LETO 811.
LJUBLJANA, 7. NOVEMBRA 1S25.
ŠTEV. 47.
.«i	•*- -"!• ■ ^ •' • -* "-’SS
tnAROČWiNA-5KA-JV®0«.A-ViJO-ČETRTLETNO DIN 15’
eEU>LETN0-DlN-6o/XA-iNOZEMVTVO IE &ODATI DOjTNlNO/OOLAJIPO CENIKV/ POSAMEZNA
številka-PO-oiN-rgo.
POŠT. ČEK. RRČ. 13.188
mtMmm
L^Pv
lEDNilTVOiNVPRAVA* VČITELIJKI TISKA8NI/ ROKOPISI $E NE VRA-'CAlO/ANONlMNl-OO-'PI$l‘$E'NE-PQIOBČV-lElO/PoSTNlNAPlAr
TANA V-COTOVSNI
TELEFON ŠTEV. 906.
MMB-iTirN
Divjanje kuifuronoscev se nadaljuje! Tiskarna in uredništvo Edinosti demoiirani! V Ljubljani iugo-slovenski nacionalisti tepeni in aretirani!
Glej poročilo v prilogi!
la nami potop.
Ob osvobojenju smo zrli vsi nacionalisti Slovenije z največjim in najglobljim zaupanjem v naš in naših padlih drugov ideal — kraljevino Srbijo. Pričakovali smo, da bo z njenim vstopom v našo skupno narodno zajednicp nastopila nam vsem boljša in naklonjenejša bodočnost, kakor smo jo uživali doslej. V Srbiji borcev na Ičumano-vem, Bregalnici, Ceru, Kajmakča-lanu, smo videli naš vzor in ponos. Obožavali smo to Srbijo in ni ga bilo v tistih dneh med nami človeka, ki bi samo z najmanjšim pomi-selkom gledal na srce našega Pije-monta — kraljevski Beograd.
Vse kar je prišlo iz Beograda, ; nam je bilo v tistih dneh sveto. Od- ' ločno smo zatrli tudi vsak poizkus kršiti prava temu Beogradu, v katerega napredku smo videli tudi garancijo za kar najoopolnejši razvoj
naže države. Stal je tako za njim
ves narod in samo čakal, da ga povede h kulturnemu in gospodarskemu napredovanju.
čakal je in čaka še danes!
Spričo zbeganosti v tistih dneh p,o Ujedinjenju so stopili na vodilna državna mesta zopet taisti ljudje, ki Smo jim obljubljali v dnevih trpljenja in bridkosti zasluženo politično smrt. Namesto mož so prevzeli oblast tipi, ki jim je bilo koritarstvo in prvaštvo vzor in namen. Hotenje po delu in ustvarjanju sta zamenjala pohlep po zaradi in po čim udobnejšem brezdelnem življenju. Nastopili so v svojih ulogah' očetje domovine in pričeli repre-zentirati. Korošec s svojimi molojci Slovence, Radič tnirotvorne Hrva-i®. radikali Srbe. Zlo je bilo rojeno.
Identificiranje partij z deli našega troimenega naroda je postalo največja skupna nesreča troimenega našega naroda. Največji del k temu pa je doprinesel del radikalne stranke. Njeni plačanci so bili oni, ki so vrgli med narod tezo, da so gospodje radikali s svojim dičnim Očakom Pašičem — srbski narod in Srbija.
Pod tem okriljem se je pričela zločesta igra, ki bo prejela prej ali slej svojo obsodbo. V imenu srbstva je zavladala v Beogradu era, ki se je bodo naši potomci s sramoto spominjali. Korupcija je pričela slaviti svoje triumfe in dosegla z aferami sloves, ki ga ji lahko zavidajo najbolj spanamizirane države. Namesto nekdanje svobodoljubne in resnično demokratske Srbije so uvedli despotizem in metode, ki spadajo vse drugam, kakor pa v urejeno in ustavno državo. Kot izvršen j e oporoke stotisočev, ki so žrtvovali za narodno in državno edinstvo svoje življenje, pa so pričeli netiti z vsemi sredstvi plemenske strasti. Sam predsednik vlade se je postavil sedaj na čelo ene naj-zagrizenejših plemensko šovinističnih organizacij.
Pričeli so razsipati denar v milijonih in zapravljali narodno premoženje kakor za stavo. Politika je postala dobro nesoči posel in danes se pravi biti politik, katere vladajočih strank — postati upravni svetnik cele vrste dobronosečjji podjetij in obogateti čez poč, ' ’ "v
Inozemski zdravniki v Sloveniji.
Vse to početje pa mora narod molče prenašati in vdano trpeti. Dovoljeno mu je samo plačevanje davkov in neštetih taks, trošarin in drugoiinenskih davčnih bremen, ki groze naš kmetski narod pritirati do stanja, da bomo lahko dejali, kmet je bil.
Naglasili smo že, da nam v tej naši borbi proti tem ogabnim razmeram ni do efektov, ki tih z njimi dosežemo pri masi. Vodi nas pri tej borbi samo volia ohraniti državo in očuvati narod pred neprecenljivo škodo. Zato so tudi povsem neosno-vani napadi onih, ki nam očitajo nekako densagoštvo, ker hočemo, da vladai v tej zemlji enakopravnost in red. Ne vemo, kako si ti ljudje predstavljajo Orjuno. Vemo pa, da bi bila Orjuna godna za razpad, ako bi pasivno motrila sedanjo finančno politiko in davčno prakso vlade. Sai tirata ti dve vse naše gospodarsko življenje do črte, kjer bo polom ne samo za privrednike, nego tudi za državno blagajno, ki bo-ostala lepega dne prazna poleg ubitega narodnega gospodarstva, katerega ne bo mogoče priklicati Y novo življenje tako z ukazi in na-redbami, kakor se ga bo uničilo.
Poznamo te ljudi in ne čudimo se jim.
Kaj vedo oni o tem, kakšne posledice so za ubogega kmetiča, ko mu zarubijo zadnjo kravico in poslednjo ped zemlje, da plača fronke za to, da se bodo mogle i v bodoča voziti za državne pare študijske komisije po znamke, nogavice, kli-šeje. sol, tobak v »ceno inozemstvo«. Mirno bodo prespali ti rnožie tudi obupne tragedije naših obrtnikov. ki jim na javni dražbi prodajajo najpotrebnejše orodje zato, da se lahko po diplomatskih običajih vozijo v prostrani svet boljše polovice naših diplomatov. Prečuli bodo tudi klice bede onih, ki morajo od svojih borih tedenskih zaslužkov odrajtovati fiskusu zalo, da lahko gospodje ministri udobno potujejo z velikimi dnevnicami, prirejajo drage narodne slavnosti, zidajo Pantheone in pomnožujejo speciel-ne dispozicijske fonde.
Gospodom gre dobro! Zato tudi ne čujejo vsega tega. Rejeni s« njihovi trebuhi, hiše Imajo, belega kruha dovolj, starega vina na preosta-Janje. povrh vsega na še vso to našo zemljo. In zato ti možje, ki jim je cilj in namen lastni dobrobit, ne vedo, kaj je pomanjkanje in beda njihovih vzdrževateljev.
Cuje pa te klice Orjuna. Iznikla iz najglobjih plasti našega delovnega naroda, čuje in občuti sleherni njegov vzdih in utrip. Zvesta svojim ciljem in vzorom je doslej še. vedno brezkompromisno zastopala te njegove težnje in jih skušala uveljaviti. Tako tudi v tem slučaju.
Orjuna ne obljublja in obeta, nego samo hoče. In tako hoče zastaviti tudi vse svoje sile, da se prej ali slej reši vprašanje onih, ki danes vodijo krmilo gospodarstva naše uboge grude z geslom: »Za nami potop!« Napetost, ki fe navzlic vsem zagotovilom miru In reda, danes v fiarcdu večja, kakor še kdaj doslej, s© mora likvidirati edino ie samo v blagor države iu nacije.
•V zadnjem času je izšlo par notic v časopisih, da se trudi zdravniška zbornica v Sloveniji, kako bi preskrbela našemu zdravniškemu naraščaju eksistenco. Žalostno dejstvo ie. da čaka 40 mladih zdravnikov, naših državljanov, na priliko, da bi se udejstvovali med narodom in prišli po tolikih žrtvah in študijah do svojega cilja. To skrb zdravniške zbornice moramo le najtopleje pozdravljati in želimo ji, da se ji posreči poslati mlade, dobro izvežbane može med narod, ki mu bodo kot domačini s svojo umetnostjo vedno na razpolago. Če kje v kakem poklicu, se ravno od zdravnika mora zahtevati, da razume popolnoma svoje pacijente. da pozna dobro razmere, v katerih se nahaja naš narod, z eno besedo, da mu zdravi ne le telo, ampak ga tudi duševno krepi in bodri. Ni nam pa treba posebej poudarjati, kake važnosti so pa ravno domači zdravniki na mejah, ker ie znano, da so bili in so ravno ti najhujši nasprotniki našega naroda na meji in posebno na Koroškem.
Popolnoma upravičeno je, da sc tistim zdravnikom, ki niso naši državljani vsled tega prepove izvrševanje zdravniške prakse ter se jih nadomesti z domačini. Saj že zakon prepoveduje isto in že zadnji čas ie bil, da se je zdravniška zbornica spomnila, da ta zakon obstoja
in poskuša popraviti, kar je dose-daj zamudila. Pri zasledovanju tega cilja pa se ne sme pustiti voditi od svojega mehkega slovenskega srca, ampak naj ima pred očmi, da so tudi naši državljani, ki so izvrševali prakso v zasedenem ozemlju, bili izgnani in so morali pustiti vse v svojih starih letih, ter bili prisiljeni si nanovo ustvariti eksistenco.
Samo iz nepoznanja razmer se je moralo dogoditi, da se je na I. glavni skupščini Bratovske sklad-nice v Ljubljani protestirajo proti temu, da se je črtal zdravnik dr. Baumgartner kot inozemec iz zdravniške zbornice. Le potolažen naj bo dotični interpelant. Tega zdravnika čaka dobro gorko gnezdo na Dunaju v njegovi lastni hiši. Dovolj značilno zanj ie že to, da živi njegova družina na Dunaju od nje- i govega v Trbovljah prisluženega 1 denarja.
Smo radovedni, če bo dobil dovoli vplivnega »strica« v Beogradu, kjer že 14 dni moleduje, teta Trboveljske premogokopne družbe ki mu je prav dobra.
Končno bodi še omenjeno, da imajo ravno ti tujci pri nas v Jugoslaviji najboljše službe, a v ubožnejših krajih pa ni videti teh tujcev — dobrotnikov ljudstva. Ali nam ie res hlapčevska duša še ved’ no tako globoko ukoreninjena?
Krvav spopad pri Sušaku.
Napad radičevcev. — Kaznovanj izzivači — Klevetniki Orjune.
Poročali so že naši dnevniki o obžalovanja vrednem dogodku, ki se ie izvršil v nedeljo ne daleč od Sušaka. V teh poročilih je bilo med drugim navedeno tudi to, da so Or-junaši v samoobrambi težko ranili dva radičevca. Radičevski listi pa so vedeli povedati, da je izzvala ta pokolj Orjuna in da je ona brez vsega navalila na mirotvorne pripadnike HSS in jih pričela klati. Posebno krvava in tendenciozna so bila poročila »Novega lista«, ki menja prepričanje tolikokrat na leto, kakor - kača kožo. Poznamo resnicoljubje nam »prijateljsko naklonjenih novin«. Zato smo precej skeptično čitali ta indijansko krvava poročila in mislili na poročila o Trboveljski tragediji.
V naši skepsi se nismo varali. Prejeli smo sledeče avtentično in povsem zanesljivo poročilo, iz katerega je razvidno, kdo je bil izzi-vač in kdo je . prelival kri mučenikov prepričanja pacifistične HSS.
»V nedeljo l.Lm ie osnovala nova organizacija v Skrljevem nad Bakrom. Na ustanovni občni zbor je odšel tudi vod Orjune Sušak s četniško zastavo pod vodstvom mestnega glavarja. Občni zbor se je izvršil v najlepšem redu. Osnovana je bila takoj tudi četniška sekcija, v katero so pristopili skoro vsi moški člani. Na vseh obrazih navzočih Orjunašev se je bralo izredno veselje, da se je tudi tu med nekdaj zagrizenimi nasprotniki naše organizacije iu vsega kar ie ju-goslovenskega, posrečilo postaviti temelje novi naši trdnjavi. Da se v s.vrho propagande izkoristi ta lepi
dan. krenila je Orjuna Sušak nazaj peš ter so jo del pota spremljali bratje iz Škrljevega. Prepevajoč orjunaške in druge narodne pesmi je korakala četa skozi selo Kukulja-novo, ki je na glasu kot zagrizeno protidržavno. Skozi celo vas ie bila Orjuna samo predmet obče pozornosti, brez najmanjšega sovražnega izpada. Koncem vasi pred neko gostilno je prišlo resnično do malenkostnega incidenta, katerega so seveda razni strankarji izkoristili v svojo strankarske namene.
Ta pohod Orjune strankarjem ni dal miru. I<o so se še duhovi pri i novem vinu razgreli, je prišlo do obžalovanja vrednega pretepa.
I Ko so Orjunaši iz Škrljevega tistega dne sedeli zvečer v gostilni, |v kateri so se nahajali tudi znani pristaši HSS, je prišlo do prerekanja, v katerega so posegli orožniki z namenom, da preprečijo naihujše. Radičeve! so pa pri tem navalili na orožnike, jih pričeli zmerjati in celo dejansko napadli, posledica je bila ta, da je bila dvojica radlčevcev težko ranjena z orožnikovim bodalom In le treznemu nastopu Orjunašev se Je zahvaliti, da nkdošlo še do hujšega. Kljub temu se nahaja dvoje mladih življenj v reški bolnišnici v borbi s smrtjo. In čigava je krivda? Seveda bodo nasprotniki trdili, da je krivda Orjune, čeprav je ta samo preprečila nadaljno krvoprelitje, do katerega bi sigurno prišlo in kar je glavno — trpeli bi pri tem državni organi, naši orožniki, vršeč svojo dolžnost. Tako daleč ie dovedla partijska politika naš narod, da se med .seboj kolje In napada orožnike
V I** •
-n ib m
LJUBLJANA, Krekov trg 10
»3txajrau»K>iaLe
in to tik pred državno mejo. tam kjer bi morala biti narodova harmonija in sloga največja. Toda bratje bodite svesti, da Orjuna v Primorju ne bo garda nobene laži-nacionalne partije, a še manje center nemirov, marveč širitelj ljubezni in bratstva med vsemi sloji našega naroda.«
Tako izvirno poročilo, ki nam ie samo priča, da je pričel našim so-vražnikom v znamenju bratskega sporazuma zopet rasti pogum. Upamo, da jim bo lekcija v Kukulianu zadostovala za spoznanje, da ie že tudi v Jugoslaviji prišel čas, ko bo napočila navzlic vsem protiukrep pom doba, ko se ne bo smelo več nekaznovano napadati privržencev Jugosloveustva.
Orjuna na gomilah.
Ena izmed črt orjunaškega de*, lovanja je tudi neprestana kontinu-i iteta s preteklostjo iz koje črpa Or« juna v marsikaterem težkem tre* nutku voljo in moč za svoje nap daljnje delo. V. veselih in bridkih urah se zateka Orjuna na grobove svojih preminulih herojev, da se z njimi poveseli ali razžalosti in okrepi. Tako ie tudi posvetila svojo pozornost velikemu prazniku mrtvih' in pohitela v nedeljo zjutraj med zapuščene žrtve avstrijske pobesnele soldateske na
Suhem bajerju,	;
kjer sniva še danes večni sen 20 njenih Žrtev. Že preje je te gomile, očistila in okrasila z rožami in svečarni naša vrla Orjuna Št. Jakob-Krakovo-Trnovo. ki se je v resnici kar najbolj potrudila, da počasti spomin preminulih.
Žalosten, otožen je bil pogled na ta od vseh zapuščeni božji vrtec. V meglo so bile zavite konture; okolice in zdelo se je, kot da se jo razlila čez vse neka tiha tuga.
Tegobe prepolne so bile besede molitve svečenika, gosp. mestnega župnika Janka Barleta: »Bra-, toljubje naj vlada med Vami...«
»Blagor mu, ki se spočije«, jo: odjeknil glas od smrek iti borovcev. Videle so pot na to Kalvarijo, onih ki tu spe...
Pel je pevski zbor Št Jakobskej ga naprednega gospodarskega društva ki je ob koncu zapel tudi globoko žalostinko — pesem tisočeVi naših pokopanih vsepovsodi, kjer je bila borba za svobodo: »Vigred se povrne«. Povrnila se je. a ne za-nje, katerih očetje in deca danes ne ve, kje jim počivajo dragih kosti,
Nato je pristopit h gomilam br. Poharc in govoril sledeči globoko-vsebinski govor:
»Pozdravljeni mrtvi bratje-mu-čeniki, ki spavate v tej tihi, samotni dolini, pod temi okrašenimi gomilami svoje poslednje, večno spanje — Padli ste kot žrtve krvoloč-nežev, katerim ni bilo dovolj krvf prelite ,od milijonov na bojnih ppjja-
S lev. 47.
-i-Hfn ,i r=^
nah, kot nedolžne žrtve ljudi, ki so v svoji pohoti po krvi iskali žrtve
tudi v zaledju.
Nepremišljeno izgovorjena misel, nedolžna beseda, je zadoščala tem krvolokom, da so pograbili novo žrtev. In nastopali ste drug za drugim svojo poslednjo, tako težko in bridko pot —, Pa ne morda mrtvi, nego zdravi, še tako krepki in polni življenske moči. Pogrebci, ki so stopali za Vašim pogrebom, niso bili odeti v črnino in sveče, ki so Vam svetile na Vaši zadnji poti, niso bile sveče — nego odsev ostro brušenih bajonetov in nosiij ste si sami svoj venec — ne takega iz rož in s trakovi, nego trnjev venec mučeništva. Vaša pot, katero ste hodili v ta breg — pa je bila slična oni, katero je hodil naš Odrešenik s križem na rami na Kalvarijo.
Počili so streli, ki so pretrgali nit Vašega življenja — in njih od-mev je bil zadnja molitev, zadnja pesem nad Vašimi preranimi mu-čeniškimi grobovi; doma pa so bedne in stradajoče sirote zaman čakale, da se jim vrne oče.
Dolga, dolga leta so ostali Vaši: grobovi pozabljeni, neokrašeni — ni bilo lučice, ki bi bila gorela Vam v spomin. Umljivo je to morda bilo. dokler ie še besnela vojna morija. a da so na Vas pozabili tudi v letih svobode, je neodpustno.
Toliko je društev in organizacij, Pa se Vas niso spomnila in priti je morala Orjuna, od mnogih toli osovražena, od sovražnikov toli obrekovana, da se ie oddolžila spominu mučenikov.
In že lani niso več bili osamljeni ter neokrašeni Vaši grobovi, a tudi letos so prišli k Vam vsi, v srcih katerih še živi čuvstvo pietete In spomin na one strašne dni.
. Na deset in desettisočih okrašenih grobovih širom domovine bodo danes gorele lučice v spomin pokojnih, a kako brezmejno je število pozabljenih, zapuščenih grobov naših junakov — raztresenih od Kaj-makčalana in Cera Da tja do s snegom pokritih Karavank. O kako daleč smo v teh letih svobode, katero smo zapravljali z nepotrebni-, mi, nebratskimi političnimi boji strank, zaostali za velikimi kulturnimi narodi, ki so se vse drugače oddolžili spominu žrtev, padlih in umrlih v svetovni vojni.
In, da ne govorim o živih, o tl sočih onih, ki so v svetovni moriji žrtvovali svoje zdravje, svoje ude in o tisočih sirot, ki še danes bedni in pozabljeni od onih, ki bi zanje morali skrbeti, stradajo.
Tu ob Vaših grobovih pa prise gamo, da bo naš veliki boj veljat tudi predvsem temu, da se bo narod s svojimi predstavniki vendar enkrat zavedel dolžnosti, ki io dolguje spominu Vas mrtvih in dolžnosti napram invalidom, vdovam in sirotam, živečih v najhujši bedi.
VI pa mrtvi bratje-mučeniki —* mirno spavajte svoj poslednji — večni sen!«
Po končanem govoru br. Po-harca, ki ie dojmil na vse kar najbolj globoko, se ie zahvalil imenom sorodnikov častiti g. župnik Janko Barle Orjuni Št. Jakob-Krakovo. Trnovo za njen čin or junaške pi-
■reaBEOaBEsačBi^ucr saassaaiTO i iMUifiaei
etete. Mehko so zvenele njegove besede: »Hvala Vaijt bratje«, v srcih naših mrkih četnikov, ki niso navajeni takih besed iz ust svečenikov ...
Vsem udeležencem se je zahvalil tudi še naš neumorni brat pred-sednik Qrjune St. Jakob-Krakovo-Trnovo, Kalin, in s svojimi preprostimi besedami razkril vso pošte-: nost tolikanj osovraženega orjuna-škega srca.
Poklon manom trboveljskih heroiev.
Ob napovedani uri so se zbrali pred »Narodnim domom« oni naši zvesti, ki nikdar niti za hip ne klonejo. Malo nas ie bilo. Bili so vqi oni, ki so brez oklevanja prisegli na naše prapore in tej prisegi tudi zvesti ostali. Manjkali pa so vsi tisti, ki jim je bil že prvi dan vstopa v naše vrste polen nerganja in zabavljanja. Izostali so tudi oni. ki so še pred dobrim letom v frakih lovili kri naših padlih herojev in skušali z njo poveličati svoje majhne osebnosti...
Mrko je stopala četa na miro-goj. Otožno je vihral prapor nad to našo zemljo in narodom, ki sta mu nehvaležnost in robstvo prirojena.
Trpko nam je bilo pri srcu. ko smo stali nemi v boli pred žrtve-niki naše Ideje. Težko nam je bilo, cer čuli smo glas iz gomile: »Kje so drugi, iti so lansko leto ob isti uri skrušeni pod besedami apostola naše ideologije, Vladimirja Levstika, prisegali večno zvestobo!«
V krču so drhtele naše ustnice, ker odgovor nanj je bila obsodba Molčali smo!
V imenu nas vseh pa je izpre-govoril brat Prosene in v tišini go voril svoje in vseh pravih besede:
»Zvesta svoji obljubi, gnana od vroče želje posotiti Vaše domove, je prihitela Orjuna na prag večnega miru, na vrata carstva smrti. Francž, Stanko, Žarko! Ta tri imena so vžgana v naše duše, kjer tle in bodo tlela še nadalje tako, da Bog sam ne more ugasniti plamena ljubezni do Vas junakov, četudi bi ga hotel. — In čutite 11 tudi Vi, kako bijejo naša srca, ko Vas zovejo, da pogledate vrste svojih zvestih? Kot truden potnik k čistemu vrelcu,. smo urlhitoli k Vam, vitezi naši. da se nasrkamo nove volje, nove ljubezni, da se nanovo ojačimo v poletu k solncu.
Redkejše so naše vrste, toda med temi, ki smo tu ni nikogar, ki bi hotel kovati iz Vaše dragocene krvi zlato. Danes so prihitele k Vam le verne duše, ki vedo ceniti Vašo ogromno žrtev, ki so odločeni izpolniti Vašo oporoko, privesti Idejo, za katero ste padli Vi — do vstajenja. Nismo prišli, da zalivamo Vaše gomile z obljubami. Prisega, ki smo jo položili tu na tem mestu ni potreba oživljenja, ona živi večno v nas. Prišli pa smo tu sem, da si osvežimo sile, ki jih rabimo za nje izpolnitev. Iz Vaših vlažnih gomil se širi duh po krvi, preliti in ne-maščevani. In ta nam kali našo voljo za pot k Cilju.
Težko nam ie bratje, da Vam ne prinašamo lavorik na svojih pra" porih. Toda Vi ste videli sleherno našo pot, hodili ste pred nami in veste, da so or o še ni z znojem, ki so
ga potili pri delu oni, ki so prisegli nanje brez upa na plačilo. Vi vest«?, da ti nisO varovali svoje Življenje, ko so nosili tolažbo in blagovest zasužnjenim bratom. VI čutite, da 'kri, ki ste Jo prelili, ni tekla zaman. Veste pa ttjdi. da so tla. katero je Orosila, rodovitna, a vajep| niso solnca svobode, ki bi poživilo rast.
Danes se %m klanja prapor čist, kot ste ga zapustili. Oni pa, ki jih nosijo in oni, ki jih Čuvajo. Vam prisegajo, da Varji prinesejo vest o končnem Vstajenju ali pa legnejo otrpli poleg Vas.«
Megla je pričela legati na grobove, ko je končal brat Prosenc med največjo tišino. Lahno je utripal ogenj v žari nad stebrom za gomilami, ki je tako samcat in uporno raste! proti nebu. Zamajal se je trnjev venec in se razgrnil preko gom.il.
Trnje! Simbol trpljenja. Gospod, ali ga še ni dovolj, ali že ni preveč prelite krvi?
. Molčiš! Na zapadu žari nebo, kot da bi zagorel ves nebes od Snežnika do Triglava. In Karavanke se kopljejo v škrlatno rdečem $aru.	A.	V.
Vsem poStenim Orlunaiem!
Ko smo brali v zadnji številki »Orjune« izjavo br. Marka, so se nam stisnile pesti. Že lansko leto simo imeli namen obračunati na skupščini z vsemi kvaražugoni, vendar eni so bili toliko oprezni, da so stisnili rep med noge in se niti prikazali niso. Vedeli so, da njihovo nepošteno početje dlobi pošteno plačilo.
Toda kakor je razvidno iz pojasnila br. Marka, njihovo peklensko delo ni končalo. Baš oni. ki so hoteli igrati v organizaciji največjo ulogo. ko so hoteli biti naši voditelji, se niso mogli otresti onega malomeščanstva in udarili zahrbtno po našem najboljšem vodju.
Gospodje, ni orjunaška namera, osvojiti si srca par gospodov v salonih, ni nam do frakov, najmanj pa do klanjanja pred gotovimi doktorji, mi smo in ostanemo poborni-ki narodnega edinstva in blagostanja Jugoslovcnskega naroda.
Bili smo dostojni v vseh naših dejanjih, imajoč pred očmi samo eno in to ie bilo, povdarjamo. Jugosio-venstvo našega naroda.
Nas niso gnali v neizprosen boj žepni interesi in tudi ne časti, bili smo nesebični in najbolj nesebičen izmed nas vseh ie bil naš br. Marko. Njega ne pustimo pasti, naš je, nam se je posvetil, posvetil se svojemu narodu v. naivečšo ljubeznijo.
Videli smo ga, ko je bilo treba tvegati življenje neštetokrat, bil je vedno prvi in sedaj naj bi postal žrtev par salonskih junakov.
Nel In danes opozarjamo gospode prvič in zadnjič:
O nesebičnosti in požrtvovalnosti našega br. Marka ne dopustimo najmanjšega dvoma, najmanj na na-migavanie o njegovi poštenosti.
Kri naših herojev in še živečih bratov ne bo dopustila, da bi se gospodje ala KosiŠa ali Kosmač borili proti nam z rokavicami, ampak mi bomo zahtevali odprto roko.
Gospodje premislite in prenehajte, ker naše besede niso fraze, o čemer je že marsikdo premišljal.
,To Vam pove
Snežniški batajjon.
nemčurjev. Bilo je tudi nekaj obhodov, pri katerih je bilo mogoče opaziti one kriminalne tipe, ki so ro« pali po Borovljah, v Selah, Šmar-jeti in Rožu. Videti je bilo tudi za-> stopnike one drhali, ki je ubijala in mučila ujete vojake in častnike ju-gosiovenske vojske. Udeležba pa ja bila pri vseh teh proslavah in ob-hodih minimalna, tako, da so se ce* lo govorniki jezili radi tega.
Jugoslaviji zvesti Slovenci smo gledali vse te maškarade in pustne obhode z velikim prezirom. Zavedamo se dobro, da je to vse le na-i rejeno in da oni, ki nam danes groze z iztiranjem preko Karavank, sami pričakujejo polni negotovosti dne, ko jo bodo zopet ulili preko Drave za ozidje Celovca in Beljaka. Vprašanje je le, če jim bo to pomagalo, ker roka pravice seže daleč! .......  ^	R.	K.	_
Brezkonkurenčne ceae
v almsišiii laistrih, ©hšm* l*®h, dežnih plaSčih m vsakovrstnih obSaSiBUi
WJ»M rcUBJ
JOS, ROJINU
LJUBLJANA.
p@pisi,
Tuinl .glasi.
Bratje pod grškim jarmom ne 1
trpe skoro nič manj, kakor naši zasužnjeni rojaki v Primorski. Grki jim odrekajo vsako pravico do razvoja in razmaha. S silo dušč njihovo voljo živeti in se pripravljati na dan. ko bomo na iustu ob Vardarju dosegu meje, ki nam gredo in zasadili mejnike tam, kjer so naše Drave meie. Grkom bi pa svetovali, da si raje urede razmere v domači hiši, kakor pa da zastavljajo pot nam do tega, kar nam grel
Plačanci. Znana je že dovedi nemška radodarnost v vprašanjih, ki se tičejo podpore nemške ekspanzije in zavojevanja tujerodnih pokrajin. Njene posledice smo imeli priliko občutiti že za plebiscita, ko je poleg vsega drugega doprinesla svoj znatni delež lepa čednost nemškega naroda — »pripravljenost žrtvovati vse«.
Tovrstne posledice smo lahko videli tudi to pot ob 5. obletnici plebiscita na Koroškem. Govorilo se je že pred njo, da sta koroška deželna, kakor tudi centralna dunajska vlada žrtvovali lepe zneske za kar najbolj uspele manifestacije, ki so se imele vršiti c Celovcu. Po-so se imele vršiti v Celovcu. Po-
LISTEK.
znali smo nemško požrtvovalnost, nezavesti. Stopil tako veliki, da ji more pomagati
vendar srno dvomili o tem, ker nam je iz poročil znano, da potrebuje Republika Avstrija denar za kaj bolj koristnega, kakor pa za prirejanje protijugoslovenskih demonstracij v Celovcu.
Iz hvalisanja in govorjenja udeležencev te proslave, kakor tudi iz zanesljivih poročil pa je razvidno, da je bilo žrtvovanih v ta namen res lepo število milijonov. Kajti slehernemu’ udeležencu teh proslav, ki se ie pripeljal z dežele, so plačali poleg vozne karto še vso hrano in gotovo množino pijače, ki to Je kon-sumiral v zmajeviteui Celovcu. Udeležencem pri obhodu narodnih noš so pa poleg vsega tega izplačali še vsakemu po 10 šilingov, kot plačilo za statiranje, ki ga je vršil pred zastopniki vesoljnega koroškega nemčurstva in cesarskega Dunaja.
Plebiscitne proslave po naši Koroški so izpadle vse zelo slabo. Kakor je vladalo v Celovcu neko deprimirano razpoloženje, tako je bilo občutiti to psihozo tudi v podeželskih nemčurskih gnezdih. Vršili so se sicer razni »Abstimraungs-feier«, na katerih so pogrevali janičarji trpljenje Nemcev pred plebiscitom in junaške čine koroških
Pragersko. Pri nas imamo nekega brzojavnega mojstra z lepim slovanskim imenom, če pa tudi to ime zasluži, bomo kmalu videli. Leta 1923. je hotel ta gospod pristopiti k Orjuni Pragersko, ki ga pa vsled tehtnih pomislekov ni sprejela. Hotela se ie še prepričati o njegovi narodnosti; ni ji bilo pa treba dolgo čakati na informacije, ker jih je podala že prihodnja številka »Orjune«. Sprva smo mis ili, da je uredništvo nasedlo obrekovalcu, ali kmalu smo se prepričali, da temu ni tako, Prizadeti gospod je tekal krog naših članov in prosil, da bi se dotična vest dementirala in pri tem vsakomur, ki ga je hotel poslušati, naglašal svojo narodno zavednost. Ker vesti nismo demontirali, je postal čez noč hud klerikalec in našel tam oporišče proti Orjuni. Še vedno smo se nadejali, da se bo mož poboljšal, to upanje pa smo izgubili, ko vidimo, kako blati naše narodne delavce in učitelje kar v vlakih, bodisi da se vozi službeno ali privatno. Na tak način je v ponedeljek dne 20. sept. napram gospodični učiteljici iz Suv-* nice blatil njenega stanovskega tovariša, Orjunaša. Dobil je seveda od gospodične zaslužen odgovor, po katerem ga je bilo sram in se je. hotel prikazati kot Slovenec oziroma Slovan, ki ima slučajno samo ženo Nemko. Na vprašanje, zakaj svojega osemletnega otroka še do danes ni naučil slovensko, se ie izgovarjal, da ga ne more kar na mah odtrgati od maternega jezika. Vprašamo tega gospoda samo, če se še spominja, kako je skakal okrog nas .in prosil, da bi mu pripomogli do našega državljanstva? Morda mu to izpraševanje vesti ne bo škodovalo.
JANEZ TRPIN:
Jadna ra&ika.
Sedel sem v »Stari skupščini«. Prijatelj mi je zgovorno razlagal bitko na Bregalnici in vso tragiko tistih dni krvave bratomorne morije. V svoji bujni govorici mi je risal posamezne faze borbe in mi zagotavljal, da bi bilo mogoče iz okostij padlih stotisoč Srbov in Bolgarov na Bregalnici napraviti križ, ki bi segal od Sofije do Ljubljane in od Djevdjelije do Subotice...
Težko mi je bilo ob tem pripovedovanju in temno, mračnih misli sem odhajal po večerji domov.
Samo en stotisoč in ta silni križ. Kje so še ostali stotisoči padlih, ki bi s svojimi kostmi pokrili sleherno ped osvobojene zemlje. Spomnil sem se naše hvaležnosti napram tem hetakombam mrtvih, ki so žrtvovali svoje najdražje za SP a s nas vseh in sram me je bilo, da sem list veje naroda, iz kolega ie izšla pesem »Srhe na vrbe«.
Gruča ljudi pred rešilno postajo jo vzbudila mojo pozornost, Iz rešilnega avtomobila so prinesi i ove-lo in osivelo staro ženico, ki je le-
žala v globoki sem za njo v ambulanto. Cul sem zgodbo, ki bi bila vredna drugega Ivana Cankarja, da bi v njej naslikal vso to bedo in veličino trpljenja.
Žena je bila srbska mati.
Iskala ie po ministrstvih svoje pravice. Skrušena in vsa onemogla je pritiskala po ministrstvih na kljuke. Povsodi so ji rekli zadovoljni gospodje, da niso za njen slučaj kompetentni in da naj sc potrudi v drugo pisarno. Tako je romala iz kancelariie v kancelarijo, dokler se ni onemogla zgrudila v ulici Kralja Milana in padla radi gladu v nezavest.
Pred tremi meseci je vzela potni les v roke. Odpravila se je iz svojo gorsko vasico v kršni Črni gori v Beograd, da si poišče svoje pravice. Brez kruha in denarja je odšla na težko pot. Romala je od vasi do vasi izmučena in izglado-vana na smrt, dokler ni prišla v Beograd. Hotela je do samega kralja. Ko je bila na polovici poti, je že zvedela, da je baš kralj posetU Črno goro in da je prekmalu odšla od doma. V Beogradu pa so ji zopet dejali, da je odšel kralj počivat v Topolo in da je obolel. Pretresla jo ie ta vest silno. Neprestano je 1 starica ponavljala, da so njeni jadi
samo edino le kralj.
Grenkobe polna je njena povest, kakor vseh tisočerih srbskih majic, ki trpe in žalujejo nad nenadomestljivo izgubo svojih najdražjih.
Ime ji je Jela. Piše se Draško-vič. Doma ie iz Dubokoga, V strašnih in herojičnih bojih Črnogorcev proti Turkom so izkrvavele vse moške glave v njeni hiši. Ostal^ ji je samo še najmlajši sin Miljutin, ki je študiral v Srbiji. Trepetala je zanj, ker je slutila, da bo moral I on žrtvovati svojo mladost na oltar Osvobojenja.
Izbruhnila je balkanska vojna. Komaj 16-letni sin ni pomišljal. Zamenjal je pero za puško in vstopil v srbsko vojsko. Boril se je hrabro in bil vreden naslednik svojih padlih prednikov.
Ranjena prsa mu je pokrival niz odlikovanj.
Zavihral je orkan nad malo Srbijo. Avstrija mogočna in velika je napovedala mali in izmučeni Srbiji vojno. Miljutin se ie boril kot pod-poručnik proti črnožoltim nasilnikom In ,vedno med zadnjimi odstopal v notranjost pred presilnim pritiskom črnožoltih pandurjev. Na Ceru je bil med prvimi! Jurišajoč na omajane avstrijske linije je junaško iz&jiuil,
Po smrti so ga odlikovali s Ka-radjordjevo zvezdo. Poslali so jo majki in še celo vrsto drugih odlikovanj s poročilom o sinovi smrti.
Nakazali so ji tudi podporo, dovoli veliko baš zato, da ni umrla gladu. Trpela je in čakala, da ji na neštevilne prošnje pomagajo vsaj toliko, da bo zamogla Živeti. (
Čakala je zaman. Odpravila se i je na pot. Poiskati si ie hotela svoje pravice! Povedati jc mislila ministrom, dvoru in vsem. ki imajo moč in vlado v rokah, da njen šiit ni poginil zato, da bi bili vsi v bogati jzemlji srečni in zadovoljni, Oskrbljeni z jelom in z delom, do-čim bi morala samo njegova majica stradati in v bedi ter mrazu umi-rati.
Tri mesece ie hodila. Vsak njen korak je bil s trnjem posut in vsak njen grižljaj s solzami omehčan. Prišla je v Beograd. Spala je na $lami nekega predmestnega hleva. Plačati bi morala za to prenočišče
en dinar.
Ali, leako naj bi ga sirota plačala, ko ni imela niti pare. Ko ni mogla zjutraj plačati, ji je vzel gospodar ruto z glave, da z njo poravna svoj dolg za stan. Plakala je starica in si ni vedela pomoči.
Plakala je po ulicah prestolice, ki je slavila Spomin pred desetimi
leti padlih. S solzami je rosila tla čakalnic ministrstev in se opotekala po ulicah, dokler se ji ni stemnilo pred očmi...
Padla ie v nezavest in udarila z glavo ob trdi tlak ulico Kraija Milana. Njeno glavo je oblila kri...
Ni bilo dovolj zemlji krvi njenega deteta, hotelo se ii io Se nene.
Šel ie mimo nje. ko ie tako ležala vsa strta in nebogljena, gospod, ki je upravni svetnik cele vrste gospodarskih podjetij. Nami dnil se je in dejal: »Ka.< !šča ta žena no Beogradu?«
Dobroslav Jevdjovič:
Monarhija in federacija.
(Daljo.)
jugoslovenskih nacio-da dvigne svoi slaS
tudi
Dolžnost nalistov je.
proti tei koncepciji, ki pa ie ostalem v težkem nesoglasju s - • mim- principijelnim litlčnega glasnika«. N^ašamo k stvari pa že takoj,.da nismo absolutno nasprotni poram kraljeve
moči na račun Predstavnikov parlamentarizma. Naše stališče v od-nbšajih napram monarhiji smo podali že pred dvema letoma, ko smo dejali:
stejšega do n»Ji znanstvene kaji„ . Brošur« V malin in tud
;s» m s&ftitdai&JSli
io
rtlaa istei. Lastni umita Sil ibSij.
Solskizvezkiza osnovne fn srednje šole
Risanke, dnevniki in beležnice.
Vloge na knjižice in tekoči račun po nsj-
ugodsejšem obrestovanju Krediti v tekočem računu
Esbont menic - lakaso
KMETSKI HB^^RJPOSOJILNI DOM
w (LJUBLJANI <m TAV(ARMVA (SODNA) ULICA ŠTEV. 1, PiMTU«JE
h UUBM •	Rrvrtinnirp. Kmetsk!dom“	Peslovne	ure vsak delavnik od 8—12V» dop. in od 3-4'/2 pop.
Rač. poštn. Iran. štev. 14.25/
Brzojavke: „Kflietskldora‘
Posojila na vknjižbo, proti poroštvu, zastavi premičnin in vrednostnih papirjev
Čekovni promet
Maka d la
mmm
Nai pokref
Ljubljanska oblast,
Orjuna Sv. Peter-Vodmat v Ljubljani poživijo vse svoje ^amee na velevažni sestanek za torek dn 110. novembra t. 1., ki se vrsi ob pol 8. uri zvečer v društveni sobi. Udeležba strogo obvezna in točna za yse članice. Zdravo!
Mestni odbor Orjune Sv. Peter-iVodmat, Vrazov trg 4 v Ljubljani .vljudno prosi vse brate* sestre in .Orjuni naklonjeno občinstvo, da pripomorete do čimprejšnjega uresničenja iskrene želje do lastne knji -nice, z darovanjem kakoršnihkoli knjig, s katerimi pripomorete do izobrazbe in zabave članom Orjune Sv. Peter-Vodmat, ki so deloma obrtniki in navadni delavci.
Izjava. Ker so se gotove osebe dotaknile osebne časti br. Marka s tem. da so mu očitale nepoštenost v »Ekonomski Orjuni«, kakor tudi v organizaciji, izreka mestni odbor Orjune v Lescah br. Marku, kakor tudi celokupnemu oblastnemu upravnemu odboru Dod predsedstvom br. 'Marka svojo zaupnico.
Z ozirom na očitanja koristi od organizacije, izjavljamo, da ne vemo, kje iskati naslednika, ki bi žrtvoval svoje imetje in svojo prostost organizaciji, kakor je to sto-fil br. inž. Kranjec.
Vemo, da br. Marko ni reflektl-fal na mesto oblastnega predsednika, temveč je bil prisiljen prevzeti 'to funkcijo z večino glasov na zadnji oblastni skupščini, če bi on takrat te funkcije ne prevzel, bi s tem pokazal vsemu članstvu, da se hoče umakniti težkemu našemu delu.,
Upamo, da nam bodo sledile Še
ostale naše organizacije.
Mestni odbor Orjune v Le«cah.
Mestna četmška sekcija poziva vse svoje člane na obvezni sestanek. ki se vrši v nedeljo, 8. t. m. v prostorih mestne organizacije ob 10. uri dopoldne na Dunajski cesti (Državna borza' dela).
,i	Mestni	glavar.
Orjuna Vič-Oanco naznanja, da priredi v nedeljo, dne 22. t. m. družabni večer v »Sokolskem domu« na Viču. Podrobnosti sledijo v prihodnji številki »Orjune«.
Orjuna Vič-Gllnce naznanja, da se vršijo odslej uradne ure ob nedeljah in praznikih, od 10.—11. ure dopoldne v društvenem lokalu pri Brodnikovih v Rožni dolini cesta II.
■ »Organizacijo iugoslovenskih nacionalistov ie rodil pri določevanju njenega razmerja niaipram monarhiji zdrav in hladen razum ter živ-Ijenski interesi Jugoslavije. Z ozirom na propadanje in nemoralo liase demokracije ter plemensko orijentacijo naših političarjev smatramo mi v sedanji situaciji kralja za največjo oporo Državnega edin« siva in ima pridobiti v našem državnem življenju temu primerno mesto.
Monarhija ima v Jugoslaviji poslanstvo in dolžnosti, ki morajo dai-leko prekoračiti močne predpravice drusrih evropskih monarhij. To dej-stvo testo prezira tisk naše »široka demokracije«. On nazivu© krono in monarhijo kot vzvišeni simbol; izvor moči pa mu predstavlja po suverenem narodu overovljeni parlament. Nazivanje te vrste pridobiva med pristaši vseh strank vedno več pristašev, kar bo dalo mnogo opas-nejše rezultate, kakor iskrena javna republikanska propaganda. Kajti celo predsednik republike ni sanjo simbol, nego živ aktivni politični či-hiteli, ki predstavlja imensko in Stvarno poglavje zemlje; dočim je vSalka monarhija, v kateri je krona satuo simbol, obglavljena država In predana na milost in nemilost pokvarjeni strankarski cSl&srbllL
Naš kralj ni samo pozvan biti regulator strankarskih vrvenj. Ni pa tudi jugoSjov. vladar vršilec svoje visoke funkcije zato. da podeljuje
Mariborska oblast.
Izjava. Odbor Orjune Radovljica ie na svoji zadnji seji dne 3. okt. 1925 pretresal tudi izjavo br. pred-, sednika Marka tičočo se njegovega stališča napram zahrbtnim obrekovalcem in sklenil sledeče:
Bratu Marku izreka svoje popolno in neomajno zaupanje, in to vkljub vsem intrigam in obrekovanjem in ga poziva, da preide preko teh podlih napadov z zaničevanjem, s kojim naj po možnosti na izlive teh zaplotnikov sploh javno ne odgovarja. Ostale organizacije pa poziva, da mu slede in store enako, kakor on v tej podli cron.fi proti našemu prvoboritelju in voditelju.
i Orjuna Št. Jakob-Krakovo-Tr*
novo priredi v soboto, dne 7. t. m. ob 20. uri v kantini tovarne br. De-renda Čajanko. Bratje, udeležite se v čim večjem številu te prireditve! Za gorka in mrzla jedila ter za izborno in ceno vino preskrbljeno Svira godba na lok. Članstvo, zavedaj se in podpri lastno prireditev!
Orjuna Št. Jakob-tKrakovo-Tr-novo se najiskreneje zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k okrasitvi in počasti grobov nedolžnih žrtev na Šuhem bajerju, Adamiču-Lun-dru in soborcu Petra Mrkonjiča Viktorju Merlaku pri Sv. Križu. V prvi vrsti se zahvaljuje gosp. župniku Janku Barletu. ki je s svojo navzočnostjo povečal žalni spomin umrlih, nadalje Šentjakobskemu pevskemu društvu za prekrasne ža-lostinke in br. Poharcu za ginljlv govor ter gosp. oskrbniku, naredniku Kitku, za njegov trud in požrtvovalnost. Vsem, ki so obiskali grobove in s tem pokazali sočutje do nedolžnih žrtev gre naša zahvala.
Rakek, Dne 26. oktobra se ie poslovil od nas naš bivši glavar br. Slavko Zorlini, železniški uradnik. Odšel je na svoje novo službeno mesto v Zidani most. Bratu Slavko-tu kličemo še enkrat v slovo or-junaški Zdravo! in neustrašeno naprej kot dosedaj.
Orjuna Rakek.
Rakek. Ker se je vzela zadeva br. Josipa Gregoriča bolj natančno v pretres in se ie ugotovilo, da br. Gregorič ni zaslužil ukora, se ga tem potom preklicuje.
Mestni delniški odbor.
po strankarskih nasvetih »ordne« in tiasiove dvornih liierantov. ali da bi vršil kot diplomatski expert delikatna vprašanja zunanj^ politike. Njegova velika naloga leži v tem. da je v sedaulem položaju neomajna granica Državnega in narodnega edinstva. šef jugoslovenske vojske in nada vseh iugoslovenskih patriotov. Kajti dokler bo prvi ustavni faktor »suvereni narod« poklanjal svoje ziaiupanje Radičem in Paši-eem; mora stati kralj, za kojim stoje avtoriteta in dela velikega kralja Petra Osvoboditelja in Karadjordje-vičev, kakor tudi vdanost vseh neodvisnih rodoljubov, na prvem mestu v tel zemlji. Makar, da bi bilo to že potem proti hipnemu in neizvesnemu razpoloženju s stran-: karstvom zapeljane večine. Med tem ko nam sedanji žalostni predstavniki narodne volje blatijo preteklost in rušijo bodočnost, mora biti krati poosebljenje vsega velikega v us Šem slavnem narodu. V njem hočemo videti blesk naših zmag, veličino naših žrtev, plemenitost in viteštvo naše narodne pesmi in rasni ponos Mestrovičevih herojev. Verujemo globoko, da čaka ravno sedanjega jtigoslovenskega kralja zgodovinsko poslanstvo, da v zveii z neodvisnimi nacionalisti, dovrši popolno, duhovno, politično fn državno ujeditajenje iugoslovenskih plemen in to makar tudi proti volil demagogov, k? so se zvijačno oklicali za narodne voditelje.«
Kojiec li.
Trgatev Orjune Studenci. Dne
17. Dr. m. .ie priredila naša mlada, toda agilna Orjuna v Studencih pri Mariboru trgatev, ki je, kljub temu, da ie bila prva naša prireditev v tem kraju, uspela v vsakem oziru, posebno pa v moralnem. Obisk jo bil zelo dober, tako s strani domačega članstva in prijateljev, kakor tudi s strani sosednjih organizacij, mestne, tezenske in meljske. Po tej prvi uspeli prireditvi pripravlja M. O. za prihodnje dni že drugo.
Občni zbor Delavske organizacije Maribor. V soboto, dne 24. okt. se ie vršil v prostorih tajništva v mariborskem »Narodnem domu« ustanovni občni zbor Delavske organizacije, ki obsega Delavske sekcije M. O. Maribor, Melje, Studenci in Tezno. Občni zbor ie vodil načelnik D. O. mariborske, brat Dolfe Ogrizek, v imenu O. O* ie zborovanju prisostvoval in ga pozdravil brat podpredsednik Radivoj Rehar, o delavski organizaciji pa je govoril oblastni načelnik D- O- brat geometer Tripalo. Občni zbor je soglasno sprejel pravila organizacije in načrt za izvedbo oblastne organizacije delavcev Orjunašev in podrobnega dela po obratih. Končno je bil izvoljen odbor, ki bo skrbel, da se široko zasnovana delavska akcija čimpreje izvede. Občni zbor je pokazal, da vlada med delavstvom veliko zanimanje za to akcijo.
Občni zbor sreskega odbora za celjski in gornjegrajski srez se vrši v nedeljo 15. novembra 1925 ob 8. uri zjutraj v Celju, pisarna Orjune »Narodni dom«. Na to se opozarjajo
organizacije In poverjeništva, da pošljejo lia občni zbor svoje delegate. Pravila je prinesti s seboj.
Ustanovitev Kmetijske sekcije v Murski Soboti. V Murski Soboti se je ustanovila začetkom t. m. Kmetijska sekcija, ki bo reševala v prvi vrsti vprašanje agrarne reforme. Pred ustanovitvijo se je vršil v dvorani kina javen shod, katerega se je udeležilo okrog 400 kmetov murskosoboške okolice. Slične organizacije se pripravljajo tudi drugod po Prekmurju in Mariborski y Mežici, ob meji neosvobojene oblasti.
Informativni sestanek v Mežici.
Koroške, se je vršil v soboto, dne 24. oktobra informativni sestanek v svrho ustanovitve Orjune Mežica.
Velik ples Orjune v Slovenskih Konjicah. M. O. Orjune Slovenske Konjice priredi dne 13. t. m. zvečer svoj vsakoletni veliki ples. Pozivamo vse domače brate in sestre, kakor tudi sosednje organizacije, da se ga udeleže v čim večjem številu.
Družabni večer Orjune Maribor.
Mariborska mestna Orjuna je priredila v soboto 31. oktobra zvečer v restavracijskih prostorih »Narodnega doma« svoj prvi družabni ve Čer v nastopajoči sezoni, ki je uspel v vsakem oziru prav dobro, kljub temu, da ni bilo skoro nikake reklame in agitacije. Na družabnem večeru je govoril tudi brat oblastni podpredsednik Radivoj Rehar o različnih teorijah narodnega edinstva, posebno z ozirom na trenutno politično situacijo.
no razočaranje, da je bilo v tem trenotku, ko se je razpravljalo o nadaljnji usodi onih, ki so žrtvovali za srečo in svobodo nas vseh reci in piši vsega skupaj 18 narodnih poslancev ©d 315, ki jih šteje skupščina. Vse partije brez razlike so imele važnejša opravila, kakor sodelovati pri korigiranju in končni redakciji invalidskega zakona. Upamo, da bodo z ozrom na to sra-i motno postopanje imeli tudi nesrečni invalidi važnejša opravila na dan volitev, kakor pa volitev takih poslancev, ki jih poznajo samo tedaj, ko potrebujejo njihovih gumijevih kroglic!
Izdatnost, obile pene. neškodljivost napram tkaninam in nizka cena so vrline priznanega mila »GAZELA«.
ZRNA.
Revizija čMuov vseh Mestnih Orjun v Ljublfani bo izvršena tekom prihodnjega tedna po posebnih v ta namen določenih delegatih Oblastnega odbora.
IV. SKUPŠČINA, ki bi se imela vršiti 6. decembra, se vrši že 1. decembra, na narodni praznik ob 10. url dopoldne v prostorih restavrav clia »Zvezda«. Na to opozarjamo vse organizacije z željo, da se za skupščino kar najbolje pripravijo.
SPOMINSKA ŠTEVILKA na P«-to obletnico nesrečne rapallske pogodbe, izide v četrtek, dne 12. novembra 1925, na kar opozarjamo vse naše čitateije in dopisnike, ki naj člmpreiie pošljejo njihove za to številko namenjene prispevke.
VSEM M. O. IN M. P. V MARIBORSKI OBLASTI! (Službeno.) Približuje se 1* december, obletnica našega ujedinjenla v veliki svobodni Jugoslaviji. *a dan mora biti za nas. ki smo zgradili vse svoje delovanje ravno na temelju ideje narodnega edinstva, največai praznik. Zato pozivamo vse M. O. to M. P., da proslave ta praznik na kar najbolj slovesen način. Dolžnost vsa-
ke organizacije je. da priredi na predvečer 1. decembra kako nacionalno Igro ali vsnj predavanje in družabni večer, na sam 1. december pa manifestira po možnosti tudi lavno. Proti organizacijam in poverjeništvom, ki ne bodo proslavile 1. decembra, bomo prisiljeni nastopiti disciplinarnim potom. Oblastni odbor bo smatral to proslavo za preizkušnjo delazmožnostl poedioih organizacij.
Oblastni odbor Maribor.
POLITIČNA ŠOLA ZA MARIBORSKO OBLAST. (Vsem M. O. in M. P. službeno.) Po sklepu U. O. O. in I. O. O. se vrši tudi letos, slično kakor lani, politična šola za Mariborsko oblast. Predavanja pri-čno v soboto, dne 28. t. m. zvečer ob 20. uri hi se nadaljujejo v nedeljo 29. t. m. zlu t ral ob 8. uri v »Narodnem domu«. Vsaka M. O. je dolžna poslati k tem predavanjem po dva člana, vsako poverjeništvo pa po enega. Stroške krijejo za one, ki ne morejo priti na lastne stroške, organizacije, zato je treba, da sl jih pravočasno preskrbe. Podrobnosti slede v okrožnici.
Oblastni odbor Maribor.
Prejeli smo;
»Nesramni Orjunaši.
Kako se morete predrzniti na-' padati na tak prosjacki način na-, šega ljubljenega delegata g. dr Savnika.
Pozabili ste, da je v Orjuni tudi mnogo uradnikov, ki bodo zdaj zapustili Vašo nesramno družbo.
Akci.ia je že v teku.
Dol z Orjuno«
Možu, ki je to pisal povemo zaupno samo to, da on nikdar ni bil še Orjunaš, da pa je nekoč nosil turške in reichovske zastave °b priliki avstrijskih zmag po ljubljan« skih ulicah. Drži!
»Socialist«, veliki list fronte onih, ki brezobzirno razkrivajo smrdeče in skeleče rane našega političnega življenja, hoče postati resen. Doslej je namreč po pisanju soditi nadomestoval tostran provi-zornih meja »Cuka na palci«! Da bo še večji, se je pričel vtikati »v nebogljeno in od vseh zapuščeno Orjuno«. Posebno so mu na srcu njeni lokali v državnih poslopjih, ki jih Orjuna pošteno plača. Ker pa smo že pri tem, bi pa nasvetovali »Socialistu«, da tudi on nekoliko izpraša svojim vest. Morda bo našel med njimi tudi take, ki ne stanujejo samo v državnih palačah, nego take, ki so si že z državnimi denarji zidali stanovanjske hiše.
Miroljubnost in hinavstvo: »Tako morate storiti tudi vi, Italijani, ki v tej plemeniti deželi proslavlja-
Kredita.
ko je vprašujejo žele, da bi
Kal hoče Orjuna še
sproveden sporazum, režimski listi, ki menda se umaknila s svoje mrtve straže in popolnoma prepustila prosto polje današnjim vjastodržcern.
Priznamo, da j6 sklenjen sporazum, ki je za hip umiril razburkane in glupe^partizanske boje. Nikakor se Pa se /J1 zboljšal obupni položaj naših delavcev, z davki tlačenih seljakov. Ni se se rešilo invalidsko vprašanje, z brezposelnostjo se tudi še ni bavila uprav nobena vladajoča stranka. Kolonizacija Jugoslavije, ki bi lahko zaposlila in osrečila vse tisoče naših, bratov, kateri sedaj s svojim potom rose argentinske pampe, kanadska žitna polja, braziljske plantaže. Gospodarska kriza kriči po odločnih ukrepih. Položaj naših zasužnjenih bratov postaja od dne do dne težji.
Vs^ ta vprašanja leže danes nerešena in trdno smo uverjejii, da
bodo tudi tako ostala, dokler ne bo prisilila železna roka narodne voditelje, da se prično pečati s temi vprašanji. Ta železna roka je in bo samo Orjuna. Sicer je morda sedaj za hip popustila, toda to je samo hip miru pred novim udarcem, ki bo pokazal, da ie Orjuna še tu!
Zanimanje narodnih poslancev za invalide. Ob priliki volitev so imeli naši kandidati za plodonosna mesta narodnih poslancev tudi polna usta obetanj za uboge žrtve velike vojne. Komaj pa jim Je osigu-ral lahkoverni in bedni narod za par let krasne dnevnice in brezplačne vozovnice, poleg vseh neštetih drugih ugodnosti položaja narodnega poslanca — že so pozabili na vse. Med drugim tudi na invalide. Ta naravnost zločinska malomarnost se je najlepše razvidila ob zadnji debati o invalidskem zakonu v skupščini. Pričakovali smo, da bo ob tej priliki skupščinska dvorana nabito polna. Doživeli pa smo le bol
OSTANKE
čeSkega in auglefikega sukna za inoSke obiske, damske koslume in plaščo po 2-50 do 3'20 m dobite po neverjetno nizki coni, in sicer od SCO Din naprej v razpoSiljalnici
Josip Svss&lil, Liisbifana
MlkloSičevn i, nasproti frančiškanske cerkve.
Oglejte si izicžfoef Prepričajte se!
Prevzetje gostilne.
Vljudno naznanjam, da sem se preselila in prevzela
gostilno na Rimski cesti št. 11
»PRI LAHU"
ter se vsem našim prijateljem in znancem prijazno priporočam obisk.
Priznano dobra kuhinja in pijata.
Z odličnim spoštovanjem
Minka Rus.
Kisi
ING. DilKK IN DRUG
šsUSkDBEHO PODJETJE
BOHORIČEVA ULKA 24
Prijetna dolžnost me veie, da se vsem cenjenim gostom, prijateljem in znancem, ki so me prijazno v času šestletnega bivanja v Celju blagovolili posečati, najlskroneje za izkazano naklonjenost zahvaljujem in prosim, da me ohranijo v prijetnem spominu.
Celje, dne 1. novembra 1925.
Z odličnim tpošlovanjem
Milan Martinovič
zakupnik zctraviltščnega doma n Rogaški Slatin In bivši holellr v hotelu Union v Celju.
ASM papir za m razmnoževalne aparate. THE REX CO., Ljubljana.
najmodernejše urejena in oskrbovana. Izborna kuhinja. Najboljša domača in inozemska vina.
Pristni teran. Vsak dan morske ribe.
Prometni zavsd za preiaog 1 d. v LjnMjaiii
prodaja
PREMOG
iz slovenskih premogovnikov
| vieh kakovosti, v celih vngonili po originalnih cenoh premogovnikov za doroato vporaho kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks
v»ake vrste ln vsakega Izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški In angleški koks za livarno ln domačo vporabo, kova£ld premog, Smi premog la brikete.
mmmumuA
v Ljubljani, Miklošičeva cesta 151.
Ta aparat stane 750 Din.
Sprejem vseh evropskih postaj zasjguran. Elektromaterijal, motorji, svetiljke.
po [tun FiFmn.rnifflfiHV m rani
Cf. Z O. I.
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25.
Tel. št. 937.
ustanovljeno leta 1838 (Rlunione) Id. št. 937.
za Slovenijo; IJU, Beetbmooia ulita itiv. 4 (v Mi tali). Matijo: 2H, Bafzova ulita iv. 10 (t lastni palači).
ii kanila! Lil. U
3'
ES
SKLEPA:
Zavarovanja zoper požar - zavarovanja zoper vlom - ^varovanja goji razpok^ stekla - zavarovanja zvonov - zavarovanja tranaportov - zavarpvanja sirojev Droti razpoki — Somaž zavarovanja — zavarovanja zoper točo — mijcnHKa zava rovania, in sicer: dosmrtna zavarovanja — zavarovanja na doilvetje zavarovanja starostne rente — posamezna nezgodna zavarovanja — nezgodna zavarovanja otro
— jamstvena zavarovanja.	_
Podružnice V Jugoslaviji S Beograd, Bečkerek, Novi Sad, Sarajevo, Subotica, Split, Sušak, Ljubljana, Osijek.
Glavna zastopstva v vseh večjih krajih Jugoslavije. Pojasnila in proračuni se dobe brezplačno pri ?seh podružnicah.
Industrijsko podjetji S
    _ ... '
EN GROS
Kakor je splošno znano, je podjetje v konfekcijskih " izdelkih doseglo rekord v nizkih cenah in dobrem blagu ter je popolnoma gotovo, da bode tudi v tej stroki doseglo isti uspeh.
LJUBLJANA
naznanja kupujočemu občinstvu da je na Erjavčevi cesti št. 2. nasproti □ n d ■ n n Dramskega gledališča o n n n n e
oitforiBo posebni oddelek za prodajo
33&
ČEVLJEV
EN DiTMl
r Trpežnost, dobro blago, lepa oblika In nizka cena, to je našim čevljem. — Cene obutvi za dame, gospode Firence so določene daleč izpod najnižjih cen najveeje k na tukajšnjem trgu. En sam poizkus, t» je n.,Sa reklama!
Lastnik in izdajatelj Oblastni odbor Orjuna v Ljubljani.
Tisk Učiteljske tiskarne; zanjo odgovarja France Štrukelj.
Odgovorni urednik: Jože Span.
Modni salon!
Modni salon/ \
MARIA SLANOVIC
j	modlstkinfa
koncem Dalmatinove ulice na vogalu Vzajemne i	posojilnice	Kralja	Petra	trg	se	priporoča.
\ Bogata zaloga klobukov, preoblikovanje, spatrl oblike.
Solidna postrežba. !
Cene zmerne.
. mi. fCitfSPEH
ummaamHHBmmmm iimmimi—m
I MESTNI TRG štev. 26
mr £alega galanterijskega blaga
Tovarna irevljev
a
j Naznanilo preselitve.
Uljudno naznanjam, da je z današnjim dnem tvrdki
* A. Lampret, dosedaj Krekov trg št. 10
j preselila svoje poslovne prostore
I na Dunajsko cesto št. 22
(nasproti kavarne „Evropa“).
Se priporoča
A. LAMPRET.
Preselitev.
Cenjenemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno naznanjam, da sem
mesnfco s konjskim mesom
iz Kopitarjeve ulice Stev. 1
preselil v lastno hišo, Prečna ulica 6
(nasproti mestni kopelji), dohod iz Kolodvorske ulice. Zahvaljujem se za zaupanje in se priporočam tudi nadalje
IVAN MARINŠEK, mesar. Konje kupujem po najvišjih dnevnih cenah!
te domovino z mirnim, pridnim in pametnim delom in v visoki meri prispevate k dobrim in koristnim odnožajem med državo, ki nas je gostoljubno sprejela, in med svojo lastno državo.« — Objava kr. gen. konzulata italijanskega v Ljubljani. »Slovenec«. 1. LIH. 250.
Etbin Kristan še živi! Na banketu prirejenem dne 9. oktobra v počast naši interparlamentarni delegaciji v New-Yorku je govoril tu-
di sam izseljeniški komesar gosp. Etbin Kristan in s tem ovrgel domneve, da ga ni več pri življenju.
Pusi Baja? Baja ne puši, vendar sprejema kot predsednik Ministrskega sveta mesečno 1800 »Jadran« cigaret za reprezentanco. Pomaga mu najbrže pušiti njegovo drago dete. ki je sploh velik siromak. Invalidi pa nimajo še za »Zeta« dovelj pokojnine.
PERILO moško, žensko, dečjo, namizno in posteljno, OPREME za neveste in dojenčke,
PERJE IN PUH kupite ceno in dofaro pri
C. I. HAMANN, LJUBLJANA, MESTNI TRG 8.
Gospodinje, šivilje, obrtniki S
Z moderno vezenino
v mizni vlogi pod steklom.
Dosedaj sseprekasljivi
KČHLER šivalni stroji
s desetletnim jamstvom
se dobe v najmodernejših opremah za rodbine, SOvIlje, kroJaCe, <evljar|a pri tvrdki
I1II1IIIII UMolMi!.].
Prodaja se tu^i na obroke.
MARIBOR, Slovenska ul. 1
Umetni mlin, trgovina zemaljskih proizvoda i brašna.
Menjalnica žita u mlinu
Jezdarska ulica štev. 1.
l!BlillMniil9l!lil!li!!iil!i!lill!llliUlllllll9llllllilllllinilll!llli!llllll!IIIIISIIllll!l!!tlll!l!li:illlll!!l3llll!III!H
Priloga ,
trti 11. mrii odšli mini v Split.
(Brzojavka Split).
V neposredni okolici Splita, v vzhodnem delu Kaštelanskega zaliva se nahajajo tri velike tovarne cementa, ki se imenujejo solinska, Sv. Kaje in sučuraška. Lastnik teh velepodjetij je sam zunanji italijanski kapital, ki izmozgava na tisoče naših domačih delavcev.
V sučuraški cementarni ima glavno besedo šef tovarne, poznani italijanski »sindaco« g. Marchi. V upravni odbor te tovarne je delegiranih par Jugoslovenov iz Splita iz poslovnega sveta, ki morajo skrbeti za napredek tovarne.
Obe tovarni imata svoji luki v Vranjici. Okoli tovarne in pristanišča je sezidan močen betonski zid, ki tvori z vključenim tvorničnim ozemljem suvereno pristanišče. V luki se ustavljajo večje trgovske ladje, ki nalagajo cement. Vse te ladte na so italijanske.
Italijanski mornarji, ki vodijo te ladje, ob vsaki priliki izzivajo. Ustvarili so tako napeto ozračje, da je bilo pričakovati vsak dan eksplozije. Prepotentnost posameznih italijanskih uradnikov pa je bila tolika, da se je nekdo drznil izmed
V	znamenju posebne naklonjeno-
sti napram Jugoslaviji iščejo Italijani ob vsaki priliki momenta, ko jim je mogoče posegati v naše notranje razmere s kakimi posebnimi intervencijami. Tudi Slovenci smo že specialna posledica tovrstnih intervencij, občutili več kakor dovolj.
Ob priliki kraljevega obiska Dalmacije so se splitski dijaki naučili posebnih prostih vaj. Vežbanje teh se ie vršilo na nekem travniku blizu Splita. Po končanem vežbanju so se vedno vsi dijaki skupaj vračali v Split in preipevali pri tem domorodne pesmi. Tako so šli tudi
njih celo javno pred vsemi delavci sramotili Kraljico.
Enodušna volja Dalmacije ob priliki boravka kralja v Dalmaciji je pokazala Italijanom, da so še daleč dnevi, ko bi jih ta Dalmacija sprejela z odprtimi rokami. Hoteči zabrisati za vsako ceno dojem teh oduševljenih manifestacij, so Italijani napeli vse svoje sile. V Bo-hanjcu je govoril zadrski prefekt svoj hujskajoči govor in napovedo-val pohod na Dalmacijo. V Vranjici pa so istočasno priredili italijanski mornarji mačjo godbo in napadli naše delavce.
V	nedeljo pa so se zbrali taisti mornarji, ki so napadli naše delavce v Vranjici in priredili mačjo godbo, oboroženi poizkušali vdreti v Split in izzvati v njem krvav P<^-boj z nepredvidenimi posledicami. Zadnji hip so izvedele o tem naše oblasti in z orožjem v roki preprečile oboroženim in podivjanim italijanskim mornarjem, da niso izvedli svoje zločinske namere.
Tu vlada strašno ogorčenje proti Italijanom, ki skušajo za vsako ceno izzvati nerede in poboje.
pevaje mimo italijanske manjšinske šole.
To petje jugoslovenskih rodoljubnih pesmi pa ie silno razsrdilo Italijane.
Konzulat je takoj vložil na italijansko poslaništvo v Beogradu in na Consulto v Rimu posebno pritožbo. V njej je med drugim navedel tudi to, da se s tem petjem namenoma moti italijanski pouk in zahteval, da takoi poslaništvo intervenira.
Res je odšel sam g. italijanski poslanik Bordrero k svojemu prijatelju dr. Ninčiču in se mu pritožil nad splitsko mladino, ki se drzne
po ulicah jugoslovenskega Splita peti jugoslovenske pesmi.
Efekt je bil takoj silna preiskava na splitski realki. Zasliševanja, konference. intervencija pri notranjem ministru, ta je seveda zopet interveniral pri prosvetnem, ki ie pre-iskavalo zopet navzdol.
Vse pa samo zaradi jugosloven-ske pesmi v jugoslovenskem Splitu.
Pri nas Da molči država na vse barbarske izpade »nacije 20 vekov-ne kulture«, ki menda hoče postaviti sebi primeren spomenik v zgodovini zatiranja zasužnjenih narodov.
Ako • pa kdo vpraša na cestah jugoslovenske Ljubljane razsajajoče
Italijane po imenu, mu pa preti še zapor radi nasilja.
O, bratje ne trobite v puhlih upov rogove. Pazite raje na orožje Svoje, da H je pripravljeno za čas, ki nam ie že tako blizu. Val, ki se pripravlja za Turami ne sme za vSe-lej v tla zabiti, kar ie že od vekov naše!
Kdor želi imeti
res dobro SUKNJO ali RANGLAN iz krasnega in prvovrstnega blaga naj-modern. krojev, jih dobi samo pri tvrdki
Fran Lokii -- M škofijo 19.
Mama — mama,
glej lo je pravo .GAZELA -milo, ki se tako krasno peni. Ha snažno in belo perilo ter prihrani Irud in delo.
V znamenju prijateljskih pogodb — smrt in pogin jugo-slovenskemu življu v Primorju.
Fašisti napadli tiskarno in uredništvo „Edinosti“. — Demoliranje tiskarne. — Fašisti hoteli zažgati tiskarno »Edinost".
— V Ljubljani pretepeni in aretirani jugoslovenski nacionalisti.
Dočim se trudi naša država z vsemi silami za to, da kar najbolj ohrani takozvane prijateljske zveze z Italijo, sabotira ta z vsemi sredstvi to prizadevanje in ustvarja razpoloženje, ki je vse drugo, kakor prijateljsko. Kakor v odgovor na prizadevanja vsega sveta, da položi po tolikih letih krvave vojne temelje trajnemu miru, izziva Italija od dne do dne bolj našo državo in naš narod, da bi ga morda privedla do činov, ki bi zapletli svet v novo nesrečo. V Italiji se vrše sedaj dogodki, ki obetajo postati odločilni za razvoj svetovne konstelacije. Mi smo nanje že opetova-no opozarjali našo vlado in zunanji svet, da nas ne bo čez čas sodil po krivem. Stališče gospoda Mussolinija napram njegovim nasprotnikom nas zanima ravno toliko, v kolikor se tiče nevtralnih opazovalcev. Poznamo laži in licemerstva prepolno taktiko Italijanov. Zato tudi ne verujemo v skonstruirani atentat na voditelja črnosrajčniške Italije, ki je samo narejen povod za ponovni razmah fašistovskih hord. ki se jim hoče novih požigov in pokoljev. Vemo dobro, v kakem položaju se nahaja diktator vesoljne Italije in ne pomišljamo niti za hip na tem, kje so pravi vzroki tega tretjega izbruha barbarskega divjaštva.
Motijo se oni. ki mislijo, da jim nismo izpregledali računov. Prepričani pa naj bodo vsi, da ta novi naval na naš narod ne bo ostal nekaznovan. 12. novembra bo peta obletnica nesreče prepolne rapall-ske pogodbe, ki ni in ki nikoli ne bo pozabljena v srcih vseh Jugo-slovenov. V krčih se nam zvijajo duše danes spričo tegobe prepolnih
vesti, ki jih prejema te hipe iz ne-odrešene domovine. Mišice se nam krčijo ob obupnih krikih naše bedne in zasužnjene raje. ki danes brezmočna mre pod batinami Mussolinijevih opričnikov. V dno srca nas pali plamen, ki je kakor pred petimi leti, ko je uničeval naš ponosni »Narodni dom«, pohlepno zopet iztegnil svoje nenasitne zublje po zadnji naši postojanki — tiskarni »Edinost«. Ojeklenela so nam lica v pogledih groze nad čini, ki se gode nad to našo ubogo grudo tam od solnčnih Brd pa do molčečega Snežnika. Onemele so nam ustnice in ne bo ga krika iz naših ust ob tem hipu, ko se nam trga drob v neizrečeni osvetoželjnosti. Strup, ki nam ga naliva Italija v čašo našega potrpljenja, dosega rob. Gorje tedaj njei in njenim! V zgodovini človeštva bodo strani tega obračunavanja med dvema narodoma napisane s potoki krvi in z dejanji, ki bodo vsem bodočim rodovom v strah in trepet.
Žal nam je tega! Ali italijanski narod, ki misli, da bo z nasiljem udušil to, kar se ni posrečilo niti združenim avstro - nemško - bolgarskim železnim armadam, mora v morju krvi spoznati svojo sliko in izprevideti, da je ogledalo, ki mu ga drži danes pred očmi Mussolini z njegovimi zločinskimi zvodniki, goljufivo.
Trst, 6. novembra. Današnjo noč Je bila zdivjala zopet v vsej svoji besnosti črna furiia Italije in zopet so zagoreli krvavi plameni oo ubogi Italiji. Odkrita ie bila zarota proti on. Mussoliniju, ki ga ie baje hotel ustreliti socialistični unitarec Zam-boni. V komplot je bil zapleten tudi general Capello. Oba so aretirali.
Po celi Italiji so se vršile ogromne fašistovske manifestacije. Naglo pa so se premenjale v najodumejše nasilniške demonstracije proti nasprotnikom fašizma. Dosedai zadržana strast po požiganju in razbijanju je vznlamtela zooet v vsej čmo-srajčniški veličini. Razrušenih in požganih ie cel niz socialističnih lo>-kalov in prostozidarskih lož. Škoda po posameznih tiskarnah gre v milijone.
V Trstu so razrušili fašisti prvo redakcijo dnevnikov »Sera« in »La-voratore«. Po temeljito izvršenem činu so vdrli nato proti ulici Sv. Frančiška Asiškega, kjer imata svoje prostore uredništvo in tiskarna »Edinost«. Napadalcev ie bilo okoli 140. ki so pridrveli malo po pol 20. pred poslopje tiskarne. Po nasilnem vlomu v tiskamiške in redakcijske prostore, iz kolih so se uredniki »Edinosti« iedva rešili, so pričeli fašisti takoi 7l demoliranjem. S sekirami so razbijali pohištvo in ga metali na ulico skozi okna. Enako so storili tudi z vsem arhivom, rokopisi, vezanimi časopisi. Na cesti ležeči kup so nato polili z bencinom in zažgali. Kakor vselej, tudi to pot ni bilo nikjer policije, niti gasilcev. Slednji so prihiteli šele, ko je pričel ogenj objemati tudi poslopje »Edinosti« same;
V tiskarni sami gre škoda v sto-tisoče lir. Uničeni so stroji in razbit rotacijski stroj.
Neumesten nastop policije v Ljubljani.
Prva poročila o fašistovskem divjanju po Trstu je kolportiralo po Ljubljani »Jutro«. Zavladalo je upravičeno ogorčenje med naro-
dom, ki se je nahajal po kavarnah. Nekako po 1. uri se je zbrala pred italijanskim konzulatom v Šelen-burgovi ulici večja množica naroda. ki ie ogorčeno protestirala proti temu nasilju nad rojaki v Trstu. Nenadoma pa je pridrvela nad narod od vseh strani slavna ljubljanska policija in pričela menda v poveličanje momenta udrihati s svojimi pendreki. Ogorčenje naroda, med katerim je bil tudi marsikdo onih, ki so Dred leti imeli priliko občutiti v Trstu enake navale policije pod komando nekega sedaj na policiji velikega gospoda, je bilo povsem upravičeno. Smatramo take nastope, ki so najbrže storjeni iz prevelike gorečnosti za neumestne, kajti v Ljubljani ve vsakdo, da bodo obračuni za vsa zločinska dela Italijanov plačani vse kje drugje, nego na italijanskem konzulatu.
Be
"Na
LJUBLJANA
T0w
S MESTNI TRG 5
■c
S.
Vsaka ped naše zemlje ie prepojena z našo krvjo. In to zemljo, ki smo fo s tolikimi žrtvami osvobodili, naj bi prepustili brez odpora na smrt zemlje lačnim tujcem.
Skrbimo, da bo ostalo Jadransko morje naše! Mornarica prepojene Rusije mora imeti v naši Boki svoio prijateljsko bazo.