T^and *-yu6uce..* P^BH[^j^BipBBiHMWKI^HiMWBffl^BS» ft. ^ A W ^ 'IW Ik BBBBmI B Bk JA ^ ^ j AM6RICAN IN SPIRIT ~~ ~~ ~ ~ SLOV6NIAN BbBS^ FOR6IGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation HORNING N6WSPAPCR CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 5, 1962 ŠTEV. LX — VOL. LX AM6RICAN IN SPIRIT FORGIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 5, 1962 SLOY6NIAN MORNING N6WSPAPCR Pogajanja v jeklarski industriji prekinjena! Namesto nove pogodbe s prvim marcem, kot je bilo napovedano, je prišlo do prek injenja razgovorov med jeklarnami in jeklarji. PITTSBURGH, Pa,—Pretekli petek zvečer so bili razgovori med predstavniki jeklarn in vodstvom unije jeklarskega delavstva prekinjeni. S tem je izginilo upanje, da bi bila nova kolektivna pogodba sklenjena dovolj zgodaj in bi s tem prešla Potreba po ustvaritvi večjih zalog jekla za slučaj stavke. Ko so se razgovori med jeklarnami in jeklarskim delavstvom sredi februarja začeli, so Napovedali, da bodo uspešno zaključeni do 1. marca. Taik sporazum bi omogočil redno delo v jeklarnah in preprečil gospodarski zastoj v drugi polovici leta. Ti upi so sedaj šli po vodi. Cooper, podpredsednik U. S. Steel Corp., ki je pri pogajanjih zastopal 11 jeklarskih družb, je dejal, da so predstavniki unije tekom razgovorov predložili “minimalne” zahteve, ki jih jeklarska industrija ne more spre. jeti, če noče izgubiti možnosti za uspešno tekmovanje. To bi varnost služb delavstva v industriji, za Ikar se unija najbolj žene, preje ogrozilo, kot povečalo. McDonald, predsednik Unije Agnes Mikatok Po dolgi bolezni je preminula na svojem domu na 15807 Grovewood Ave. Agnes 'Mikatok, roj. Krainc, stara 91 let. Bila je vdova. Tukaj zapušča hčeri Mary Korošec in Ann Mansfield, vnukinjo Maryann Sauv-rin, pravnuka in pravnukinjo Kennetha in Patricio Sauvrin. Rojena je bila v vasi Topol pri Begunjah, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bivala 50 let. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8:15 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo. Robert J. Tonn V Euclid Glenville bolnici je preminul 60 let stari Robert J. Tonn z 19205 Bella Ave., poprej pa z Westropp Ave. Tukaj zapušča sina Roberta P., policaja v Clevelandu, brata Arthurja, sestro Mildred Klopstein ter druge sorodnike. Zaposlen je bil pri Reliance Electric zadnjih 27 let. Bil je član Northeast Yacht Club-a. Pogreb bo v sredo popoldne ob 1:30 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 Sit. na Lakeview pokopališče. Joseph Bradač Včeraj zjutraj je umrl v bolnišnici v Genevi Joseph Bradač, po domače Koren. Star je bil 74 let in rojen v Jugoslaviji, od koder je prišel pred več leti. Živel je na W. Mlaple St. v Ge Novi grobovi njo in eno pravnukinjo (v Flin- jekl^jiSJL je dejal:' “Ppstala je; -levi ,23 let. Zapušča ženo Ma-očitno, da ne moremo doseči sporazuma ne v ekonomskih ne v ne-ekonomskih vprašanjih, ki bi bila važna za končni dogovor, dosedanje razgovore je označil za brezuspešne in njihovo nadaljevanje za nesmiselno. Napovedal je, da se bodo novi razgovori začeli po 1. maju. tu, Mich.). Pogreb bo iz Grdi-novega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo zjutraj ob osmih, v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo. položen nocoj ob sedmih. Pavlina Balish Pretekli teden je umrla 65 let stara Pavlina Balish z 1240 E. 173 St., doma v Bukovici pri Vodicah na Gorenjskem, od koder je prišla 1. 1920. Pokojna je bila članica društva Waterloo Grove No. 110 WjC. in Društva Blejsko jezero št. 27 SDZ. Zapustila je moža Johna, sinova Johna in Geralda ter hčer Ge-raldino. Pogreb je bil v soboto zjutraj iz Mullaly pogreb, zavoda v cerkev sv. Kristine, nato na All Souls pokopališče. Državni tajnik Rusk ob-navlja predlog za kontrolo dostopa v Berlin v WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik Rusk je na svoji zadnji tiskovni konferenci ob-Novil predlog, naj pridejo vsa Pota, ki vodijo iz Zapadne Nem-v svobodni Berlin, pod kontrolo posebne mednarodne usta-n,oye, sestavljene iz zastopnikov velesi 1, ki so premagale •Nemčijo. Pod kontrolo ustanove naj bi Prišle avtoceste in železnice, ki vodijo v Berlin, dalje kanali, po katerih prevažajo blago, in končno tudi vse tri zračne li-bije. Komunisti bi na ta način dobili možnost, da sodelujejo pri Urejevanju zračnega prometa z Berlinom, na drugi strani bi pa Seveda morali dovoliti, da za-Padni zavezniki soodločajo pri železniškem, cestnem in kanalskem prometu. Nekaj podobnega je predlagal 25. novembra že Predsednik Kennedy, ko je go-y°ril z zetom N. Hruščeva, toda tz Moskve ni bilo še nobenega Pravega odmeva na to idejo. ry, štiri hčere, sina in vnuka. Pogreb bo v sredo zjutraj ob devetih iz Kennedy pogreb, zavoda v Genevi. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob sedmih. Matt Zulic V soboto je umrl v The Shield’s Rest Clinic 82 let stari Matt Zulic, doma v St. Križu pri Kostanjevici. Pokojnik je živel pred svojim odhodom v o-menjeni zavod pred 11 leti na 1046 E. 67 St. Bil je vdovec, žena Mary, roj. Kerin, je umrla 1. 1926. Pred upokojitvijo je preko 25 let delal v Cleveland Twist Drill Co., kjer je njegov sin Anton preddelavec. Pokojnik je bil član Društva Slovenec št. 1 SDZ, Društva Naprej št. 5 SNPJ, Društva sv. Vida št. 25 KSKJ in SMZ. Poleg si- » Vremenski prerok pravi: Elizabeth Brunskole Sredi preteklega tedna je umrla 48 let stara Elizabeth Brunskole iz Chardona v Ohiu, žena dr. Josepha Brunskole, mati Patricie Anne, hčerka pok. Franka in Julije Kovsca v Parmi. Pogreb je bil v soboto ob devetih iz Ritondaro pogreb, zavoda v cerkev Matere Božje v Chardonu, nato na tamkajšnje pokopališče. Frank Konestabo 'Kot smo že poročali, je umrl v bolnišnici v Columbusu v Ohiu 74 let stari Frank Konestabo z 10417 Prince Ave. Pokojni je bil član Društva Na Jutrovem št. 47T zapo- slen pa je bil do svoje upokojitve Foundry. Zapustil je ženo Jen nie, roj. Slama, sinove Willia-ma, Franka in Donalda (v Fairbanks, Alaska), vnuke in brata Jožefa (Florida). Pogreb je danes zjutraj ob 9:30 iz L. Ferfo-lia pogreb, zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob desetih, nato Kalvarijo. Škof A, Vovk MSHSŠG9R za nadškofa Liljane CELOVEC, Avst. — V nedeljo je bil ljubljanski škof Anton Vovk slovesno umeščen za nad- Adenauer odpoklical poslanika iz Moskve Nemški poslanik v Moskvi je izgleda dal časopisju izjave, ki so vzbudile v javnosti toliko prahu, da ga je moral Adenauer poklicati domov. BONN, Nem. — Zahodnonem-ški kancler dr. K. Adenauer je poklical v petek domov poslanika v Moskvi dr. Hansa Krolla, ki je s svojimi izjavami o možnostih nemško-sovjetskega sporazuma ustvaril v zadnjih mesecih zahodno-nemški vladi precej težav doma in v inozemstvu. Znana lista “Die Welt” in Das Bild” v Hamburgu sta objavila načrt o sporazumu med Nemčijo in Sovjetsko zvezo, ki ga je baje predloži) poslanik dr. Hans Kroll. Po tem načrtu naj bi se vlada v Bonnu odpovedala nekdanjim nemškim pokrajinam vzhodno od rek Odra in Nisa, priznala obstoj dveh Nem-čij, pristala na politično ločitev Zahodnega Berlina od Zahodne Nemčije, nakar bi bile vsi trije deli Nemčije lahko sprejeti v Združene narode. Zahodna Nemčija naj bi v okviru tega načrta dala Sovjetski zvezi tudi dve in pol milijardi dolarjev posojila. Vesti o razgovorih med Sovjetsko zvezo in Zahodno Nemčijo so bile objavljene lani pred Božičem in. so vzfeiudile veliko sumničenja in negotovo&tii v za-, , ^ . ill ^ hodnih državah. Adenauer je . 9o pii yne yan zaveznike pomiril z odločnimi idrv. Zannst.il in ženn Jen-.............. . T. m jasnimi izjavami, Krolla pa poklical na odgovor v Bonn. Nova javna debata o tem vprašanju Adenauerju gotovo ni ljuba, zato je v ostri brzojavki Krol-lu, ki jo je pustil objaviti, tega poklical domov, pa mu za ta Letalska nesreča v Afriki: 110 mrtvihi Najeto angleško potniške letalo je padlo na poti iz Mosambiqua v vzhodni Afriki v Luxemburg v zahodni Evropi v Kamerunu, v zahodni ekvatorialni Afriki, na zemljo, pri čemer je bilo mrtvih stopotnikov in 10 članov posadke. LONDON, Vel. Brit. — Sinoči je štirimotorno letalo Caledonian Airlines, ki je bilo najeto za poseben let od londonske Trans-Africa Air Coach Ltd., da ponese sto potnikov iz portugalske kolonije Mosambique v jugovzhodni Afriki v Luxemburg v Evropi, padlo v bližini Douale v Kamerunu v zahodnem delu srednje Afrike na zemljo. Pri tem so bili mrtvi vsi pofniki in 10 članov posadke, med njimi tri letalske strežnice. Letalo je bilo vrste DC7C, ki ga je letalska družba Caledonian Airways kupila od belgijske drža ve letalske družbe Sabena, ko je ta uvedla v redno službo jet potniška letala. Caledonian Airawys je bila ustanovljena lani v decembru za izredne lete. Za začetek je kupila dve letali DC7C od belgijske Sabena letalske družbe. Kake je prišlo do sinočnje letalske nesreče, še ni bilo mogoče ugotoviti, prav tako ni znano še niti to) kake narodnosti in rase so bili potniki. Strahovita letalska nesreča je vznemirila javnost posebno, ker se je dogodila komaj nekaj dni po nesreči jet potniškega letala v New Yorku pretekli teden, ki je zahtevala 95 človeških življenj. na čas prepovedal vsake javne izjave. Najboljši kupec deželnilh pridelkov Jordanska demokracija išče gospodarsko podlago AMAN, Jordan. — Nova jordanska vlada noče samo vpeljati svobodne demokracije v svojo domovino, napravila je tudi gospodarsko petletko za jordanski gospodarski napredek. Načrt je kar lep, toda manjka mu denarja. Zato je vlada sklenila, da bo naprosila Ameriko in Anglijo, da zvišata svoje letne prispevke (Amerika daje letno $50,00,000, Anglija pa $8,000,-000), in Mednarodno banko, da finansira elektrifikacijo, irigaci-jo in proizvodnjo surovega fosfata. Ker bo petletka zahtevala in- Jaiponska je najboljši kupec | deželnh pridelkov v Združie- j n ih državah. Vsako leto kupi vesticije v znesku $170,000,000, škofa nove ljubljanske nadško-^prj na£ ogromne količine bom- se Je Jordan obrnil tudi do svo-fije- ibaža, isoje, ječmena in drugih jega bogatega soseda šejka Anton Vovk ni prvi nadškof! pridelkov. Ijublianski, to je bil Mihael Bri- j_ gido, ko je papež na prizadeva-! fa II. Ljubljano dvignil prvič v na Tonya je zapustil eno vnuki-'nje avstrijskega cesarja Jože- nadškofijo. v na Kuvajtu, ki ima dolarjev pretek in ki je menda zadnjič namignil, da ne bo zakrknjen, ako se Jordan obrne nanj. Predsednikovo oznanilo o preskušanju atomskega orožja Državljanska vojna dobi va v Alžiriji novo podobo ALZIR, Alž. — Na prvotni fronti v alžirski državljanski vojni vlada dejansko že skoraj popolno premirje. Mislimo na fronto med De Gaullovo policijo in vojaštvom na eni strani in domačimi uporniki na drugi strani. Premirje je že na pol legalizirano, kajti vodstvo upornikov je naročilo svojim pristašem, naj se izogibajo spopadom s francosko policijo in vojaškimi edinicami. Zmeraj hujši boj divja med tem med francoskimi domačini in pristaši OAS. Uporniško vodstvo je dalo .nalog svojim četam, da morajo nastopati proti OAS brez vsakega usmiljenja. To seveda še ne pomeni, da bi domačini in De Gaulle-ova policija z vojaštvom vred nastopali skupnih akcijah proti OAS. Tako daleč še ni prišlo. Danes še nihče ne ve, ali bo do tega sploh prišlo. Zadnje čase se je namreč že parkrat dogodilo, da so domačini, ki so do sedaj služili v francoski armadi, kar v celih edinicah presedlali na uporniško stran in se sedaj tam borijo proti OAS. Ali naj jih De Gaulle radi tega preganja? Ali so to res dezerterji? Saj so samo storili nekaj, kar bi prišlo samo ob sebi v bližnji bodočnosti, naj kasneje pa takrat, ko bo uporniška vlada prevzela oblast v deželi. Zaenkrat je položaj v deželi tak, da se med seboj pobijata dve gverilski skupini: na eni strani uporniška, na drugi strani pristaši OAS, dočim je redna oblast preslaba, da bi povsod in zmeraj vzdrževala red. ŠTEV. LX — VOL. LX Iz Clevelanda in okolice Dom in cvetje— Preteklo soboto je bila v Public Auditorium v mestu odprta razstava “Dom in cvetje”. Trajala bo do vključno 11. marca. Je vredna ogleda. Rojstni dan— Mrs. Jennie Krail, 410 Wimer Dr., Pittsburgh, Pa., ki je preje živela na 1098 Norwood Rd., Cleveland, Ohio, je praznovala 18. feb. svoj 82. rojstni dan. Iskrene čestitke! Še na mnogo let! Včeraj je Jože Novak s 3549 E. 81 St. praznoval svoj-75. rojstni dan. Čestitamo in mu želimo še mnogo let zdravja in zadovoljstva. Pozdravi— G. Lojze Galič iz Milwaukee, Wis., pošilja AD in njenim čita-teljem pozdrave iz Miami, Fla. Zadušnica— Jutri ob 7:30 bo v cerkvi sv. Pavla na E. 40 St. sv. maša za: pok. Johna Steklasa ob 4. obletnici smrti. V sredo ob osmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Franka Lipolda ob 2. obletnici smrti. Zadušnica— Jutri ob osmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Mary Škrajnar ob 9. obletnici smrti. --------o------- CLEVELAND, O. — Predsed-(so ji sovražni, so proti presku-nik Kennedy je pretekli petek'šanju, ako so ji prijazni, razu- zvečer na teelviziji oklical svoj sklep, da je dal naročilo tajni- . I mejo njeno stališče, ki vsaj posredno koristi tudi njim in nji- štvu za narodno obrambo in a- hovim imovinam. Hladno, naletavanje snega. Naj višja temperatura 31. tomski komisiji, naj koncem a-prila začneta s ponovnim preskušanjem atomske sile, ki je mirovalo že od 1. 1958. V svojem govoru, ki je mojstrovina kolektivnega dela v Beli hiši, je najprej skoraj preobširno razlagal potrebo po preskušanju. Ta del njegovega govora je bil preobložen z na pol tehničnimi podatki, ki pravzaprav niso spadali v okvir namena, ki ga je govor imel. Ves govor je bil namenjen v glavnem tistim, ki še zmeraj mislijo, da novo preskušanje ni potrebno, svojega stališča pa ne utemeljujejo s tehničnimi vidiki. Takihi je dosti, ne samo pri nas v Ameriki, morda še več po svetu. Da so prišli do svojega stališča, je bila bolj merodajno to, kako oni Zanimivejši je bil drugi del televizijskega govora, kjer je Kennedy dejansko obravnaval samo take točke, ki bi bil o njih gotovo govoril, ako bi se bil odločil, da gre v Ženevo ,na začetek zasedanja razorožitvene komisije ZN. Kennedy je s tem otvoril pomladansko sezono v mednarodni politiki. Da jo je o-tvoril kar par tednov pred začetkom konference v Ženevi, ima svoj razlog v tem, da začnejo prihodnji teden komunisti s par važnimi sestanki. V Moskvi se bo sestal glavni odbor ruske komunistične stranke, v Peipin- glodali. Kitajski komunisti bodo. ponovnem sestanku na vrhovih, dalje imeli kmalu sestanek svo-| Kennedy je v tej točki govoril jih ožjih prijateljev v Hanoiu, kjer tudi ne bodo govorili samo o odnosih med Severnim in Južnim Vietnamom. Zato bo izredno zanimivo, kako bo Kenne-dyev govor odmeval za železno in bambusovo zaveso. Kennedy je namreč komunistom stavil par predlogov, ki st vsaj predrzni, ako ne tvegani. Rekel je, da je pripravljen, da ustavi še zadnjo minuto novo preskušanje atomskega orožja, ako Hruščev pristane na sporazum o preskušanju, ki bi bila vanj vključena tudi učinkovita kontrola in bi sporazum takoj stopil v veljavo. Ni skoraj nobenega upanja, da bi Hruščev mogel pristati na kaj takega, gu pa istotako glavni odbor ki-1 vendar pa lahko izmaliči Ken tajskih komunistov. Ker bo tam nedyevo idejo tako, kot je zad-dosti govorjenja o zunanji poli-^njič izmaličil njegovo idejo o tiki, je mislil Kennedy, da ne bo slaba poteza, ako jim,,tudi on sploh gledajo na Ameriko. Ako|podvali kost, ki jo bodo lahko možnosti sestanka na vrhovih. Ravno tako bo skušal Hruščev izmaličiti Kennedyevo opazko o dosti jasno, toda skušnja pove, da komunisti skušajo dati vsaki besedi svoj pomen in vsak predlog razlagati tako, kot gre v račun njihovi propagandi. Njih ne briga dosti, da na njihove besede ne dajo nič tisti, ki poznajo potek vsake mednarodne politične akcije. Vedo, da jim bodo verjeli tisti milijoni, ki samo hlastajo za senzacijami in krepkimi izjavami, ki so zmeraj primerno okrašene s propagando komunističnih agitatorjev in njihiovih koristnih budal. Vsekakor je Kennedyev govor dal dosti materijala za začetne debate na novi razorožit-veni konferenci. Tam bodo lahko vsi dosti govorili o njem, revež bo samo državni tajnik Rusk, ker mu je njegov šef pobral vse, s čemur bi se lahko postavil v Ženevi. Pakistan dobil ustavo KARAČI, Pak. — Sedanji pakistanski diktator general A-youb je končno proglasil načrt za novo ustavo. Ustava je zelo obširna, toda demokracija v njej je bolj azijske vrste. Po novi ustavi bo vsa oblast zgoščena v rokah voljenega predsednika. Voljen bo pa potom volivnih mož. Volivne može same bodo volili občinski, mestni in pokrajinski zbori. Ustava govori sicer o svobodi vesti, besede, zborovanja in združevanja, toda ne dovoljuje političnih strank v običajnem pomenu te besede. Ustava pozna tudi parlamente, centralnega in pokrajinskega, toda bodo bolj posvetovalni organi in povrhu tudi voljeni po volivnih možeh. Vlade jim ne bodo odgovorne, odgovorne bodo samo predsedniku, ki jih bo tudi postavljal kot vse ostalo uradništvo. Predsednik bo imel tudi veto pravico v zakonodaji. Sporazum med De Daul-[om In alžirskimi uporniki PARIZ, Fr. — V Parizu trdi-ji, da so med točkami, ki se je o njih sporazumel De Gaulle z alžirskimi uporniki, tudi sledeče: Francoski prišel jenci bodo lahko tri leta po referendumu obdržali francosko državljanstvo, potem se bodo morali odločiti ali za francosko ali za alžirsko. Kar jim bo Alžirija premoženja nacijonalizirala, ga bo morala primerno plačati. Francija bo še naprej podpirala Alžirijo. Pri eksploataciji saharske nafte bosta Francija in Alžirija udeleženi vsaka s 50%. Francoska armada bo imela za nekaj let vojno luko blizu Orana in nekaj vojaških postojank. Morala pa bo pomagati vzdrževati red v deželi. Francoski priseljenci bodo imeli primerno zastopstvo v alžirskem parlamentu in v podeželskih javnih u-pravah. To naj bi bile najvažnejše, toda ne vse točke sporazuma. Ah bodo obveljale, bo veliko odvisno od tega, kako bosta Francija in Alžirija nastopali proti Tajni armadni organizaciji (OAS), ako je ta res tako močna, da lahko kvari doseženi sporazum. Ni brez pomena tudi vprašanje, kaj bo rekla k sporazumu francoska javnost, posebno tista v mestih. Ustava ima par drugih zanimivosti. Spreminja dejansko Pakistan v dva državna dela, vzhodnega in zapadnega. Vzhodni bo imel svojo prestoli-co v mestu Dacca, zapadni pa v mestu Islamabad, ki ga bodo pa šele postavili. Tudi državna jezika bosta dva: bengali na vzhodu, urdu na zahodu. Za občevalni jezik je predvidena angleščina. V Islamabadu bo sedež centralne vlade, v Dacci pa sedež centralnega parlamenta. Predsednik Ayoub ima tudi že narejen načrt, kako bo razpisal volitve in dal izglasovati novo ustavo. Ameriška Domovina ■ -vi'r ■/10 X=r Mf> 'V* I 6117 St. Clalr Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA; Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za S mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 8 months. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio zasedanje, bodo našli na dnevnem redui zadevo Ruanda-Jrundi, ki je pod začasno belgijsko upravo in ki bi se je Belgija rada čim hitrejše znebila. Ako bi šlo vse po belgijski volji, se lahko pripeti, da bi nova domača uprava v tej koloniji ravno tako odpovedala kot je kongoška. Zato niso vse članice ZN za belgijski načrt. Za junijsko zasedanje ZN niso bili delegatje iz Evrope in Amerike, toda azijsko-afriški blok je zmagal v tej zadevi, ki je nihče ne smatra za važno. , Veliko se jih boji, da se bo do junija nabralo še par drugih kočljivih problemov, ki bi utegnili pretresati ZN. Na primer Južna Rodezija. Vse to bo grozno važno za azijske in afriške delegate, ne pa za ostale. Upajmo, da to ne bo takrat služilo za povod za novo krizo v vrstah ZN. iiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiMiiiimmiiiiiiiimmiiiimiiiiiiiiumiiuiiiiiiiiiiiiimmimiiuiiiiimmiiiiiiiimiiiiuiiimiimmiim Pennsy 1 vanski prepihi (Poroča Majk) iiiniiiiiiiiimiiiiimiiiimiiiiimminiimimiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiimiimummimiiiiiiiiiiiiiiiiii Pittsburgh, Pa. — Ko sem se družba. Poročila omenjajo, da zadnjič mudil v mesnici na But-'je pri tem obilica velikih sitno- No. 45 Mon., March §> 1962 Šestnajsto zasedanje Združenih narodov Šestnajsto zasedanje Združenih narodov se je začasno zaključilo 23. februarja. Na željo azijsko-afriške večine delegatov ZN se bo plenum ZN sestal zopet v juniju, da pregleda položaj v afriški koloniji Runda-Urundi, ki je pod začasno belgijsko upravo in ki naj bi postala takrat neodvisna država. Šestnajsto zasedanje ZN bo odšlo v zgodovino bolj po svojih senzacijah in težavah kot po svojem uspehu. Komaj se je zasedanje začelo lansko jesen, ga je močno prizadela kongoška kriza. Sredi nje se je smrtno ponesrečil generalni tajnik Hammarskjoeld in s tem sprožil tajniško krizo v Združenih narodih samih. ZN so prebrodili krizo boljše, kot je svet pričakoval. Moskva ni vstrajala na načelu “trojke in pristala, da je postal začasni generalni tajnik U Thant iz Burme. Uspeh za svobodni svet tiči v tem, da komunisti smatrajo ZN še zmeraj za tako važen organ mednarodne politike, da se jim zdi, da ga še ne smejo torpedirati. Nepričakovan je bil tudi potek krize v Kongu, ki je krenila na novo pot v belgijski prestolici Bruxellesu. Novi belgijski zunanji minister Spaak ni noben prijatelj razbijanja kongoške države. Posrečilo se mu je, da je za svoje stališče pridobil tuja podjetja v Katangi, ki se niso hotela še naprej vezati na Čombeja. Kongoška centralna vlada, ki jo podpirajo ZN, je s pomočjo čet ZN zlomila odpor v Katangi in prisilila Čombeja na pogajanja. Ali bo do pogajanja res ustvarila mir, bo pokazala bodočnost. Vse-kako se krogi ZN veselijo tega uspeha. Na drugi strani bi se pa morali bolj veseliti smole tovariša Hruščeva: stavil je namreč na napačnega konja. Podpiral je levičarja Gizengo, ki se je pokazal kot slab in neroden politik. Zmeraj je zamudil vlak, sedaj pa sedi v ječi pod varstvom centralne vlade. To vse lahko označimo kot zmago ZN, ki je jeseni še ni nihče pričakoval. Čisto drugače se je obnašala v ZN tudi nova azijsko-afriška večina. Jeseni so vsi mislili, da jo bodo njene simpatije do komunistov čisto preslepile in da bo z njimi vreč tolkla po “imperijalistih in kolonijalistih.” Novi delegatje iz Azije in Afrike so kmalu spoznali, da je svet drugačen kot so si ga naslikali doma. Kapitalizem ni nobena zverina, ampak zmes najrazličnejših gospodarskih in političnih interesov, ki so si le redkokdaj edini med seboj in ki gle dajo vsak s svojimi očmi na Azijo in Afriko, ne zmera ravno sovražno ali hinavsko. Zvedeli so tudi nekaj več o komunističnih državah in njihovi dejanski politiki, ugoto vili so hitro, da obstoja tudi v komunističnem svetu velika razlika med besedami in dejanji. Ugotoviti so tudi morali, da nova azijsko-afriška večina ni ravno dvignila ugleda ZN v mednarodni politiki in da se pred njihovimi besedami in glasovanji v ZN .nihče ne trese Prepričali so se obenem, da tudi v njihovih vrstah ni take solidarnosti, kot so jo morda pričakovali. Njihov blok temelji bolj na medsebojnih simpatijah in antipatijah do be lega sveta kot na skupnih interesih. Tako so se v njem pojavile tri struje: azijska in dve afriški: angleška francoska, ki se ne morejo zediniti tako hitro za skupne na stope. Če so se zedinile na hitro roko, so navadno dožive le poleg zmage tudi polomijo. Političen položaj se je tako v ZN nepričakovano hitro konsolidiral. Afriško-azijski blok ima sicer večino, toda ta večina praviloma ne vodi. Potegne enkrat s komunističnim, enkrat s svobodnim svetom, večkrat s svobodnim ko s komunističnim. Vodstvo prevzame samo v zadevah manjšega pomena. Ni pa sedanje zasedanje imelo sreče pri urejevanju svojih finančnih težav. Redni proračun je funkcijonira’ v redu, toda izrednih stroškov za čete ZN ob izraelski meji in v Kongu pa niso hotele vse članice ZN plačevati. Ti so do sedaj znašali $lO-15,O0C,€O0 na mesec. ZN so radi tega zagazili v dolgove, ki so že prekoračili $100,COC,CCO. Da vsaj začasno uredi svoje finance, je plenum ZN izglaso val sklep za najetje posojila v znesku $200,000,000. Kako bodo članice ZN spravile skupaj ta znesek, še ni jasno Važen pa ni znesek. Ako bi zmagalo načelo, da vsaka čla niča določa kar sama, katere izredne stroške ZN bo pla čevala s svojimi prispevki, katere pa ne, potem bo ZN kma lu konec Združeni narodi so lahko srečni, da jih pri vsem tem Še ne pretresajo take mednarodne krize, kot* so berlinska ali razoroževanje. Ne čaka jih pa radi tega mirno življenje v bližnji bodočnosti. Konsolidacija proračuna je se zmeraj odprto vprašanje. Kaj bo s Kongom, je tudi še odprto vprašanje. Kdor ni optimist, se še zmeraj boji, da je sedanje premirje samo prividno in da se bo s časom omeji- lerju, sem zaslišal pogovarjanje dveh naših rojakinj. Eno nekoliko poznam, druge pa ne. Če sta oni mene poznali, ne vem. Bi sodil, da najbrž ne, drugače ai se njih pogovor ne sukal o takem predmetu, kakor se je. Ena, ki je zgledala kakih deset let mlajša od druge, je izrekla opazko: “Veš Frances, kar se tiče nas Slovencev, zgleda da Pitts-Durgha ni več na zemljevidu.” ’‘Bejž, bejž! Kaj govoriš? Pittsburgh je še vedno tukaj. Šaj vendar stojive na tleh Pittsburgha. Kaj bi to, da Pitts-aurgha ni več!” “Well, ne mislim tako, da bi Pittsburgh izginil. Ta seveda še stoji s svojimi bregovi, holmi, ridami in vmesnimi dolinami. Ampak v mislih imam to, da se od nas tako malo čuje zadnja leta, kakor da bi nas ne bilo več tu! Kje pa so naši dopisniki? Kje pa je tisti stari “Kapo” Majk, ki je včasih vedel kaj povedati in zapisati o nas in o našem Pittsburghu? Zdaj ga pa že več časa ni na spregled in to zdaj pozimi, ko imamo več časa za čitati? Pozneje bomo prekopavali naše vrtove, sej ali solato, peteršilj in bogve kaj še vse, ne bo časa za branje. Zdaj naj bi tisti “kerlc” Majk, če ga je še kaj v hlačah, zdaj naj bi kaj napisal!” Tako je šel pogovor naprej med njima. Vse prav! Le registriram o-pazke. Na mestu bi seveda bilo, da bi rokajinji tudi pomislili, če se morda Majk dobro ne počuti, če ga morda kaj ne ščiplje po kosteh, trebuhu ali kje drugje, potem šele naj bi napravile zaključno sodbo o meni ubogemu, že precej nadušljivemu in trdemu Majku. Kar se pa tiče o tem, da se malo čuje in sliši o nas, pa imata rojakinji kar prav. Je res kar čudno, da se o tem našem slovenskem središču v zapadni Pennsylvaniji ne čuje več. Toda, to ni naloga le kakega starega šepavega Majka, marveč nas vseh slovenskih ljudi. Vsak slovenski človek bi moral skrbeti več ali manj, da se časi, v katerih živimo Slovenci, ne smejo pozabiti kar tako. Jaz sem zase prepričan, da toliko sloven- sti in težav. Če bodo načrti za združenje izvedeni in če pride do tega, da bosta obe družbi pod eno in združeno upravo, bo vrednost obeh podjetij predstavljala okrog 5 bilijonov in pol dolarjev vrednosti. V števil kah bi bilo to: $5,500,000,000. Poročilo pravi, da delnic Pennsylvania železniške družbe, kar jih je izstavljenih, to je, da jih lastujejo ljudje, je okrog 13,-167,754. New York železniška družba pa ima zunaj nekako 6,521,838 delnic. Poročilo pravi dalje, da zadeva združitve bo predložena s pojasnili delničar' jem v odobritev. Obe imenovani železniški družbi sta velikanki pri tem železniškem obratovanju. Ako pride do združenja, kar je upanje da bo, tedaj bosta obe združeni družbi lastovali prometnega omrežja okrog 20 tisoč in 300 milj železniških prog in njih omrežja, kar je skoro okrog 10 do 11% vsega železniškega omrežja v Združe nih državah. Well, da se razna te in one vrste podjetja združujejo, to ni nič novega. V to jih sili čas in razmere. Kadar so med podjetji tekme, ali če hočete konkurenčno kosanje več ne izplača, je čas misliti na spremembe. Pametno je misliti in do kaj takega priti, predno brezobzirna konkurenca vse ne požre in uniči. Industrijsko gospodarstvo, katerega glavna hrana je le profit, brez te hrane težko živi dolgo ne. To je zelo enostavno pojasnila že pred več leti neka branjevka, ki je po slovenskih vaseh kupovala lase in razne druge predmete. Pa jo je ravno v Ribnici vprašala neka kmetica, rekoč: “Ti Urša, zakaj pa nam ponujaš tako nizke cene za lase in za to in ono?” — Pa se je tista Urša odkašljala in odgovorila: “Kaj pa mislite vi Ribniča-nje,” je krepko odgovorila Urša, “da mi, ki se pečamo s trgovino, živimo od samega lufta?” In kakor so pravili, se je nekim v slavni Ribnici posvetilo v “lahternah”, in so rekli: “Saj Urša ima prav! Od samega lufta se res živeti ne da. Profit v bu-sinessu mora biti, če ga ni, gre vse prej ali slej fuč!” Tako je na tem božjem svetu spehih znanih “Hoxsejevih metod”, katero obratovanje pa je tedaj ustavilo zvezno federalno sodišče. Kako bo zdaj s poslovanjem in obratovanjem tega novega podjetja, se javno vprašuje. Bo i res tako, kakor se napoveduje o uspehih novega zdravila, ali ne? To jasno za enkrat še nihče ne ve. Navaja pa poročilo, da je že takoj v začetku preiskava paci-jentov draga. Zdravnica, ki pregleduje bolnike, računa za zdravniško preiskavo $100. V to je vključen X-ray pregled, preiskava in pregled krvi in vode. Potem računa dalje $11.75 za 48 pilul. Bolnik jih pa mora po-užiti najmanj 122 prva dva tedna, potem postopno manj, da se pride do uspeha. Potem pride na vrsto nekaka injekcija. Dalje še druga predpisana zdravila. Tako je zdravilo, ki ga pojasnjuje zdravnica. American Medical Association pa ima o tem “novem zdravilu” drugo mnenje, namreč, da diši precej 30 “kverkarstvu”. * MOREBITNA JEKLARSKA STAVKA, do katere zna priti letos, povzroča mnogim težke skrbi in sive lase. Naš Pittsburgh se še vedno smatra in tudi je nekako središče jeklarske kega problema, ki dela težave Resnica je, ko človek umrje, je vsemu svetu, je v tem, da je tre- zanj vse končano.” ba poskrbeti, da bo po svetu Tako “filozofira” nekdo v hodilo več pošten j akovičev, ka- Prosveti. Na isti strani pri kor pa jih hodi. omenjenem dopisu pa je kar Naj za danes zadostuje, pa še devet posmrtnic, ki zavzemajo drugič kaj od nas! Majk. Na pusino veselico! Euclid O. — Direktorij Slo- poiovico strani. Pri eni je natisnjeno: “Prisrčna hvala društvu Najsvetejšega Imena cerkve sv. Kristine in sv. Pavla in Court No. 1640 C. O. F. za molitev rožnega venca.” Druga v , se konča s “Počivajte v miru, venskega društvenega doma na se ne snidemo skupaj_„ Recher Ave. prireja jutri na Tretia tolaži; «Zdaj blvaš v vi_ Pustni torek, ob sodelovanju kjer ni težaV) ne ^ribi) Kluba društev in Gospodinjske- ^ s(mce fte, tam leip_ ga odseka pustno veselico. Na ga zarja ti blišči" četrta zag0_ njo vabi vljudno vse prijatelje . ((pet M je že minul0) od_ doma, vse elane in clamce dru- kar Tj ljulba mati gi zapustila štev in organizacij, i upora nas ab srce nam g0vori da vid-Ijajo Domove prostre, pa tudi vse druge rojake in rojakinje. Dekleta bodo poskrbela za Raketinstvo in neumnost Iz- prmieren prignze ", ra nar je g|eda> da nj samo prj pogreb-vi fantje bodo pa skrbeli za ve-,^ pes ine) k CI,knC) selo in poskočno glasbo, kot seu^ £_ Ni razli,ke? za pustni torek spodobi. Na svidenje jutri, v torek, ob pol osmih zvečer! ! mo se nad zvezdami.’ * Edward Strekal. Za semenišče škofa dr. Rožmana Cleveland, O. — Naslov ni čisto pravilen, pa vendar pove de. industrije v deželi. Zato, če pri- jansko resnico. Vsi Slovenci v ske zgodovine, to je zgodovine vsepovsod. Brez profita se nihče naših slovenskih priseljencev v ta novi svet nima razen države Minnesote, nobena druga država v naši Uniji kot prav naša Pennsylvania! Kar se mene tiče, bom rad, če bom še kaj časa dihal, povedal vse, kar vem o nas in naših ljudeh v Pennsylvaniji. Pa bi prosil tudi vse druge, vse one, ki vedo kaj dobrega in važnega o Slovencih v Pennsylvaniji, da naj storijo isto in pomagajo pred pozabo vse, kar so Slovenci doprinesli v Pennsylvaniji za splošno dobrobit in za naš slovenski napredek. * KAJ SE SLIŠI DRUGEGA NOVEGA po naši Pennsylvaniji? Novica svoje vrste je zad- ne bavi niti s pobijanjem “bolh”, kaj šfele s čim drugim. Pa naj pričakujemo, da se bodo železniške družbe ukvarjale s tako “zabavo”, da bodo prevažale osebne in tovorne vlake z velikimi “lukamatijami” in v istih nas in naše tovore za “zgubo”? Well, pričakujemo lahko, samo vprašanje, kako dolgo bi na to morali čakati? Morda nič manj in dalj, kakor do samega sodnega dneva! Drugega odgovora k temu jaz ne vem. * “NOVO ZDRAVILO PROTI RAKU” so “odkrili” v Cambria okraju. O tem je objavil zanimivo poročilo neki F. Matthews v “PPG”. V Cresson, ki se na- nikpv. Obširno razpravlja o tem poslu. Med tvarino je zapisano tudi: “Toda, kdor se odloči za Geneva, Ohio. — Cenjeno krematorij, dclkler je še .živ ni- uredništvo! Tukaj Vam poši-ma takih, iluzij in ne sanja 0 naročnino za eno leto za kaki posmrtni, pompoznosti in Ano Ban, katera živi še vedno “večnemu življenju” na “onem pri meni. Mrs. Ban'pravi, da svetu.” Iz življenja so se vsaj ne bi megla biti brez Ameriške toliko naučili, da vedo, da so Domovine, ker zaradi bolezni ^ ___________________________________________________________________________________________________________________________________________j ^ take sanje in domneve le veli- nikamor ne.pore. Edino razvejo na prometne žile in večja mesta in industrijska naselja'Združenih državah. To sta New! zdravilu” proti raku, ki “mnogo'više!”_____________Ua bajka; ki se splača edino drilo ji je Vaš list. Lepo P0' ob njih. |York Central železniška družba | obljubuje”. Leta 1958 so tudi? To je pristna hrvatska pošte- 'onim, ki od takih in podobnih zdravljava vse čitatelje A. D. Ko Se bodo Združeni narodi /ppet zbrali V juniju na in Pennsylvania železniška napovedali in prerokovali o u- na ugotovitev. Rešitev tega tež-/bajk poklicno kar udobno žive.1 Anna Ban; Ursula Chueh. haja kakih 25 milj severo-nje tedne, da se pripravlja pot vzhodno od Johnstowna v Cam- in možnost za združitev dveh' ria okraju. Poročilo pravi, da'pa bo bolje na svetu! Teh ima največjih železniških družb v je prišla na dan vest o “novem | svet premalo, a lopovov pre- de do kake take stavke, Pittsburgh in njegova okolica bi bila v prvi vrsti prizadeta. Nekaj časa sem že se govori, da jeklarska unija ima načrt stopiti v boj za 32-urno delo na teden za jeklarje. Zraven tega zahteva za zvišanje plač in drugih zadev, kot pokojnine itd. Za unije, oziroma delavce bi bilo to nekaj sijajnega, velika pridobitev. Manj ur dela, več raznih ugodnosti, do katerih so seveda upravičeni. Toda, kar je svetlo na eni strani, je tu in tam temno na drugi strani. Jeklarska podjetja na drugi strani ugovarjajo, da to pomeni inflacijo, da izdelki boao stali več, se bodo podražili. Konkurenca tujezem-stva, ki prodira bolj in bolj tudi na naš amerikanski trg, bo s svojimi nižjimi cenami prevzela več in več odjemalcev ne le samo na svetovnem trgu, marveč tudi na našem ameriškem trgu samem. To pa pomeni gospodarsko propadanje jeklarske industrije na naših lastnih tleh. Avery C. Adams, predsednik tukajšnje lokalne jeklarske družbe Jones & Laughlin korporacije, je izjavil te dni: “Mi se bomo skušali izogniti stavke to leto, če le moč in če je človeško mogoče. Ampak na 32-urni teden v jeklarski industriji ne moremo nikakor pristati. Gospodarsko je pri teh razmerah nemogoče.” Kako bo, je težko v naprej ugotoviti. Proti zahtevi za 32-urni teden so jeklarske družbe in je tudi predsednik Kennedy. Jeklarska unija pa je odločno za in napoveduje, da če do priznanja zahtev ne pride, bo stavka. Kako bo? To vprašanje dela mnogim sive lase ... * “VEČ POŠTENJAKOVIČEV TREBA!” — Tako je povdaril z močnim glasom moj znanec hr-vatske narodnosti doli na vogalu Butler in 48. ceste v taverni, v kateri smo se krepčali z raznimi pijačami. Govorili smo o ropu banke v Oaklandu, kjer sta nekaj dni preje dva bandita pri belem dnevu odnesla $29,-000. Dalje so omenjali še druge tatvine v zadnjih dneh tu in tam. Nekatere lopove so ujeli, druge ne, a o onih dveh, ki sta banko oropala, pa tedaj niso še nič vedeli, kam sta odnesla v vreči tistih $29.000. Izražali smo vse križem svoje pripombe, da se premalo pazi na vse, itd. Moj hrvatski znanec, ki sem ga preje omeni, pa je dejal: “Več poštenjakovičev treba, Rodili smo se kot umna bitja, da imame spoznanje, voljo — ki jo druga bitja nimajo. S smrtjo je vsega (konec? Ne čudim se tistemu francoskemu filozofu, ki je dajal, da je rajši sita svinja, kot nesrečen človek. Če je vseeno, ker se s smrtjo vse zaključi, ni razlike med pravice in krivico, med dobroto in hudobijo, med sovraštvom in ljubeznijo, čemu bi se zatajevali in krotili uporno meso, izseljenstvu vedo, da je škof dr. Gregorij Rožman imel “svoje” smrtjo je'enak semenišče v Adrogue pri Bue- dd(£. vseh, Na isti raivni s0 nos Airesu v Argentini. Usta- Muss0lM Stalin z os,ta_ novii ga je z bogoslovnim, pro- Jimi kriminaIci( ko.t miiijonske fesorji ljubljanske teološke fa- žrtve> ld so jih omen:eni tirani kullete, ki so skupno z ucenci muc]h ta|5oiriščih) ki so umi_ bezali pred komunističnim na- rali y oko,liščinah da se nam je_ s. jem. a' ° Je omogoči a so ko beremo o teh stra- bogoslovci dokončali študije m h(>t5h s am(rtjo a konec? postali duhovniki Gospodovi pod, ^ , v ,. , , vodstvom svojih lastnih sloven-! Ce kdo zdl’ da bl ne bl10 P0' sfcih učiteljev in vzgojiteljev. ne da , v ibi obstojalo to se m dokaz, da '° v ™°Se vz rzCva 1 se ?ga ni! Da je ogenj vroč in da men.see m 30 cr 30 ga verni pev se d0|kaze če se ga kdo Slovenci v svobodnem svetu ve- c|0ltakne likodušno podprli. Po peseb- j ‘ nem dovoljenju sv. stolice po škofovi smmti semenišče nada-' d:'e d bd* d »slednji svojemu ljuje svoje delo. Ni več bogo- nazcru> bi v'se 0'giase’ ki izraža sloveč, pač pa je veliko število vero v P0'smrtno življenje mladih fantov otrok slovenskih «Ikl°mli. Kajti tudi to je ra-družin, ki nameravajo svoje de- ^etirstvo! Tako navzezadnje lo in življenje posvetiti duhov- n^ma-° samo pogiobmki svoj niškemu poklicu in se že v sred- ddez °d mrtvih, nji šoh pripravljajo za to. Teh! Neumnost! — Če se prav kandidatov je toliko, da so po- spominjam, je nekoč znani, du-slopja postala premajhna in se- ho vi ti dunajski pridi-menišče ne more sprejeti §a'r Abraham St. Clair dejal s vseh, ki se javijo. Sinovi rev- prižnice dunajskim vernikom: nih družin imajo v semenišču “Bolj ste neumni, kot podgane!” oskrbo zastonj ali vsaj za moč- Ostrmeli so. Pojasnil jim je: no znižano ceno. Poleg Tedne “Podgane ne kupujejo strupa, šolske izobrazbe dobe ti fantje vi ga pa plačujete, ker vzdržu-pri slovenskih učiteljih in vodi- jete brezverski tisk, ki zastrup-teljih zavoda vss potrebno zna- :lja vaše versko prepričanje.” nje o Sloveniji in Slovencih ta-! Ta očitek bi lahko veljal vsem, ko, da bodo bolj kot kdorkoli hi so krščanskega prepričanja, drugi, ki se je šolal v tujini, Pa plačujejo poismrtnice v listih, pripravljeni za dušno pastirstvo,hi se norčujejo in zanikajo vero in drugo delovanje med našim ljudstvom. Veliko dobro delo stori, kdor se spomni semenišča in ga pod- j' ~~ pre. Storimo to kadar le more- MAČIM mo. Za vse dobro vneta Man-! i “ i /l. S I 11 V It O 1 ca Preša je n. pr. v počastitev spomina pokojnega svetnika Antona Merkuna poslala za se-j Geneva, Ohio. — Cenjeno u-menišče škofa Rožmana znesek redništvo! Tukaj Vam poši-$20,00 Darove sprejema č. g. Ijam naročnino za list Ameriška Julij Slapšak, St. Lawrence Domovina. Kar se: lista tiče Church, 3347 East 80. St., Cleve- sem ga preje zelo upošteval, se-lana, Ohio. M. K.'daj je pa ves drugačen, kot je ------o------ j bil pred leti. Toda tega Vam ne Zraelsijaua - rakefirdv®!zamerim’ saJse časi tako hitr0 ______ j spreminjaj o in tako se spreminja Euclid, O. - V Prosveti z diJV3e druS°- Saj še Pogovor pra-21. februarja, ki je obligatna vč Kdor hoCe vsem ustreči, iz-izdaja za člane SNPJ, je na ^ 3V0Ješa fla' m. P0smeh°-tretji strani pod zaglavjem “Gla- vab fe mu bod°A za nJ ki je pa kmalu potem za Svojo ženo, katera je po nje-nem porodu umrla, tudi v več-nost preselil se, zapustivši tt'alo siroto, a nič premoženja. ■f1'! tujih ljudeh vzrasla, slu-2Ua je potem za učiteljico pri baznih tujih rodbinah, kjer je ■icdla bridki kruh odvisnosti 'n služabnosti, dokler ni prišla k sestri gospe Langmanove za lovarišico, katera jo je res Ihiela za tako in še za več, kaj-*1 ko je rano na tuberkulozi bhirla, priporočila jo je svoji sestri na grad Pražanek in ta-k° je sedaj v družini Langma-ftovi že mnogo let. ‘Radi so me imeli dobri Juclje povsod, dobri ljudje, Pravim, zli ne znajo radi ime-L- In na stare dni sem še tako srečna, da me vsaj eno bitje ^ado ima. To je moja Lina, ona '|Pe ljubi bolj nego svojo mater. tudi jaz bi menda umrla, ko •le he bi imela,” končala je pripovedovanje svoje. Lorej se nisem tako močno Ptotil, ko sem slišal večkrat, da +Vas l0 gospodična Lina klicala teto?” Li ste mislili, da sem res ° na teta? Nisem, a sama ne ^0hi, kako je prišlo: odkar go-u> kliče me tako in za njo še si drugi pri hiši. To mi je Iju-J°. Hvala Bogu, izhajam leh-0 2 vsemi. Res ima človek .° ho skrbi, tja črez ušesa, ali clelati se mora.” Lisec je hotel nekaj vpra-va a stara Senčarica naglo s ane in smejoč se pravi: 1 °j> gospod Lisec, glejte, a ° govoriva, kakor bi bila Sto Inf v 2e znana in prijatelja. ^ vendar sva bila še pred eno {1° tuja. Sedaj vidim, da sem ^aiu in da malo med ljudi pri-^ajain. Predno vemo kako in e((aL izpovemo vse.” 0 se smem tedaj v grad 1 Zahvalit?” vpraša Lisec Pohajajočo.