Polt KTrtl
Marmrm
Cena 1 Din
Leto lil. (X.), žtev. 178
Maribor, četrtek 8. avgusta 1929
izhaja razun nedelje in praznikov vaak dan ob 16, uri
Račun pri poitnam čaV.tav, v Ljubljani It. 11.409 Valja maaačno, prajaman v upravi ali po poiti 10 Oln, doatavljan na dom pa 12 Din
Ttigfon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Alekeandrova cesta št. 13
Oglasi po larifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, PreSemova eflo* R.4
Na poti okrog sveta
DAVI JE «GR0F ZEPPELIN« STARTA L ZA POLET OKROG SVETA. - DRUŽBA ZA VZDRŽEVANJE REDNEGA ZRAČNEGA PROMETA MED EVROPO
IN AMERIKO.
Prva obletnica
smrti Stjepana Radiča se obnavlja danes 8. tm. Po vseh hrvatskih krajih države se vrše danes maše zadušnice za pokojnega velikega voditelja hrvatskega naroda. Enako v vseh hrvatskih kolonijah v Ameriki. Povsod se hrvatski narod v globoki in pobožni hvaležnosti spominja moža, ki je hrvatskemu kmetu in delavcu prvi vcepil zavest, da je tudi on človek, da ima poleg enakih dolžnosti tudi enake pravice, in da ima tudi on pravo soodločevanja v javnem in gospodarskem življenju. Spominja se njega, ki ga je v borbi za enakopravnost vsakega posameznika in za enakopravnost hrvatskega dela naroda vodil in ki je v borbi tudi padel kot žrtev smrtonosne krogle fanatika.
Pravici je med tem zadoščeno, ubijalec je stal pred sodiščem in naložena mu je za zločin- tudi kazen. Danes, po poteku leta dni, lahko i mirnejšim očesom in z mirnejšo dušo gledamo nazaj v ono dobo razburjenih strasti, tembolj, ker je zastoj vsega političnega življenja in dela izza 6. januarja že vsem znatno ohladil vročo kri. Danes tudi lahko brez parti-zansko-politične navlake gledamo na delo in na osebnost pokojnega Stjepana Radiča. Njegovo življenje je pestrobarv-no kakor pisano polje, na katerem blesti jutranja rosa v tisočerih barvah pod jutranjimi solnčnimi žarki. Neprestano valovanje bogastva njegove duše se je odražalo v vsem njegovem življenju. Storil je mnogokrat hipno nekaj, kar je že čez kratek Čas spoznal kot napačno in se tudi sam obtožil pred javnostjo. Tako je tudi
v	svojem političnem delu nedvomno zagrešil marsikaj, na kar je pozneje sam zrl s pogledom treznega človeka in je obsodil. Ravno v tem pa je bila tudi nje-gova veličina: ni se smatral za nezmotljivega in če je pogreško uvidel, jo je priznal tudi javno pred vsem svojim narodom.
Na drugi strani pa ni dvoma, da še nikdar noben človek ni bil tako živo utelešenje zolja in zahtev kakšnega naroda, kakor je bil to vodja Hrvatov za želje in potrebe hrvatskega kmetskega naroda. In ni dvoma, da je malokdo v zgodovini narodov s takšno vročo ljubeznijo do svoje zemlje in do svojega naroda v srcu šel v borbo za pravice svojega naroda. Nihče med nami ni kakor on znal ponižanega in tlačenega, od vseh strani preziranega svojega najmanjšega kmetiča dvigniti in mu vliti v dušo in v srce zaupanje v samega sebe, v organizirano silo vsega delovnega naroda, vero v bolj • šo bodočnost, vero v enakost in enakopravnost, vero v zmago pravice nad na • siljem. Kakor preroku so mu sledile množice hrvatskega kmetskegu naroda, in kdor Je videl lani ob tem času, kako so stotisoči kmetov in delavcev iz najoddaljenejših hribov Hrvatske, Bosne, Hercegovine, Dalmacije itd. romali v prestoli-co Hrvatov, v Zagreb, da še enkrat — mrtvaškem odru — vidijo svojega velikega preroka in apostola ljubezni, brativa, pravice, kdor je videl to globoko •»danost in hvaležnost Izmučenega naro-
LAKEHURST, 8. avgusta. Zrakoplov »Grof Zeppelin« je davi ob 5.39 srednjeevropskega časa starta! za polet okrog sveta. Prva etapa bo šla čez Atlantsko morje nazaj v Friedrichshafen. Nekaj minut pred startom je prejel dr. Eckener depešo predsednika Zedinjenih držav Hooverja s prošnjo, da naj v njegovem kakor tudi v imenu ameriškega naroda izroči pozdrave nemškemu narodu.
Zrakoplov je takoj po startu odplul proti severu, zaokrenll potem proti Novi Fundiandlji in letel, kakor se zatrjuje, naravnost proti obali Irske. Odtam bo nadaljeval polet proti Hamburgu in Berlinu, kjer bo dne U. t. m. na željo nemške vlade sodeloval pri velikih weimarskiii ustavnih svečanostih in križaril nad Berlinom. V zrakoplovu je 19 potnikov, med njimi dva nemška državljana, 3 ameriški milijonarji, zastopniki raznih ameriških dnevnikov in končno tudi ameriški milijarder William Leebs, ki namerava velik del svojega premoženja naložiti v družbi, ki bi vzdrževala reden zračni promet med Ameriko in Evropo s pomočjo Zeppelinov, ki jih bodo še zgradili. Med potniki je dalje kapitan RosendahI, komandant letališča v Los Angelesu, ki se je šele v zadnjem trenutku odločil za polet.
Kakor pri vožnji iz Evrope v Ameriko, ima zrakoplov tudi sedaj s seboj mnogo vsakovrstnega tovora, med drugim tudi
enega aligatorja in buldoga, 16 funtov jagnjetine, 50 funtov zmrziega mesa in sladoled za ameriške delegate, ki se udeležujejo mednarodnega kongresa institutov za svetovno reklamo v Berlinu.
Dr. Eckener o težfcočah paleta okrog sneta
LAKEHURST, 8. avgusta. Med največje težkoče za polet okrog sveta šteje dr. Eckener Sibirijo, ker so tamkaj radio zveze nemogoče in na potu skozi samotne srednje-azijske puščave tudi ne more pričakovati vremenskih poročil. Za navigacijo se bo moral ravnati po sibirskih veletokih ali pa bo moral leteti ob transsibirski železniški progi. Celotna proga znaša približno 37.000 kilometrov, ki jo namerava absolvirati do 3. ali 4. septembra. Hitrost pa je seveda v prvi vrsti odvisna od tega, s kakšnimi vetrovi se bo moral boriti potoma. Po Eckener-jevem mnenju bo tudi polet čez Rockv Moutains na zapadu Amerike p.ecej težaven. Največja nevarnost pa obstoja vsekakor v tem, da bi mogla nastati v zrakoplovu med potniki lakota, ker so posamezna izkrcavališča tako zelo medsebojno oddaljena. Vsekakor pa hoče dr. Eckener prepričati finančni svet, da je zračni promet s pomočjo zrakoplovov ne samo udobnejši, ampak tudi dobičkano« sen.
šahouski ueleturnir* u Kartonih uarih
Spielmanova šesta zmaga.
Včeraj je bilo odigrano sedmo kolo turnirja, na kateri nastopa dosedaj nedvomno v najmočnejši formi dunajski velemojster Spielmann. Dosedaj je izvoie val namreč že 6 zmag in samo 1 remis, namreč z Vidmarjem. Vodi krepko s plus poldrugo točko.
Včeraj je Spielmann po 24. potezah v epi pozicijski igri porazil Johnerja, Capablanca gdč. Menšikovo, Mattison Ya« tesa. Bivši svetovni mojster Capablanca prihaja polagoma, a sigurno v ospredje in kakor vse kože, se bo med glavnimi avoriti vnel še srdit boj za čim boljši placement. Dr. Euwe je porazil dr. Trey-bala.
Remis so končale partije: dr. Vidmar-V!aroczy (že po 20. potezah), dr. Tarta-co\ver - Colle, Rubinstein - Saemisch Bogoljubov - Marshall, Griinfeld - Caaal.
Partije Thomas - Gilg in dr. Becker -Niemcovič sta bili prekinjeni.
Stanje po 7. kolu: Spielmann 6 in ool, dr. Euve 5, Capablanca in dr. Vidmar 4. in pol, Niemcovič, Rubinstein in Canal 4. Bogoljubov, ki se pripravlja na tekmovanje za svetovno šahovsko prvenstvo z Aljehinom, je dosegel šele 3 točke.
Danes bodo odigrane viseče partije, osmo kolo pa se bo vršilo v petek.
Boj za zavarovanje brezposelnih v Nemčiji
MOŽNOST TEŽKE KRIZE DRŽAVNEGA KABINETA. - ODLOČEN ODPOR NEMŠKIH NACIJONALCEV PROTI VLADNEMU NAČRTU.
BERLIN, 8. avgusta. Jutri zjutraj bo imel nemški državni kabinet sejo, na kateri se bo vršila razprava o vprašanju obligatornega zavarovanja brezposelnih. Projektu državne vlade nasprotujejo najbolj stranke desnice, predvsem zastopniki težke industrije in nemško-nacijo-nalna stranka. V pravnih krogih se opozarja na to, da bi izvedba nameravanega zakonskega predloga preveč obremenila nemško narodno gospodarstvo.
BERLIN, 8. avgusta. V tukajšnjih političnih in parlamentarnih krogih sprem-
ljajo boj, ki se razvija med v državnem kabinetu in državnem zboru radi vprašanja uvedbe obligatornega zavarovanja brezposelnih, z največjo skrbjo in zanimanjem, in to tembolj, ker grozi državnemu kabinetu težka kriza. Glavna tež-koča obstoja v tem, da smatrajo strokovne organizacije vladni načrt kot po-izkus polovične rešitve enega najbolj perečih vprašanj nemške socialne politike, dočim konservativna desnica in nemški nacijonalci odklanjajo načrt že a limine
Polet skoz! Europo
PARIZ, 8. avgusta. Od 47 letal, ki so startala povodom mednarodne letalske tekme skozi Evropo, jih je 33 prispelo v Lyon, kjer je 10 pilotov prenočilo. Ostala letala so letela naj-proj proti Marseilli.
„mauretanla“ podlegla
NEWYORK, 8. avgusta. Poizkus angleškega velikega prekomorskega parnika »Mauretanie«, da bi na progi Ncwyork—Bremen potolkel »Breme-nov« rekord v hitrosti, se je popolnoma izjalovil. Angleški veleparnik
je zaostal za »Bremenovim« rekordom časovno za celih 12 ur. »Bre men« je torej še vedno najhitrejši ve^ leparnik sveta in imejitelj »modre vrvice«.
Haaška konferenca
HAAG, 8. avgusta. Včeraj je bila ge neralna debata na plenarni seji haaš-ke konference končana. Danes ne bo seje. Prihodnja seja se bo vršila jutr: dopoldne in pride Youngov načrt ta> koj v razpravo- Po mnenju številnih delegatov haaška konferenca med jesenskim zasedanjem Društva naro dov, ki se bo pričelo 30. avgusta, ne bo prekinjena.
da, si je moral reči: Kogar ves narod vkljub njegovim Človeškim napakam tako ljubi, mu je moral biti več nego navadni politični partizan in demagog, biti je moral človek, ki je do podrobnosti poznul vso narodno dušo, vsako najmanjšo stru-nico v njej, in ki je znal na strune narod-
ne duše zapeti veliko simfonijo: vere v svojo moč, zaupanja v lepšo bodočnost, ljubezni do vseh bratov.
In tako se danes tudi ml Slovenci ob prvi obletnici smrti Stjepana Radiča spo minjamo genija bratskega hrvatskega naroda«
Noua repatica
Zvezdoznanec Forbes iz Ronde-> bosha v Južni Afriki je obvestil observatorij v Johannesburgu, da je odkril nov komet. Ravnateljstvo observatorija je takoj sklicalo sejo, katere se je udeležilo razen 22 učenjakov tudi astronom angleškega kralja Jurija V. Izvršena je bila teleskopična preiskava dela obzorja, ki ga je navedel Forbes in fotografični posnetki so res potrdili, da gre dejanski za nov komet
Srečnji uek
Iz Varšave se poroča: V neki vasi pri Lodzu na Poljskem je rodila neka kmetica trojčke. Dva otroka sta bila zdrava, tretji pa je bil nestvor brez oči in nosa. To je povzročilo med prebivalstvom pravcato paniko. Praznoverni kmetje so namreč izjavili, da je tega otroka gotovo ustvaril hudič in bo prinesel občini škodo. Kmetje so se res kmalu zbrali pred hišo porodnice in zahtevali izročitev pohabljenega dojenčka, da ga živega sežgo. Le tako bi po njihovem mnenju bilo mogoče odvrniti od občine nesrečo. Do smrti preplašena mati je res izročila otroka, vendar pa so pri tej priliki dognali, da je bil otrok že mrtev. Ko so se kmetje ravno pripravljali, da zažgo truplo na pripravljeni grmadi, so se pojavili orožniki, ki so jih takoj razgnali, jim odvzeli otroka in odredili prevoz trupla na vseučiliško kliniko v Varšavo. Proti vsem udeleženim kmetom je vrh tega vložena tu-di ovadba na sodišče.______________
Spalna obleka.
Mlada dama je izbirala v trgovini spalno obleko za svojega moža. Prodajalka ji je prinesla krasno svileno spalnQ obleko.
»Vse lepo, toda predrago,« je rekla dama.
»Res ni poceni, milostiva,« je pritrdila prodajalka, »toda niilostiva pomislite, da boste v tako lepi spalni obleki videla le malokterega gospoda v mestu!«
Stran 2«
tMirlborvkt V B C t ti i« i u Juud
V	i«i a r i b o r u, diie 8. .Vili/ ly^
- - ir
Enodnevni nsps votline pri
’ V nedeljo zjutraj se je zbrala v Zg. Goliču dokaj lepa skupina, ki se je prijavila za raziskovanje raznih, še ne preiskanih votlin pri Hudi luknji. Prišli so posetniki iz Maribora, Ljubljane, Celja (skauti), Slo venjgfadca, Šoštanja itd. a večino so tvoril! pogumni in navdušeni domačini.
Na kolodvoru je naš navdušeni vodič in iniCijator ekspedicije gosp. Pajtler na zahtevo orožnikov pokazal dovoljenje velikega županstva za raziskavanje, progovni mojster pa nas jc opozoril, naj pazimo na to, da se pri plezanju ne odtrga kaka skala in zdrči na spodaj ležeči železniški tir.
Ko je bil ta sprejem končan, smo odšli neovirano na kraj sestanka pri Hudi luknji, kamor smo dospeli okoli 10. dop. Po kratkem razpravljanju je g. Pajtler razkosal ekspedicijo na štiri skupine. Prva je odšla v votlino Klobučnico, druga v špehovko, tretja v Pilanco in četrta v Lisičnico. Vse te jame leže na precej strmem vzhodnem pobočju hriba Tisnik, razen Lisičnice, ki je na zahodni strani.
Najprej je ekspedicija hotela konstati-rati, ali ima katera od votlin zvezo z .votlinami ležečimi v nasprotni strani, kar ge pa ni dalo dognati. Čim je katera skupina površno pregledala votlino, je takoj odšla v drugo, tako, da je do večera vsaka skupina videla vse navedene votline.
Zanimiva in vsled velike odprtine lahko dostopna je votlina P i 1 a n c a. V njej je vse polno lepih kapnikov in bi bila velika privlačna sila za povzdigo tujskega prometa. Ima nekaj stranskih rovov ter se proti koncu vedno bolj zožuje. To je edina jama, ki je imela že precej obiskovalcev in je tudi že dodobra preiskana.
Druga — Špehovka—-je težje dostopna, kajti more se v njo nekaj metrov le po trebuhu, a se takoj nato vedno bolj širi. Proti koncu postaja zelo prostorna. Tej votlini še domačini niso prišli do konca in to vsled neugodnega dostopa in fantastičnih zgodbic, ki so razširjene po vsem okolišu. Tako se govori, fla je v njej skrit zaklad, do katerega st pride le preko jezera, ki se tam nahaja; dalje, da je v njej še skrita neka ukradena monžtranca itd. Baje so te votline tudi uporabljali roparski vitezi grada Val-dekar. Razvaline tega roparskega gradu se še danes vidijo. V votlini, ki je dolga skoraj 1 km in je precej mokra in ilovnata (špehasta«), smo brez posebnega iskanja našli več velikih in tudi mnogo manjših kosti, ki izvirajo, sodeč po velikosti, najbrže od jamskega medveda. — Nedvomno je, da bi se v tej votlini našlo še marsikaj zanimivega.
Isto votlino sta baje — kakor poročaio domačini — že lani in predlansko leto o-biskala dva Avstrijca, ki stanujeta blizu meje in' odnesla skoraj vse okostje jamskega medveda ter nekaj lesenih pušic, kar tudi dokazuje, da so v njej prebivali ljudje. 'Predsednik muzejskega društva
Mariborski h
Poman jfcanje uode U fHariboru
Vsled obstoječe suše se je v zadnjem času pokazalo v mestnem vodovodu občutno pomanjkanje vode. Ker je poraba vode dnevno večja, je mestni magistrat mariborski primoran pozvati prebivalstvo mesta in okolice k največjemu šte-denju z vodo. Z ozirom na to se hišni posestniki, oziroma njih namestniki nujno naprošajo, da pustijo takoj natančno preledati svoje vodovodne naprave in odstraniti morebitne pri tem ugotovljene nedostatke. Za dobo pomanjkanja vode se obenem prepove prevažanje vode iz mestnega vodovoda na druga zemljišča in škropljenje lepotilnih vrtov. V lastnem interesu posameznikov je, da vsaj enkrat na teden kontrolirajo potom vodomera izkazano množino porabljene vode in s tem omogočijo dognati morebitne poškodbe vodovodnih napeljav, ki jih je treba na vsak način nemudoma odpraviti. V splošnem je pa dolžnost vsakogar, da event. poškodbe vodovodnih ce-
vi	na ulicah takoj naznani ravnateljstvu mestnega vodovoda v Frančiškanski ul. It. 8, I. Neuvaževanje predstoječe odio-
hi ekspedicije v Hudi luknji
na Dunaju jima je baje ponudil večjo vsoto za te najdbe. Tu treba omeniti, da ie naloga poklicnih faktorjev, da se za stvar interesirajo in v nadalje energično preprečijo dostop inozemcev brez tozadevnega dovoljenja. Naša domača ekspedicija je morala imeti dovoljenje — a ino-zemci prihajajo skrivoma in nam odnašajo važne in dragocene dokumente naše prazgodovine! Ali ni to kontrast?
Pri neki mali mlaki majhne stranske votline v imenovani jami smo tudi zasledovali skoraj sveže sledove — domačega jazbeca. Takoj nam je šinila neka misel v glavo, ki je razrešila vsem ljudem znano skrivnostno uganko. Spomnili smo se one družbe, ki je pred sedmimi leti naletela na dve zverini z — rdečimi očmi, nizkih nog, kratkega repa itd. Ali ni to menda bil — jazbec? Tudi ta je podoben prašiču in tudi oči se skoraj vsaki živali po noči svetijo in še posebej pri luči! Grbava koža se pa je videla vsled sivo-črnih, nazaj ležečih dlak, ki jih ima jazbec. Iste sledove smo našli še v drugi votlini. Razen teh sledov pa nismo naleteli na nobeno drugo žival ali celo — reptila, kačo ali slično, česar se je morda marsikdo zbal in —• izostal! Posebno domačini in okoličani živijo še vedno v domišljiji, da so v votlini razne živali in — človeške kosti.
Tretja votlina, imenovana Klobčni-ca, je manjša; vendar se bo v tej dalo s skrbnim iskanjem najti marsikaj zani mivega.
Četrta votlina Lisičnica je na za-padni strani hriba Tisnika, kjer je bilo nekdaj veliko jezero. Približno 30 metrov od te jame navzdol, teče potok Ponikva s požiralnikom. Potok pride na drugi strani hriba iz Hude luknje zopet na svetlo. Lisičnica ima zelo lepo dostopno odprtino in je tudi dokaj romantična.
V	njej je precej stranskih rovov, iz katerih prideš v lepe, velike prostornine, ki so kakor velike sobe. Jama :'e zelo dolga in ji nismo prišli do kraja, radi premalih tehničnih priprav, ki jo zahteva taka ekspedicija. Mora se tudi preko dveh veda, ki segajo do pasa. Jama je polna lepote. Človek pride do prepričanja, da jc tudi .ta jama bila nekdaj požiralnik velikega jezera, ki se je tik tam nahajalo.
Edina škoda je bila, da ni imel nobeden od članov ekspedicije fotografičnega apa rata. Dobro bi bilo, da bi se te jame enkrat slikale, posebno Pilanca, ki je naravnost pripravna za kakšen romantičen filmski posnetek.
Z obiskom te zadnje večje jame se je enodnevni, površni ogled teh votlin končal. Večina posetnikov se je zvečer odpeljala, a nekaj jih je ostalo tam, da nadaljujejo drugi dan z raziskovanjem.
Toliko za enkrat o poteku nedeljske ekspedicije. Kadar bo raziskovanje definitivno končano, sledi strokovno ptfročilo
o	najdbah.	p.	V—ač.
dnevni drobiš
Čbe se bo brezobzirno kaznovala z globo do Din 1.000.
Državna podpora za našo gospodarske razstave.
Ministrstvo za trgovino in industrijo je nakazalo velesejmu v Ljubljani 30.000 Din, razstavi poljskih in sadnih izdelkov v Ljubljani 8.000 Din, obrtno-industrijski razstavi v Ljutomeru pa 3.000 Din.
Kredit za popravo vojaških zgradb v Mariboru.
Za popravo vojaških zgradb v Mariboru je odobren kredit v znesku 245.917 Din. Oddaja del sc bo vršila 17. t. m. pri komandi dravske divizije. —
Nas‘avitev dveh tehničnih uradnikov na magistratu.
Mestni magistrat mariborski razpisuje
2	mesti gradbenih risarjev-dnevničarjev. Prosilci morajo biti absolventi srednje tehnične šole in imeti najmanj dveletno prakso. Nastavitev je pogodbena z mesečno plačo Din 1.660. — proti enomesečni odpovedi. V slučaju potrebe in uporabnosti je možna svoječasna pragmatična nastavitev. Prošnje s predpisanimi dokumenti je vložiti pri mestnem magistratu najkasneje do 1. seDtembra.
Oddaja raznih del v Mariboru.
Mestna občina mariborska razpisuje na podlagi sklepa mestnega občinskega sveta mariborskega: Oddajo zemeljskih in betonskih del za izvršitev kanalov v raznih ulicah v magdalenskem in koroškem predmestju. Pravilno kolekovano po nudbo je oddati v zapečatenem in z napisom »Ponudba za napravo cestnih kanalov« opremljenem zavitku do 11. ure dne 16. avgusta v vložišču mestnega magistrata. Takse in druge dajatve je vpoštevati pri enotnih cenah. Za ponudbe potrebni načrti in spisi so proti plačilu nabavnih stroškov na razpolago med u-radnimi urami pri mestnem gradbenem uradu soba št. 5. Mestna občina mariborska : si pridržuje pravico, oddati dela skupno ali posamezno, v polnem obsegu ali delno in brez ozira na višino ponude-nih cen. —
Gospodarski teden v Ljutomeru.
Še enkrat opozarjamo na gospodarske prireditve, ki se bodo vršile v Ljutomeru od 11. do 18. avgusta. Dne 11. t. m. bo otvoritev obrtne, industrijske in kmetijske razstave, ki naj pokaže najvažnejše izdelke in pridelke -raznih gospodarskih pahog, osobito tudi. vinarstva. Tej razstavi se pridružita tudi meščanska in o-brtna nadaljevalna šola s svojimi izdelki. Dne 14. t. m. se bo vršila razstava goveje živine, konj in perutnine. Dne 15. t. m. pa bo na cvensketn dirkališču velika kasačka in galčpska dirka. Kdor se zanima za gospodarstvo severovzhodnih delov Slovenije, naj ne zamudi teh važnih prireditev. Železniške zveze so ugodne, tudi avtomobili so interesentom na razpolago. —
Redna seja mariborskega občinskega sveta
se bo vršila v nedeljo, dne 25. avgusta, na seji v nedeljo, dne 25. avgusta, pa bo mariborski občinski svet v smis’u zakona o volitvah okrajnih cestnih odborov izvolil 5 članov mariborske mestne občine v okrajni cestni odbor. —
Vsem udeležencem vsedržavne strelsko tekme v Mariboru!
Oni udeleženci vsedržavne strelske tekme v Mariboru (6.—13. sept.), ki rs-flektirajo na prenočišče, naj javijo to do najkasneje 20. t. m. na naslov ravnatelj B o 11 a v z a r, Maribor, Ciril-Metodova ulica 22. —
Razstava goveje živine v Ljutomeru. Kakor smo že‘poročali, bo v okvirju splošne gospodarske razstave v Ljutomeru, v sredo, dne 14. avgusta živinska razstava, ki bo obsegala konje toplokrv-ce, govejo živino v ljutomerskem okraju udomačenih pasem in razstavo kokoši štajerske pasme. Za strokovnjake, pa tudi za kmetovalce ljutomerskega okraja bo prav zanimiva goveja razstava. Do-sedaj v ljutomerskem okraju namreč nišo gojiii čiste pasme, ampak mešanico raznih pasem. Le redki so bili kmetovalci, ki so imeli v svojih hlevih čiste zastopnike ene ali druge pasme. Na razstavo so pa pripuščene le živali čistih pasemskih znakov, kar bo za kmetovalce Zelo poučno. Za strokovnjake bo pa najlepša prilika se prepričati o napredku glede oblik živali, zlasti pa o napredovanju ali nazadovanju posameznih pasem. Razstavljenih bo 160 komadov goveje živine v treh pasemskih skupinah in sicer I. skupina: simodoiska pasma, II. skupina: pinegavska pasma in III. skupina marijedvorska pasma. V vsaki skupini bodo ločeno postavljeni: 1. Biki nad VA letom, 2. krave in breje telice, 3. mlada živina obojega spola. —
Tihotapstvo na koroški meji. Dasiravno vršijo naše finančne oblasti najstrožjo kontrolo na vsej meji proti Avstriji, se tihotapstvo vendar ne da popolnoma zatreti in se od časa do časa zopet ujame kateri tihotapec v nastavljene mreže. Tako so finančni organi tudi nedavno zopet zasledili tihotapsko družbo, ki je preko koroške meje vtihotapljala v našo državo razno blago, posebno pa saharin, ki je pri tihotapcih najbolj priljubljeno blago.
V	tuj kovček je vlomil. Ključavničarski pomočnik V. G. je bil včeraj aretiran, ker je vlomil v zaklenjen kovček hlapca I. Kolarja ter odnesel 156 Din gotovine. Aretiranec je svojo krivdo priznal.
Zopet tatvina dvokolesa!
Izpred gostilne Kos v Cvetlični ulici je neznan prijatelj tujih koles izmaknil črno pleskano dvokolo, znamke »Waffcnrad<') last Josipa Markuša, posestnika iz Zg. Ročice.
S klobasami se ]e zastrupila.
Na Zerkovski cesti v Pobrežju stanu> joča 331etna Terezija Švarcova se je zastrupila z zavžitjem klobas. Rešilni od< delek ji je nudil prvo pomoč ter jo odpre-mil v bolnico, kjer so ji izprali želodcc. S tem pa.še zadeva ni likvidirana in bo sftdnija spregovorila zadnjo besedo.
Nesreča v delavnicah drž. železnice.
Sinoči je 581etnemu železničarju Valentinu Lesjaku padel na nogo večji kos železa, ki mu je desno nogo na več mestih zmečkal. Ponesrečenca je rešiitii avto odpremil v bolnico. —
Z levo nogo b! se človek pokrižal...
Franjo Kranjčič, rodom iz Krčevine pri Mariboru je KI kot sirota vzgojen v Studencih. Ko je dorastel, je moral v vojake ter je odslužil 18.mesečni kadrski rok v letalski stroki. Sedaj pa so prišli pri nas na tovda je kovaški pomočnik Franjo Kranjčič, pristojen v občino Staronovo-vas pri Radgoni. (Altneudorfel), ki leži že v območju avstrijske republike... Po zakonu o zaposlenju tujih državljanov na teritoriju kraljevine SHS je moral danes, opremljen z vsemi dokumenti v — Av« strijo... jr-
100 šilingov je zgubil davi na Meljski cesti Pavel Vellacher. Najditelj naj odda znesek proti najdenim na policijskem komisarijatu.
Nepoboljšljiva grešnica.
Nocoj je bila radi potepuštva aretirana Jožefa Verglezova, ki je bila še-le pred
3	dnevi izpuščena iz zaporov okrožnega sodišča, kjer je morala odsedeti enomesečno ječo. Sedaj so jo zopet izročili sodišču, kjer ji bodo še bolj natančno dopovedali, da je iz okoliša mariborske policije izgnana in da bo po prestani ponov* ni kazni morala v Begunje. —
Današnja policijska kronika, ima pet aretacij radi beračenja, prostitucije, potepuštva in radi pijančevanja. Iz-' med 22 vloženih prijav jih odpade na prometne nerednosti 14, in sicer radi ce* stnopolicijskega reda 6, 5 radi avtopred* pisov, 2 radi neprevidnega kolesarenja in
1	radi prenagle vožnje. Ostale prijave se tičejo poskusa posilstva in ropa, pomaganja prostitucije in raznih grehov. — Dve tatici — priznavata!
To se redkokedaj dogaja. Ivana Enčič iz Cirknice ob Muri je na policiji priznala, da je nekemu pivskemu tovarišu izmaknila vsoto denarja. — Ivana Karl od Sv. Martina pri Vurbergu pa je po daljšem izpraševanju priznala, da si je v sanatoriju Klenornik pri Zagrebu prisvojila briljantni prstan, vreden 3000 Din, l$st neke bančne uradnice v Mariboru. Obe osumljenki sta bili izročeni v jetnišnico okrožnega sodišča v Mariboru. —
Središče ob Dravi.
Dravsko sokolsko okrožje priredi na Veliko mašo, 15. avgusta svoj telovadni dan. Ob 8. začetek društvenih tekem v podbijanju. Popoldne ob 15. nastop član« stva, naraščaja in dece s prostimi vajami in na orodju. Sledi običajna veselica s koncertom. V različnih šotorih pa dobi občinstvo vsakovrstna okrepčila. Sodeluje dom. sok. godba in pevski zbor. — Občinstvo od blizu in daleč je vljudno vabljeno. —
Kolesarsko društvo »Poštela« v Radva« nju
priredi dne 1-1. avg. veliko poletno veselico v gostilni Iv. Lešnika v Novi vasi. Spored veselice bo nudil obilo zabave. Vstopnina prosta! Vsi ljubitelji športa dobrodošli!	18SQ
Moko za Din 2.50 celo vrečo lahko dobite v nedeljo 11. avgusta na tomboli gasilnega društva v Pobrežju. Kupite takoj karto, da ne zamudite te u-godnosti. Po tomboli bo velika veselica brez vstopnine. —	1879
Pevsko društvo »Svoboda« Fala priredi v nedeljo ll. avgusta na restavracijskem vrtu g. Podgorška v Fali veliko vrtno veselico z raznovrstnim in zabavnim sporedom. Vsi prijatelji so uljud-no vabljeni, posebno prijateljem narave nudi ta prilika izvrsten izlet v lepo dravsko dolino. Začetek ob 15, uri. 1881
ProtibrbljaŠki klub
jc ustanovil župnik Melville v Nev/; yorku. Clanr kluba morajo priseči, da bodo govorili o sotovarlSlh le dobro. ali pa molčali.. Predno so sprejeti v klub, morajo vsi Člani napraviti PO-icbno preizkušnja
'V Mariboru,73iY§ 8. VI1I7I$25?
MariliuiaUi V E C E R N I K .1«trtf
mm i« ■—■hb^sctet-
Sfran 3.
Skrivnost slonove smrti
SLONI UMIRAJO V VODI. — KAKO SO NASTALA ODKRITA
LISCA TEH DEBELOKOŽIH ŽIVALSKIH VELIKANOV.
Pred nekaj tedni se je peljal guverner Ugande, sir William Gowers, z ladjo iz jezera Alberta k slapom Mor-chison. Potoma so ga opozorili njegovi spremljevalci na zanimiv pojav ob obali. Tamkaj je ležal v čepečem položaju star slon. Ko Se je ladja približala, so potniki izstopili, se približali slonu in uvideli, da je bil že mrtev. To opazovanje je tem zanimivejše, ker sicer še nikdar niso našli slona, ki bi poginil naravne smrti.
Tudi tamkajšnji domačini se ne spominjajo, da bi kje našli mrtve slone . posamič ali v skupinah. V navedenem slučaju so bile zbrane okrog mrtvega slona že hijene in tudi več krokodilov, ki so čakali, kedaj pridejo na vrsto do velike mrhovine.
Po priprostem naziranju najbrže torej radi tega Še niso našli nobenih mrtvih slonov, ker jih prehitro po-žro zverine, ki se preživljajo z mrhovino. kosti pa pozneje raznesejo domačini. Temu pa zopet nasprotuje dejstvo, da so že ponovno našli cela okostja bivolov in nosorogov, na katerih je bilo tudi še razpadajoče meso.
da bi se bavile z moškimi posli. Šle so v templje, k svetim vrelcem, kla POKO- |n^ale so se bogovom. Vsi kretski bo govi so bili ženskega spola (tudi glavno božanstvo). Sir Evans je našel ne-Da se reši ia zagonetka, je treba I koliko kipov glavne boginje. Ni tu natančno poznati življenske običaje klasičnih oblik telesa. Slične so bolj slonov v Afriki. Slon je žival, ki se renesančnim kipom Marije: strogo je vsak dan kopa. V vodo gre tako globo pokrito celo telo razen sprednjega ce ko, da moli le rilec ven. Na drugi 'a prsi- Na skm mal klobuček, na uo strani pa mori tudi bolehne slone ka- sah sandali, kor bolne ljudi z veliko vročino huda Ko so na Kreto vdrli Grki, i400 žeja. Obstojajo le dve možnosti. Bo- Dorcev, so vse uničili. Izginili so disi da gre slon s celo čredo k vsa- umetniki, obrti, mode, izginilo je pe-kodnevni kopelji, stopi v vodo in se r° m črnilo. Izginila je velika civih-zarije pri tem s svojimi nogami tako zacija. Samo legenda o dobrih lju-globoko v blato, da nima več dovolj doli, ki so živeli davno, je ostala,_ o moči, da bi prišel zopet iz vode; mo-1 ljudeh, ki so gotovo bili bolj srečni goče pa je tudi, da starega in boleh-1 nego smo danes mi nega slona tako muči žeja, da zapusti
Speri
Športni dogočki
svojo čredo in gre pit vodo- Pri tem ostane predolgo v vodi, zaspi In utone. Dognano je le, da umirajo- sloni v vodi.
*
Ako je guverner Ugande našel mrtvega slona ob obali jezera,, gre v tem slučaju nedvomno samo za redek pojav. Morda je napadla slona nenadoma slabost v vodi, a se je čutil kljub temu še dovolj močnega, da se je splazil na breg in ga je zadela potem srčna kap. Teorija, ki jo potrju-
mu55olinijeua skrajna uojna napoueč samcem
Vojna s samci je sedaj bojno geslo italijanske vlade. Prvotno je italijanska vlada mislila, da se ji bo posrečilo, zakrknjene samce spraviti z lepimi govori v zakonski jarem, da bi se čimbolj povečalo število italijanskega naroda. Vlada je apelirala na njihov patrijotizem in v krasnih okrožnicah in spomenicah opozarjala na to, da more narod napredovati le tedaj, ako število njegovih porodov
Računa se, da živi v Afriki okrog -200.000 slonov. Povprečno doseže afriški slon starost 100—150 let- Letno pogine približno 2000 slonov, katerih trupla z velikanskimi kostmi ne morejo kar tako izginiti. Povsod v Afriki in Evropi je znana pripovedka o pokopališčih slonov, o onih krajih v pragozdovih, kjer se zbirajo sloni, kadar čutijo, da se jim bliža smrt. Seveda je vse to gladko izmišljeno, čeprav ima morda gotovo ozadje. Toda vzroka temu, da najdejo često ogromne množine slonovih kosti in slonovih zob, nikakor ni iskati v tem, da bi se sloni kje zbirali in čakali, da ooginejo.
jejo natančna opazovanja, pravi da-1 vedl]Q bolj nara§ča. A vse zaman.
Poroke niso prav nič naraščale-Vlada je zato posegla po drugem sredstvu. Uporne in neubogljive sam ce je hotela zadeti na najbolj občutljivi točki, na žepu. Za vse samce od |25 do 50. len je bil uvoden samski davek. Toda tu>: ta račun sc je izka-
-7-lje, da poginule slone v vodi kmalu ' pokrijejo razne vodne rastline in trave, tako da drugi sloni nimajo nobenega povoda, da se ne bi kopali v tamkajšnji vodi in tamkaj umirali.
*
In ako se tako jezero kedaj posuši,
Kie je procvitala kultura pred
4000 leti?
ZANIMIVE IZKOPINE NA OTOKU KRETI.
Davno pred. 40, stoletji. 2000 let pred klasično grško kulturo, v času, ko je bila egipčanska kultura še v povojih, je na otoku Kreti v Sredozemskem morju cvetela bujna kultura. Takrat je živel na tem otoku narod, o čegar izvoru še danes ne vemo nič. Vemo pa, da je imel linearno pismo, da je pisal s peresom in črnilom, da je v glasbi poznal frulo in harfo, v gledališču zbore, v slikarstvu freske, v plastiki pa da je znal liti brone. V poljedelstvu je gojil smokve in masli-ae, imel ie jako razvito industrijo vaz luksuz nih predmetov iz porcelana >n jantarja. V verstvH je oboževal ne-
km°L s,nrboIov. Najljubši šport mu je n>l boks in bikoborba.
Bred tisoč leti se je pripovedovalo o tem kakor v legendi, ki jo izmisli fantazija. j^0 so ](re£anj pripovedovali urkom, da so oboževali tudi boginjo, katere sm je bil umrljiv, jim Grki niso verjeli. 'Proglasili so jih za lažnike, 111 se danes se rabi sinonim »kretski lažnivec« za onega, ki pripoveduje o stvareh, katere so neresnične ali vsaj tako izgledajo. Toda Krcčani niso lagali.
se nenadoma pojavi pokopališče slo- za] kot napačen, čeprav jo prinesel nov. Gre torej vedno lc za jezero, v državi vsako leto nekaj milijonov katerem je poginilo mnogo slonov, ki j0da svojega pravega namena pa ta pa je le slučajno postalo zbirališče ukrep vendarle ni dosegel. Samci so mrtvih slonov. Nasip, ki ga grade ob sicer zabavljali, davek pa so le pla-gornjem Belem Nilu, bo prinesel čevaii. Bilo je to vsekakor zanje ce morda v tem oziru presenečenja. Do- neje, kakor če bi morali vzdrževati mneva se, da so ob obalah Nila našli ženo in par otrok. In število porok je nešteti sloni svojo smrt in da so nji- pričelo prvo leto celo padati, hove kosti skrite v globokem blatu. | Zdelo se je že, da bo vlada v neenakem boju s samci podlegla. V tem položaju pa je posegla po novem udar cu. Samci sicer lahko obstojajo, vendar pa so postali manj vredni. Noben list ne sme objaviti oglasa, da »išče samec kako službo« ali da hoče oddati kako sobo. Samski stan naj ne prinaša moškemu nobene koristi. Samce je ...	, ta najnovejša odredba vlade silno
dijo v njihove prostore. V njih je svet razkačila, vendar pa so se odločili, lo. So precej dobro ohranjeni. Le de- da hočejo braniti svojo svobodo do ?ewie ^1T1 nekoliko škodovalo- Raz- skrajnosti. Da bi jih vlada prisilila v ločiš lahko spalnice, kopalnice, kuhi- zakonski jarem, bi morala izvesti že nje^ in delavnice. Kanalizacija je do- naravnost drakonične ukrepe. Na pr-vršena. Tudi ceste — n. pr. cesta od | morda take, , kakor senor Borsalino,
svetovno znani tovarnar slamnikov in klobukov, ki je lepega dne izjavil, da bo odpustil iz službe vse delavke, ki do gotovega termina ne bodo poročene- In pri tem bi najubožnejše že tako rade imele moža. Sc noben italijanski delodajalec pa dosedaj še ni imel poguma, da bi prišel s tako za htevo tudi pred svoje moške delavce. Vsi namreč vedo, da bič pri moških nič ne zaleže, temveč postane inoški
Knossosa do morja — so še danes dobro ohranjene. Ceste Rimljanov, teh znanih mojstrov v gradnji cest, zaostajajo daleč za njimi in so danes v mnogo slabšem stanju.
Zelo mnogo smisla je imel ta narod za lepe stvari. Dekoriranc vaze in posode, ki so jih našli, po svojem uku-su nič ne zaostajajo za izdelki moderne francoske obrti te vrste. To kaže
posoda, ki je ležala celih 4000 let pod ...........................
Breške na zidovju kažejo vso I svobodi mnogo bolj nevarna ženska,
veličino in bogastvo, moralno in ma-tcrijalno. tega naroda. Te lepote in tega razkošja oblik enostavno ne moreš razumeti. Je tu nekaj egipčanskega in japonskega, nekaj tujega, špeci-jalno kretskega. To ni klasična anti-
ki se poslužuje za dosego svojega cilja vseh zapeljivih sredstev.
Letošnje kolesarske dirke za svetovno prvenstvo se bodo vršile v Švici, Sodelovali bodo tudi Jugoslovani. Vsaka ko-esarska podzveza pošlje dva tekmovalca. Iz Maribora gresta Ivan Vesenjak in Valentin Šibenik, oba Člana »Peruna«. Dirke prično 17. avgusta. Tekmovalo bo vsega 12 držav.
Madžari še vedno niso določili termina za meddržavno tekmo Jugoslavija - Mad žarska in vztrajno molče. Pač pa se Hillovo časopisje mnogo bavi z našimi športnimi razmerami. Z vso gotovostjo trdijo, da bo savez prenešen v Beograd.
V Ateni se bodo vršile septembra-Bal-kanske igre: lahko-atletska tekmovanja, na katerih bodo sodelovale Grška, Bolgarija, Rumunija in celo Albanija pod vodstvom italijanskih trenerjev. Vse države so že napovedale število atletov, samo Jugoslovani se še niso odločili — radi gmotnih neprilik. Za 15 atletov plača Grčija stroške na svojem teritoriju. Z ozirom na mnogostranost programa pa je 15 atletov vsekakor premalo,; poslati bi jih morali najmanj 30. Izgledi so za naše atlete izborni in bi lahko dosegli prvo mesto. Samo para nema...
Prihodnjo nedeljo se bo odigralo 6. kolo državnega prvenstva. Hašk ne bo imel težkega posla z Jugoslavijo na svojih tleh. Težje je prorokovati. izid tekme Hajduk - BSK v Beogradu. Vsekakor ima BSK kot domačin več šans.
V drugi polovici avgusta se bodo nadaljevale tekme za srednjeevropski pokal. Do 21. avgusta igrasta v Budimpe-šti Ujpest in Rapid, sodnik Canaro iz Ita-1 lije; 25. avgusta revanžna tekma na Dunaju, sodnik Madžar Klug; 18. avgusta bo na Dunaju Vienna - Slavija, 28, t. m, pa revanža v Pragi. Obe tekmi bo sodil g. Klug.
Nogometni prvaki izrabljajo avgust zA gostovanje v tujini. Dunajska Admira je; na turneji po Norveški in Švedski. M Oslu je premagala tamošnjO reprezentanco vkljub skrajno neugodnem vreme-, nu in slabemu sodniku 3:2. Z rezultatom' 3:1 je gladko odpravila reprezentanco' Upsale. — Vienna je na Poljskem. V Bie-' licah je zmagala 1:0, v Katovicah po 4:IS| obakrat reprezentance. Radi nesportske-ga ponašanja in surove igre Poljakov v,. Katovicah so Dunajčani prekinili turnejo' in se vrnili domov.
Podsavez je odredil 14 'dnevne počitnice od 14.-28. avgusta na vsem teritoriju. V tem času se bodo vršile kot edine športne prireditve v Sloveniji nogometne, bazena, lahkoatletske in plavalne tekme SK Ptuja, ki slavi 10 letnico. Iz tehničnih razlogov je bil Ptuj primoran preložiti začetek jubilejnih prireditev od 11. na 15. avgust. Ta dan se bodo vršila lahkoatletska tekmovanja. Natančnejši spored priobčimo v eni prihodnjih številk. Ako bodo mariborski klubi izrabili 11. avgust kot zadnji termin pred počitnicami, še ni odločeno. Bržkone bo povabil SK Maribor kako moštvo v Maribor. Old boys Rapida in Železničarja, mladine obeh klubov ter rezervi Rapida in Svobode' bodo igrali prihodnjo nede-jo na Rapidovem igrišču.
Humor umetnikou
Slavnemu tenoristu Leonu Slezaku ka, to je nekaj, kar se med 5000 in 500 I je stavila nekoč neka berlinska gle-leti pred Kristom redko ali morda celo dališka agentura ponudbo za gostova-nikjer ne najde. Nič surovega, nič div- nje z nenavadno nizkim honorarjem, jega ni na teh slikah. Ni triumfalnih Agent je brzojavil: »Predlagam dva pohodov, pokoljev in bitk. To je svet, večera v operi. Dve Wagnerjevi ope-40 stoletij pmem, ko je ta svet iz- ki se veseli in pleše. Tam preži mač- ri. Honorar šeststo mark. častna
ginil v zgodovini m spominu, je sir Artur Evans, slavni angleški raziskovalec, odločen in razumen človek, po nadčloveškem trudu in z bajnimi stroški našel 8 km južnovzhodno od Kandije zakopano njihovo mesto Knossos. Mogočno mrtvo mesto, v katero ni mogoče najti vhoda. Da li je to prosluli labirint, v katerem je domoval Minos, kateremu so morali Grki — kakor pravi legenda — vsako leto žrtvovati sedem devic in sedem mladeničev?! Vidiš zidove in stolpe, v sredini palače je osrednje dvorišče, ha levi strani javne dvorane, za njimi skladišča, na desni strogo ločene Velavnice in zasebna stanovanja. Dvoje nadstropij je še dobro ohranjenih ■n široke stopnice s kolonadami vo-
ka na petelina. Fazani na vejah, del- I stvar!« fini v vodi, moški in ženske zbrani na Slezak je nato odgovoril: »Častna livadi pod drevesom. Mirna in lepa stvar — postranska stvar. Glavna idila! Izmed »surovih« stvari se vidi-1 stvar — denar. Slezak.« jo samo bikoborbe. Toda kakšna raz-
lika med kretskimi in španskimi borbami! y Španiji je bikoborba izraz surovosti in okrutnosti, na Kreti pa je to bil kult: borba proti poltnosti, nemorali, svečenik se bori z bikom- Meja med moškim in žensko je bila pri tem narodu idealno določena. Žena je bila svobodna, a prirojeni smisel ji ni dopuščal, da prekorači meje dovoljenega. Žene so prisostvovale bikoborbam in protiverskim igram. Šle so na lov, bavile so sc s športom, boksale so se in rvale, a vedno so ostale »žene« — nikdar niso kazale volje,
Mark T\vain je ostal ena najbolj popularnih oseb v Zedinjenih državah. Lepega dne je dobil od nekega moškega, zelo premožnega in v odlični poziciji, dolgo pismo. Mož je čakal na odgovor, ki ga pa ni bilo in ni bilo. Premožni in odlični gospod se je silno razjezil, da ga je pustil Mark Tvvain čakati. Da ga opozori na odgovor, mu je poslal končno znamko in papir za odgovor. Mark T\vain je nato takoj odgovoril:	»Potrjujem	prejem
znamke in pamri;«,. Pošljite prosim Še kuverto. Mark Tvaitu
Napolenoua uila na otoku Elbi
je v nevarnosti, da se poruši. Zraven te vile je I. 1851. ruski knez Anatol Demidov zgradil muzej, kjer so bile spravljene številne umetnine iz za, puščine genijalnega Napoleona. Bila je to silno dragocena zbirka: kiparska dela Canove, Chauveta, slike Ge-rarda, Verneta, Raffeta in Charleta. Napoleonovo vilo in muzej so dolga leta posečali številni potniki. L. 1872. je knez Demidov umrl. Njegov sin je prodal potem vso zbirko in se ni več brigal za poslopja, ki so postala sedaj že preperela in bodo kmalu razpadla, ako jih pravočasno ne popravijo-
Nedolžna.
»Kako nedolžen obrazek Ima danes vaša hčerkica,« je rekla Ara svoji teti.
»Giej no, to sem pa popolnoma prezrla- Ivanka, kaj pa sl zopet napravi* la ?« je vprašaš* mati hčerko.
rMTFiFoTš; m S. VIII. 1929,
Mihael ZevacO
Beneška ljubimca
Zgadavlnski roman iz starih Benetk
137
< »In ka'dar obrnem svoj pogled na Benetke, fci se leskečejo v solncu, si pravim, da me prav ti barkaroli, ki se ozirajo kvišku, nemara preklinjajo, da me prav ti oboroženci nemara prihajajo vkovat v železje, in da bodo ravno te ladje, ki odhajajo iz pristanišča, povedale svetu, da Foskari zatira Benetke s tiranijo, ki izziva represalije .... Ječe so prenapolnjene, Bembo, in skrinja za ovadbe nam izdaja vsak dan nove žrtve . . ■ Vsako noč mi je, kakor da bi slišal oddaljeno ihtenje.«
»To so prazni strahovi!«
»Ko smo prijeli starega Kandiana, takrat, ko sem poln vneme in upanja pripravil tisti strašni komplot, takrat, ko sem mu sredi slavja položil roko na ramo, kakor sem jo položil škofu sredi slovesne maše, sem si dejal na tihem, da sem zares mogočen. Zdaj pa si pravim, da se je par ur, par minut pred svojo aretacijo tudi stari Kandiano čutil prav tako varnega, kakor se čutim jaz v tem trenotku. On ni vedel, da se mu v temi bližam jaz, nositelj njegove pogube. Kdo ve, če se tudi zdaj ne približuje tak zli angel pogube! .. •«
»To so domišljije!«
»Bembo, verjemi mi, da kri zahteva krvi! Saj veš, da se plazi Kandianov sin okoli mene! Pravim ti, da se po volji neizogibne in tajinstvene pravice bliža moj sodnik!«
Bembo se je začel rogati:
»Svetlost, Kandiano bo kmalu v naših rokah .. in potem ...«
»Dotlej pa je svoboden ... Vidiš, Bembo, že nekaj časa se mi zdi, da sem obsojen. Ti praviš: prazni strahovi! Ti praviš: domišljije! Jaz pa pravim, da je vse to strašna resničnost, čeprav je ne poznam in mi je še skrita. Pravim ti, da sem zalotil okrog sebe, v očeh nekaterih oficirjev poglede, ki sem se jih prestrašil . .. .«
»Zakaj pa ne ukažete prijeti teh ljudi?«
»Pravim ti, da se mi na veselicah, ki jih prirejam, dozdeva, kakor da bi patriciji menjavali besede, ki jih ne slišim, a vendar odmevajo zamolklo ,v mojih možganih .. •«
»Zakaj so tl ljudje še svobodni in živi?«
»Potrpi, Bembo,« je dejal dož in položil svojo roko na list papirja, ki je ležal pred njim. »Vidiš, to je smrtonosni zapisnik! Od dne do dne šteje več imen.«
Bembo se je ozrl na papir in videl, da je zapisanih na njem kakih sto imen.
»Potrpi!« je povzel dož. »Zadati hočem udarec, tako strašan, da si Benetke dvajset let ne bodo upale dvigniti glave . . . Toda to mi je mogoče le pod dvojnim pogojem. Prvič mora biti Kandiano v mojih rokah. Dokler je ta človek svoboden, dokler stoji na čelu roparskih čet, ki jih je zbral okrog sebe, se ml je bati najhujšega. In drugič je treba, da Ivan de Medičis sprejme zavezništvo. AH razumeš, kakšna bo potem moja moč? Ali razumeš, kakšna groza bo popadla snovarje zarot, kadar izvedo, da mi je armada Velikega Vraga na razpo-
lago? .. . Šele takrat bom v resnici gospodar . . • šele takrat bom mogel postopati prosto po svoji volji . . .«
»Občudovati moram vaš genij!« je dejal Bembo z glasom resnične odkritosrčnosti.
»Ali razumeš?« je nadaljeval dož, ki se je razvnel ob svojih lastnih besedah. »Ali zdaj razumeš, zakaj sem se spomnil Ivana de Medičis? Ali razumeš, zakaj čakam vrnitve Petra Aretina z gorečo nestrpnostjo obsojenca v tistem trenotku, ko ve, da so sodniki ravnokar dogovorili svoj izrek?«
V	tem hipu je vstopil sluga, ki je kuril ogenj. Foskarijev komorni lakaj.
Prinesel je dožu pismo na srebrnem pladnju in dejal:
»Gospod Peter Aretino pošilja svetlosti to poslanico in jo vdano prosi oproščanja: bolan leži in ne more priti sam.«
Dož je pograbil pismo.
Sluga se je naklonil in izginil.
Foskari je držal široki ovitek v negotovi roki, a Bembo je čakal, kaj bo.
Obadva sta z vročim pogledom motrila ta ovitek.
Naposled ga je dož molče odprl ter prečltal prvih par vrstic.
Prebledel je kakor zid.
Nekakšna kletev mu je zarohnela na ustnicah, iz katerih je bila izginila kri-
Pismo mu je padlo iz roke.
Bembo je segel po njem in zdaj tudi sam pre-čital prve vrstice.
Slovele so takole:
»Premogočijemu in preslavnemu gospodu dožu visoke republike beneške.
»Svetlost!
»Naj mi Vaša Visoka Ekselenca blagovoli oprostiti; to kar Vam imam povedati, je tako strašno, da mi zmanjkuje poguma in moči obenem- Tako žalostna je novica, ki Vam jo prinašam s potrtim srcem, da sem moral pravkar, takoj po svojem prihodu, leči v posteljo, vzllc vnetim skrbem svojih služabnikov in kljub izvrstnemu čaju, ki mi ga je skuhala Petrina, ena izmed mojih služabnic.
Z eno besedo: strašna novica, ki jo zapišem z drhtečo roko, se glasi:
Svetli Ivan de Medičis je mrtev ....«
»Mrtev! Veliki Vrag je mrtev!« je vzkliknil Bembo z zamolklim glasom.
Foskari je molčal.
Tragične misli so vrvele ta trenotek v možganih tega človeka. Videl je. kako se je mahoma porušil ves njegov sen o moči in oblasti, kakor je gledal malo poprej rušenje ognjenih stolpov, ki so se dvigali v plamenu in žerjavici kamina.
In že je videl v duhu zmagoslavje zarot, ki jih je slutil okrog sebe. — To je usodni udarec! Je zamrmral naposled.
In spogledala sta se z dolgim pogledom, polnim tesnobe.
Nato je dož polagoma segel zopet po pismu, ki je ležalo razprostrto na mizi.
Zdaj je hotel imeti vso gotovost o nesreči; navdajala ga je želja, izvedeti njene podrobnosti ..« Pomolel je papir Bembu, rekoč:
»Na ... čitaj. .. čitaj vse ... Vse hočem Iz* vedeti...«
In Bembo je začel čitati s tihim glasom, kakor da bi čital monotoni rekviem:
»Presvetli Ivan de Medičis je mrtev ... Ta dragi gospod, predmet moje globoke ljubezni in mojega brezmejnega spoštovanja, je izdihnil ta-korekoč v mojem naročju ali vsaj pred mojimi očmi.*) V torek zjutraj, ko se je približal govrnol-skemu obzidju, ga je zadel strel iz falkometa — nekateri pravijo, strel iz samokresa — v nogo- V svoji znani smelosti je jahal čisto sam, samo dva častnika sta ga spremljala namesto druge eskorte. Njegova tovariša sta padla prva, on pa je bil tretji zadet Ustrelil jih je človek, ki ni bil iz Governola; nihče ga ni poznal. Vendar pa trde nekateri, da je ta človek Benečan, in so celo taki, ki prisegajo, da so spoznali v njem sina enega izmed bivših dožev beneških ...«
»Roland Kandiano!« je zamrmral Foskari z mrtvaškim usmevom.
»Prokleta usoda!« je zagodrnjal Bembo.
»Nadaljuj! Nadaljuj! . . .«
Bembo je čital dalje:
»Jedva je zadel njega usodni udarec, že je zavladala tudi po armadi potrtost in strah. Smelost in veselje sta bila pri kraju. Pozabljaje sam nase, je sleherni pomiloval usodo žlahtnega vojvodo ob začetku njegovih novih slavnih del. Govorili so o tem, kako mora umreti v najlepših letih, o njegovih širokih načrtih, o tem, kar bi bil lahko še izvršil, o njegovi brezprimerni neustrašnosti, o njegovi previdnosti, njegovem bojnem gnevu in njegovi čudoviti bistroumnosti. Z eno besedo, sneg, ki je padal v velikih kosmičih, se je tajal pod gorečnostjo vse-občih tožba«.**)
»Odnesli so ga najprej v Governolo, nato pa so ga vrnili njegovim hrabrim vojakom, ki so plakaje prišli ponj in ga odnesli v taborišče. Tam je Ivan de Medičis zahteval, da naj ga preneso v Mantovo k Frideriku Gonzagi, ki ga je sprejel pod svojo streho, dasi je bil njegov sovražnik.
Jokaje smo se odpravili na pot in smo kmalu dospeli v Mantovo; nosilke so nesli v palačo in položili Ivana de Medičis na posteljo. Mračilo se je že. In takrat sem stopil k njemu, rekoč:
»Žalil bi vašo veliko dušo, ako bi vam govoril o strahu pred smrtjo, ali če bi vam hotel dopovedati, kar že sami veste. Največje dobro v človeškem življenju je prosta volja in prosto ravnanje; dajte se torej operirati po svoji lastni prosti volji in ukrepu. V osmih dneh boste zopet zdravi. Pač boste morali hoditi ob berglji, toda to vam bo le v častno znamenje.« — »Naj torej napravijo konec!« jo vzkliknil on.
*) Poglavitna mesta tega pisma so avtentična. **) Kolika škoda! piše eden izmed Aretinovih razlagalcev, da tako neokusna fraza kvari učinkovitost tega pisma!
(Nadaljevanje sledi),
Zahtevajte povsod „Vecernik“!
Dober nakup
zvlia Vaš promet, zato obtičite
LIPSKI JESENSKI VELESEJM 1929
splolni tehnični, stavbeni velesejm 25.—31. VIII,
tekstilni velesejm........... 85.—28. VJIL
velesejm športnih predmetov . . 25.-29. Vlil.
©
Vra pojasnila se dobe pri častnih zastopnikih
sa Mariborsko oblast: Dr. Leo Scbelchenbauer, kem.
laboratorij, Maribor, Trg Svobode 3. Tel. 103
za Ljubljansko oblast: Stegu, Ljubljana, Gledališka ulica 8, telefon 2925	im
Štampiljk
T. S OKU C,
Najbolj trpežna. elegantna In najcanejla
ČEVLJE
sa gospode, dame in otroke izdeluje v svoji lastni delavnici
FRANC MIKL
Zaloga in Izdelovanje čevljev Maribor, Vodnikov trg 9
Tudi na obroke 1*87
MaH aftaal, U aMtjov poar»> kovalna h toaljalna namana •Minatva • vsaka baaada SO p, Mjmanjll naaak Oto fr—
O 2ai*».*ipOoi—|a toogtoi •i V|Mka|t aH raUamoafi »•*■)«: VMkabaaada COa Mjman{S aaaaek Oto
Sobo-Id črkosHkanJe
Izvršuje po ceul, hitro In okusno Franjo Ambrožič. Grajska ul 2.	2231
Škatlje
v vsaki velikosti in kakovosti izdeluje najbolje, najhitreje In najceneje Foto-KompaniJa, Maribor, Oregorčičeva ul. št 12.	1086
Hiša z mesarijo
na prodaj, Pobrežje pri Mariboru, Cesta na Brezje 78.	187J
Učenec za trgovino
s potrebno šolsko izobrazbo se sprejme, vprašati J. Karničnik, Glavni t;g štev. 11.	1869
Kolarsko posestvo
na dobrem prometnem kraju se takoj proda. Poštno ležeče pod štev. 47. I. E„ Vuzenica.	1845
Čitaj in povej sosedu!
Pri »Brzopodpiati«, Maribor, Tatten« bachovi ulici. 14, se kemično Čisti in strojno barva čevlje in vse usnjate predmete. Barve na izbiro i raznimi kombinacijami.
Hiša z vrtom, s trgovskim in mesarskim lokalom m odda v najem eventuelno proda (mesariji začasno oddana) radi preselitve. Betnavska cesta 47.	1877
Veliko sobo za pisarno
se takoj odda. Gosposka U i Lep sna* žen spalni divan Istotam na prodaj.
1876
Troceven Radio aparat,
kompleten, ugodno naprodaj. Ponudbe, oz. naslove je poslati na upravo »Večer nika« pod »Prvovrsten«.	106-i
VLAGAHNTIS
kumare in drugo, vinski kis, špirit, vse vrste likerjev, tropinovec, droženko, slivovko, rum, konjak 1«. Na drobno I	dobite	po	zmernih cenah edino pri tvrdki	N*
JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA 9
tovarna u izdelovanje desertnih »to tn atrapor,	}tf)\
Izdaja Konzorcij »JutTaa v Ljubljani; predstavnic izdajatelj* ta nradnik: Pr« i Br o i « ▼ 4 » v *4a ribonu T^im	sfe	diknnt-
Stanko Detel*. - U j“—	’	'	’................. .	*