeno. V ta namen bo izdala v kratkem času vlada tudi potrebna navodila.
Pogumna učiteljica. — Iz Fle-mingsburga v Ameriki poročajo: Minnli mesec sta pričela dva človeka, Carpen-ter, belec in Bal Tibbs, zamorec, streljati siozi okno v šolsko poslopje, kjer je bilo zbranih nad štirideset otrok. Učiteljica gdč. E Shulz jo akazala učencem, naj se skrijejo pod klopi, kjer naj mirni ostanejo, dokler se ona no vrne. Nato je skočila skozi okno v ozadju in je tekla nad pol miljo daleč h kmetom iskat pomoči. Šerif jo prišel na pomoč z dvajsetimi možmi in je odpeljal razsajače v ječo.
Poroštvo za prtiljago. — Avstrijsko železnice so doslej odklanjale vsako odgovornost za prtljago potnikov v kolodvorskih „garderobah“. GJškodnina se je mogla zahtevati le od oseba, kateri jo bila prtljaga izročena. Vsled raznih pritožb je odredilo železniško ministerstvo za državne železnice, da se bode pri-čenši s 1. julijem povrnila vsaka dokazana škoda do 100 K.
Otroci — revolucijouarji. — Iz Peterburga poročajo: Trije devetletni učenci so našli za pečjo v učilnici pro-klamacijske listo na vojaštvo. Takoj so se napravili s temi listi v bližnjo vojašnico in jih razdelili med vojake. Pri tem dolu jih jo zalotil narednik in jih je izročil oblasti. Dečkov niso zaprl', a vse učitelje dotične šolo so prijeli.
Vezuv še ne miruje. — Iz Na-polja poročajo, d< je začel Vezuv zopet brnhat'.
linj pomenja beseda socijnlizem.
Na predlog francoskega lista „l,i Fi-garo* so so francoski učenjaki .blus Simon, Pavel Leroy Beauliru in Pavel Lafargue v pogledu definicijo socijalizrna izjavili nastopno: „Socijalizein jo težnja in teorija, ki stremita za tern. da s pomočjo raznih zakonitih prisilnih sredstev ustvarita mod vsemi ljudmi, kar več možno jodnakosti tako v posestvu premoženja, kakor tudi v nadlogah.
Avstrijska razstava v Londonu je bila 5. t. m. slovesno otvorjena. Otvoril jo je lord major a Court.
Skoda, katoro jo katastrofa v San Frančišku napravila angleškim zavarovalnim društvom znaša 7'/a milijonov kron. — Ker pa vsa društva imajo obilno reservne zaklado, morejo prenašati to škodo. To volja tudi za amorikanska društva, ki morajo še mnogo večjo vsote dali. — Ako bi se taka školu zgodila v Evropi, ne vemo, ali bi jo zavarovalnice moglo plačati.
Kako naraščajo bolgarska inesta?
—	Glavno mesto kneževino Bolgarije, Sofija, je štelo koncem meseca decembra 1905. 82.187 prebivalcev. OJ lela 1900 do 1905 se je prebivalstvo pomnožilo za
15.000 duš, od leta 18d0., tekom 25 let, pa za 62.000 duš. Plovdiv, ki šteje sedaj
45.000 prebivalcev, so jo od leta 1881. pomnožil za 12.000 duš. Varna, ki ima sedaj 37.000 prebivalcev, je od leta 1881. narasla za 13.000 prebivalcev. Ru<tčak pa, ki šteje sedaj 33.000, za 7000 duš.
Boj fraku. — Angleški kralj Elvard, prvi in najodločnejši gl e Je moJe v svojem kraljestvu, jo odredil, d» se z njegovega dvora odpravi frak, ker se njegovo oko nikakor ne moro spopri-jazniti z neokusnim lastavičjem repom na fraku, ki dajo vsled tega človeku smešno podobo. Prišel je na novo idejo za slavnostno obleko ter se je že posvetoval s strokovnjaki, ki boJo po njegovih načrtih izdelali modele, d i dostojno zamenjajo frak.
vsake gospo dinj« je posvečena družinski blaginji I
M
Kathrelnerjeva Knelppova sladna kava
je po Kathreinerjevem načina svojega proizvajanja okusna, zdravju v prospeh in poceni, ima torej neprecen Ijive prednosti za vsako gospodinjstvo I
Poudarjajte pri nakupovanja izrečno ime Kathreiner in zahtevajte le izvirne zavoje z varst veno znamko Župnik Kncipp.
<'r
Velikanska razstava perilaza opremo "č,est
Postrežba strogo poštena Kroj. zadruga
Loterijske številke.
5. maja.
Dunaj............... 27	16	90	86	6
Gradec.............. 80	9	83	59	73
Goriška zveza
gospodarskih zadrug in društev Gorica, ulica Vetturini št. 9.
priakrbuje udom „Centralne posojilnice' v Gorici in dragih pridruženih zadrug po Goriškem: Modro galico 98/99% po K 64 60 q ; žveplo I. vrsto 85 95 fino po K 18'— q — V zalogi ima: Saperfosfat 14|16°/0 po K. 5 30 q; Superfoefat 12/14%, po K 5'— q; Tomasova žlindra 14/16% po K 5 — q; Rodeča sol po K 7.30 q. Kuhinjska sol po K 20— q ; Klajno vapno 40% po K 23— q. Zadnje troje je v vrečah po 50 kg. Cena za mcdro galico velja samo za blago, kolikor ga ima še na razpolago; vsled trga naj se požurijo oni, ki mislijo še naročiti.
Tvornica slamnikov,
31. Cerar, v Domžalah
sc priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu v o ilo naročanj c vsakovrstnih s'amnikov, Cene niake — postrežba točna.
Potrosilo leto. — V maloštevilnih mesrcih !. 1906 je n h s I o p i I n čelu vrsta potresov in rpnjoniških nesreč. Prvi potres to leto je bil jiivljen 2 jannvarja. Čntili fo g« is-li čh« v Gradcu in Zagrebu in več rgrskih mestih. 10. jann-varja so čutili tudi na Dunaju lahke pnlresne sunke in istolaho po nižjeav-strijf-kih, moravskih in ogrskih mestih. Mnfen potres so imeli 16. jannvarja v Kalabriji. 31. jannvarja je razrušil potres mesta po obrežju Kolumbije. Mnogo ljudi) jo irtubilo življenje in več manjših olrlov je poprInoma izginilo. Ta potres je trajal (seveda z odmori) cel trden. 21. februvarija co poročali o potresu iz Kavkaza Vendar ie bilo tam nekaj hiš poškodovanih. Mesrca marca se je pripetila silna potresna nezgoda na otoku : Formozi. Več mest je bilo razrušenih, do 7000 ljudij je našlo smrt med raz.vn-linumi. 23. marca je bil potres na Antilih in 21. mfrca v Uftiki v južni Italiji. Aprila mesrca je pričel bluvati Vezuv . in konec te vrste tvori veliki potres v San Frančišku v Severni Ameriki.
Visoki nemški tal,je. — Te dni so zaprli na Nemškem knesa in kneginjo Wrede. V njih palači so našli namreč vse polno srebrnih namiznih predmetov, ki so bili ukradeni iz raznih evropskih hotelov. Tega blaga, kiikor nožev, žlic, vilic, okrožnikov, skled itd., je bilo toliko, da so ž njimi napolnili več zabojev, katero bo polrm odnesli na sodišče. Ta škandal prouzročaje veliko pozornost v Berolinu. Omenjeno naj bode, da je knez Wrede na glasu bogatina in istotako njegova soproga jako bogata. Ona je namreč Argentinka in so je, predno je bila omo-žena, imenovala de Alvear.
Po m n n,j k a lij c žeimk v Ameriki.
— Neka velika neprilika zadene kmalu Ameriko s tem, da bo primanjkovalo žensk.
V Ameriki se rodi čim dalje manj žensk, tako, da sami Amerikanci jemljejo za žene evropejske naseljenke. Amerikanci pa imajo raje Evropejke radi tega, ker so dražestneje in pridneje. Ali še neko drugo dejstvo je krivo, da primanjkuje žensk V Ameriki. Naseljenci so namreč skoraj sami moški in so večinoma neoženjeni. Vsak teden pride v Ampriko nekoliko stotin neoženjenih ljudi, a ie malo žen in deklet.
Pozor, svilarejci 1
Bliža so čas svilodov, pri katerih je neobhodno potrebna najvofcja paznost. — Noben ne moro tajiti, da je največ odvisno, da naredijo svilodi kar največ svile, od i tega, da je v stanovanju razmeroma zme- ! rom enako prko. Da se to dosežo, je j treba, da se ima v vsakem stanovanju, ' kjer predejo svilodi, kar najboljši
toplomer,
brez katerega sploh ni mogoči enakomerno držati gorkoto v svilorejnicah. Taki zanesljivi in proizkušeni toplem ;n se dobivajo edino pri
\|)	•	v•v
. Primožiču,
optiku
v (»urici, ul. Vetturini s. 3.
Cerkvene stolpne ure
Priporočam preč cerkv. predstojništvom Matija Lenard
izdelovalec cerkv. stolp. ur v Šmartnem pri Kranju (Gorenjsko).
6666666 Mob Šuligoj, Gorica, A
urar c. hr. drž. železnic. Y
O
Zahvala.
Mnogi dokazi sočutja ob smrti našega ljubljenega, nepozabnega sina ozir. brata, prečastitega gospoda
(iosposka ulica št. 25
priporoča svojo zalogo raznovrstnih birmanskih daril po zmernih cenah.
Sprejme takoj
učenca iiaz
Šuligoj Jakob, urar
v Gorici.
Gosposka ulica št. 25.
And. Fajt,
pek. izvedenec Gorica |—— tekališče Fr. Josipa št.2 (lastna hiša, In podruinloa št
Iavršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, k• hor aa nove maše in godove, kolač c aa birmance in poroke itd. Vsa naročila iavršuje točno in natančno po ielji naročnikov. Ima in prodaja raalične moke, fina peciva, fina vina in likerje po smerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd.
Karol Draščik
pekovski inojnter na Kornu v Gorici odlikovan i častno diplomo najvišjega priznanja Jubilejne razstave na Dunaju I. 1898. v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo
zvršuje naročila vsakovrstnega peciva ndi najfinejega, za nove ma3e in godove kolače za birmo in poroke ild.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov.— priporoča se za nje svojim rojakom v mettu in na deželi najuljudneje.
^ikarja v Plaveli,
so nam bili olajšava britkosti, za kar se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem,;znancem in spremljevalcem njegovega trupla k večnemu počitku.
Osobito nam je dolžnost zahvaliti se čč. gg. usmiljenim bratom, ki so s požrtvovalno ljubeznijo storili vse, da rešijo mlado življenje.
V Gorici, dne 10. maja 190G.
Žalujoči osi ali. 1«	i	i	ii	I	*	■
Anton Krušič
trgovec, krojaški mojster, tekališče J. Verdi 33 in tekališče Fr. Josip 53
Zgoraj imenovani naananja sl. občinstvu in posebej čč. duhovičim, da mn je ravno dospelo sveče avstrijsko in angleško blago aa vsakovrstne stanove. Izdeluje po najnovejih krojih. Blago in delo jamči.
Prosiva zahtevati listke 1 *W
P
H
I
Največja trgovina z železjem
KONJEDIC & ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
f
Cene nizke, solidna postrežba!
Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 1(X) kron blaga.
!
Prosiva b a h t e v a t i listke!
o
M
O
OBJAVA.
Naznanja se, da je sklenilo varuštvo deželnega hipotečnega zavoda v soji 20. aprila t. 1. da se eskomptujejo zastavna pisma ob ugotovitvi posojil od 1. maja t. L naprej namesto po 97^2 °l0 po 98°|0.
V Gorici, dne 27. aprila 1906.
Ravnateljstvo deželnega hipotečnega zavoda.
m
Jako izdatno sredstvo proti
'i
u.
je liker GODINA, katere^ napravljata v TrMu lekarnarja Rafael Godina, lekarna rA ► Madona della Salutte“ pri Sv Jakopu, in Josip Godina, lekarna „Ali’ Igea* v ulici Fornelo St. \. — Stekleničica stane 1 K 40 vin. — Potom poite se ne poč>i ■ manj kakor 4 stekleničice, in aicer proti poštnemu povzetju, ali pa, ako se dopoilje naprej 7 K, nakar se stekleničice dopošljejo franko in fo v tem menku zapopadeni vsi poSiljatveni stroSki. Dobiva se v vseh lekarnah.