H 1,1 »H L-.,; v i*a pismene nuročbe bres (HiSlljatve denarja se ne moremo oslrati. Sarožulil nuj pošiljajo naročnino MT* po nakaznici. Oglasi se larunajo po pohabljenem prostoru in sicer 1 nfm visok ter 63 mm Širok prostor za enkrat 30 vin., za večkrat popust. dan zjutraj. velja SO rlnaijeT. Vprašanjem glede Jntieratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo, — Kekoplsl se ne vraCajo. Wilson hoče, da bo sprejet njegov mir. Spor na mirovni konferenci. Amerika grozi še vedno, da se umakne iz konference, škof Mahnič izgnan v Italijo. — Nemčija ima plačati takoj 20 do 25milijard odškodnine. Ali se vračajo predvojni v • r\ casi ? Predvčerajšnji »Slovenec" priobčuje Pod naslovom:' „Kri je tekla" članek, lz katerega povzemamo sledeče: »Klnečka zveza" je za nedeljo sklicala shod v Želimljah. Domači župnik, g. Erjavec je otvoril shod, vse zborovalce pozdravil, predstavil govornika in povabil navzoče, naj vsakdo po govoru pove svoje misli, stavi vprašanja, da se lepo pogovori o vseh zadevah. Pred šolo, kamor se je prenesel shod vsled velikega števila zborovalcev, se je pred govornikovo mizico v polukrogu postavilo okoli 15 •judi, morda tudi več, starejših in mlajših, ki so imeii v rokah šibe iti pa-l;ce. Po župnikovih besedah se nekdo °d zadaj požene tem ljudem v hrbet, središče polukroga se zavali proti žup-■ \ °^e krili pritisneta nanj od obeh ','-ran,( začele so sodelovati pesti in palice in župnik je bil v kratkem Ves krvav po ceii glavi, vratu, °bleki in rokah. Na glavi sta mu zazijali dve rani, iz katerih je močno tekla kri... Napadalci so hoteli navaliti tudi na dvojico poslušalcev, s krvjo okrvavljena župnikova glava jih ni streznila, storil je to šele revolver v rokah nekega poslušalca." V svojih nadaljnjih izvajanjih trdi »Slovenec*1, da je bil napad dogovorjen in namigavs, da so ga izvršili pristaši jDS. Pripoveduje tudi, da je dr. Lovrenčič nedavno na nekem shodu v Golem govoril proti duhovnikom. Mi ne^vemo, v koliko so pri na-Padu na župnika Erjavca sodelovali Pristaši JDS in v koliko je razloge temu »apadu iskati v sti ankarsko političnih strasteh. Vse kako pamoramo priznati, da se časopisje obeh tu v poštev prihajajočih strank obnaša povsem korektno. Ko je pa v zadnjem času začela postajati polemika v obeh glavnih strankinih glasilih nekoliko preveč temperamentno, je deloval članek dr. Tavčarja v „Slovenskem Narodu" minule sobote kakor blagodejen mrzel tuš. No, vrhu temu je treba priznati, da je med vodilnimi pristaši obeh strank na deželi vročekrvnih ljudi, ki bi hoteli utopiti kar v žlici vode vse politične nasprotnike. To so ijudje, ki se tekom vojne niso ničesar naučili in niso ničesar pozabili, ki sploh ne morejo živeti brez prepira in sovraštva. Ce se pomisli, da je ljudstvo tekom vojne silno posurovelo, se ne bomo čudili, da je o vsaki priliki pripravljeno, da takoj preide ou besed k dejanjem. Nimamo nikakih zvez z JDS, vendar si dovoljujemo izrajiti dvom, da bi bili napad na župnika Erja.ca zakrivili pristaši JDS. Nasprotno se morajo ta, kakor drugi slični pojavi pripisati splošni ljudski psihozi, nastali vsled vojne in njenih posledic. Položaj naše inteligence — duhovne in posvetne — na deželi tekom vojne je bil obupen. Morali so agitirati za vojno posojilo, nabirati za razne dvomljive fonde itd. Seveda so bili tudi ljudje, ki so delali vse to z vnemo, iz prepričanja in sovraštva do Srbov. Toda ogromna večina je stala ves čas verna na strani naroda ter sodelovala pri raznih „patrijotičnih“ zbirkah ie toliko, kolikor je to pač bilo nujno potrebno, da se obvaruje pred ječo. To treba razumeti in marsikdo bo opustil težko obsodbo, ki io je izrekel nad tem ali onem. Toda ljudstvo tega ne razume. Ljudstvo ne more razumeti, kako mu morejo gotovi gospodje pri- povedovati danes nekaj, ki je ravno v nasprotju z onim, kar so mu pripovedovali prej skozi štiril leta in z ozirom na že omenjeno splošno posuro-velost in občo ljudsko psihozo je le umljivo, da nastopi ljudstvo tako hitro pot nasilstva. S tem pa seveda še od daleč ne mislimo, da bi opravičevali ali celo odobravali nasilstva, kakoršna so se odigrala minulo nedeljo v Že-limljah. Nasprotno je samoobsebi umevno, da obsojamo vsako nasilje, toda razumeti treba razloge, potem se bo tudi marsikako stvar presojalo drugače. Zahtevali smo in zahtevamo od vseh onih vodilnih politikov, ki so se pregrešili proti našemu narodnemu ujedinjenju, da se umaknejo iz javnega življenja. Istotako pa tudi vodilni pristaši posameznih strank na deželi, ki so se preveč eksponirali za stari režim, ne smejo javno nastopati vsaj dotlej ne, da se razburjene strasti oiva nekoliko pomirijo. Pri tein moramo pripomnit', da mi župnika veleč. g. Erjavca ne poznamo in se torej naša izvajanja ne nanašajo niti najmanje na njegovo osebo, toda v splošnem bi se moglo kaj podobnega, kar se je v nedeljo zgodilo njemu, zgoditi o prvi priliki kakemu pristašu JDS. Zatorej: Ne hodi med ljudstvo, kdor nima čiste vesti! Hrvatska in Vojvodina ter prehrana Slovenije. Poslanci Gostinčar, Smodej in tovariši so vložili na ministra prehrane in prometa interpelacijo o težkočah, ki jih deteta uprava Hrvatske in Vojvodine radi prehrane Slovenije. V tej interpelaciji čitamo med drugim: Tako še vedno vladajo v Hrvatski koruptne razmere in se naredbe mi- nistrstva ne uvažujejo. Vsled svobodne trgovine so odpravljene vse odpremne izkaznice, vendar pa zahtevajo posamezne gradjanske oblasti visoke vsote za svoboden prevoz iz Hrvatske v Slovenijo. Za to imamo priče, dokaze in potrdila slovenskih nakupovalcev, ki niso prišli na Hrvatsko s špekulativnim namenom, ampak v imenu vlade, da odpomorejo bedi v Sloveniji. Tako sta morala plačati odposlanca za ve-likovški okraj Ludovik Šef in J. Mikva za izvoz dveh vagonov masti grad-janski oblasti v Vukovaru 4000 K za dovoljenje, nadalje je morala plačati državna železnica v Ljubljani, zastopana po svojem uradniku Andreju Mejaču 3000 K za prevoz l'/2 vagona masti. Mesto Osijek pa zahteva za prevoz masti in slanine 20°/0 prevoznega blaga po maksimalnih cenah. Razmere v Vojvodini so še veliko slabše, ker se poverjeništvo za prehrano v Novem 3adu na odredbe ministrstva za prehrano nič ne ozira. Ministrstvo za prehrano je v času vezane trgovine disponiralo pri poverjeništvu v Novem Sadu za Slovenijo biizu 1000 vagonov raznih živil. Od vsega tega ni Slovenija dobila niti ene desetine, dasiravno je ministrstvo za prehrano odpošiljatve opetovano urgiralo. Da se razmere še danes niso iz-premenile, dasiravno je bil odstavljen bivši poverjenik za prehrano v Novem Sadu, priča dejstvo, da kljub trem na-redbam, ki so izšle dosedaj v pogledu svobodne trgovine, trgovina z živili v Vojvodini dejansko še danes ni svobodna, ampak je vezana na odpremne izkaznice; narodna uprava v Novem Sadu dovoljenj ministrstva za prehrano ne uvažuje ter samovoljno daje nekaterim izkaznice, drugim pa odreka. Poleg Narodne uprave se vme- AD1MIR LKVSTIK. Višnjeva repatica. Po tehtnem preudarku so naložili Dorino mater profesorja m mladega Smučiklasa, da jih odda po domovih; Grabunec je prisedel za vodnTa čeprav je lezel sam v dve gubč. Videč, da « £ ne sramuje pijanosti je tudi grof odložil trezno Krinko, pomekml klobuk nazaj ter iztresel par do-!|»ačih šal, ki so jih sprejeli vsi razen Fabine kot «taz ljudomilega priznanja. Dočim pa je on odra ^ ranjence, se je razgubila vsa ostala družba s . Pohlinke in Vide, ki jima srce ni dalo hoditi Pričam! očetovega Škandala. Še Dore ni bilo: n r.u ,a se je bila Divjakovim, čuteč, da ne doživi svnJo m^esar lepega več. Grof jc ponudil gospe Ani MsPremstv0 ter krenil z revama v mlačno noč. Rrehnm JC bil° ziasnil°; naše krotke, vsem sSl -mii°Stne zvezde 50 mež‘kale prizanesljive na lani1? drevo.re.de- P? katerih se je razhajal nade-nemeJn*3 PESmi m- Vmkl SO zam,rali v šumenju alej, šale in ? * razgovori, gorosfasne filozofije so se ogli je tožil r.inJale kakor Pogovori v sanjah; tik spredaj nSS BSfSS?2 «■-« • tako *?ajmanj z desetimi . se je poljubljala danes... kdai in p0ve?? '' ’ lutr‘ me bo ... priganjala ... jo poročim. ... li me ne ljubiš ... poreče ... 67. nadaljevanje. ki si nu, dobro, zverina ... ali kaj bo z menoj me zapeljal ... in osramotili« »Poroči jo, da bo mir komedij!« je svetoval glas treznejšega spremljevalca. »O, saj ... budalo, ki sem ... cunja brez značaja in odločnosti!... Tuje otroke bom pestoval... bogve čigave... le svojih ne...« »Beži, beži! Oče ima troje sinov, sinovi troje očetov — takšna je matematika življenja!« Grof je zadržal korak, vedoč, da ženske nerade poslušajo tako modrost vpričo moških svedokov. Aromat noči je bil oživil siroti; Vida je spravila premočeno rutico, mati se je osrčila ter začela napol tožiti, napol izgovarjati Pohlina. Toda grof je gledal na dogodivščino z zabavne strani; o profesorjevem rodoslovju ni podvomil z nobeno besedo, čeprav se je poznalo, da mu v srcu ne verjame. »Nikarite mu očitati«, je prigovarjal gospe Ani s trudnim in hkrati čudno potrtim glasom. »In tudi njim, ostalim, ne zamerite smeha... Veselo je bilo — moj Bog, človek je hvaležen, kadarkoli sme preskočiti mejo vsakdanje prisiljenosti; razmahne se, ponori kakor suženj na svobodi! Nu kajpak, Smu-čiklas ga je dražil preveč; srce me je bolelo — saj veste, kako spoštujem profesorja ... Toda krivda je moja, vsa krivda! Težko mi je, milostiva, gnusno mi je... in vendar ne morem pomagati... Ne sodite me!« je vzkliknil zdajci tako tesnobno, da sta se obe prestrašili. »Fatum visi nad našimi glavami — človek je zgolj kolesje, ki ga gonijo višje sile... in tuji grehi, če hočete ... Kriv sem pohujšanja, in vendar ga nisem kriv; s srcem ne, ki je žejno lepote in dobrote!« »Pohujšanja!« se je zavzela Vida. »Nihče ni bil spodobnejši od vas! Ak, menda je res 1& pijancem lehko pri duši, kadar se vračajo z veselice...« »Spodobnejši od mene!« je povzel grof s tragikomično grenkobo. »Baš to je tisto; vaše besede pričajo, da ste me imeli natihem za antikrista . . . Ne bojte se me, gospodična; vaš vdani prijatelj sem — ne, sluga vaš, nič dragega ... Samo ne sodite me, ne danes, ne jutri!« Vida in njena mati sta dolgo ugibali, kaj je hotel reči s temi besedami; šele po mesccih je prišel vseobči razpletljaj, ki je odkril poleg drugih skrivnosti tudi njihov pomen . .. Tisti večer sta bili prepričani, da tlači grofa moč vinskih trt; in ne po krivem. Njegova hoja je prihajala negotova; umolknil je in pazil samo že, da ga ne bi zaneslo vstran. Molče so prišli do Gorenjske ulice, kjer je udarilo izza vežnih vrat godrnjanje Pohlinovo in zdihovanje hišnika Martina, ki je v potu svojega obličja postavljal humanista na noge. Toda gospa Ana ]e preudarila spotoma toinono; v luči profesorjevih grdih in častihlepnih nakan se je zdela grofova zaupljivost hudo sumljiva, če ne naravnost preračunana. (Dalje.) v L jubljani j leto ... K 58-— kta . , . „ 28-— Seis .. .. I4-— »s mesec, , . „ 5-— J3« poštij ** Mio leto naprej K 60--18 pol teta „ „ 30-- ** *«trt let* ,, „ 15’- ®reflfllgtTo je ou Starem trgu žlev. 18. Telefon M8t. :>M\ UprttVJiiStTO je nn Marijinem trgu štev. 8. Telefon 8tey. 44. ----- V -S fci fe PosajneKiift številka šava v prevoz živil tudi vojaška oblast, j Skrajni čas je, da se opusti vrhovna komanda, da izda naredbo na vse poveljnike, da je svobodna trgovina proglašena ter da se ne srne vojaštvo vmešavati v prevoz živil. Nadejamo se, da poseže novi prehranjevalni minister dr. Korošec z železno roko v to korupcijo in očisti avgijev hlev 1 Da je ta naša nada opravičena, dokazuje, da je dr. Korošec o priliki svoje inšpekcije v Novem Sadu odpustli iz službe 40 uradnikov pri različnih uradih! Naši delavci v tujini. O delovanju naših emigrantov v tujini prihajajo le sporadična poročila, iz katerih je težko spoznati obseg naše propagande v tujini in intenzivnega dela posameznikov, ki so posve tili svoje moči službi domovine. Zlasti iz Amerike nimamo doslej skoro nobenih vesti. Je to tudi košček naše zgodovine, in sicer morda ena najlepših strani iste! Že takoj ob izbruhu svetovne vojne so prihajali glasovi iz Amerike, da vstopajo naši izseljenci trumoma v prostovoljne oddelke, organiziranega dela pa menda vsaj v začetku med njimi ni bilo. Jugoslovanski odbor v tujini je spoznal važnost propagande v Ameriki, vsled česar je pravočasno poskrbel zanjo. Kako se je cela propaganda razvila, nam še danes ni znano, vendar soditi po razburjenju, ki vlada v Italiji radi neuspehov lastne propagande v Ameriki, je moralo doseči delovanje naših emigrantov popolen uspeh. Največje zasluge ima pri tem za nas Slovence »Slovenska Narodna Zveza“ v Severni Ameriki. Med drugimi, kateri so z vso požrtvovalnostjo delovali v Ameriki, je bil eden najboljših dr. Drago Marušič iz Opatjega Sela pri Gorici. Predno je prišel v Ameriko, je tudi doživel svojo Odisejo. Ujet avgusta 1914 od Rusov je odšel junija 1915 s svojim drugom dr. Tomo Šorlijem, notarjem iz Istre, v Srbijo, od tam z umikajočo se srbsko armado v Rim, kjer je bil uslužben pri srbskem poslaništvu, odkoder je bil poslan začetkom leta 1917. od Jugoslovanskega odbora v Ameriko. Sprva je bil ataširan pri poslaništvu v Washingtonu, na prošnjo Slovenske Narodne Zveze pa je odšel koncem septembra 1918 v Cleveland, kjer je deloval pri organizaciji do svojega odhoda. Koncem februarja letošnjega leta je zapustil Ameriko, iz katere je prinesel v dokaz priznanja slovenskemu prvoboritelju dr. Korošcu dragocen dar ameriških Slovencev, Sedaj deluje pri jugoslovanski delegaciji v Parizu skupaj s svojim drugom dr. Tomo Šorlijem. Naše severne meje. Še vedno ne dajo miru. / n LDU poroča dne 9. t. m. iz uradnega vira: Koroško, 8. t. m. ob pol 12. dopoldne in ob 6. popoldne so Nemci streljali s strojnicami in topovi v smeri proti Lušniku; dn2 9. t. m. ob V10 zjutraj pa na našo stražo pri Hrenovicah, kamor so vrgli tudi tri ročne granate. Mirovna konferenca« Mirovna konferenca ostane brez konkretnega resultata? k LDU Ko p e n h a ge n, 8. aprila. (DKU) O političnem položaju v Franciji se pripoveduje v tukajšnjih dobro poučenih socialističnih krogih: Pri francoskih socijalistih prevladuje mnenje, da bo ostala mirovna konferenca brez konkretnega rezultata, posebno kar se tiče teritorijalnih vprašanj. Položaj Clemenceauja, ki nima zaslombe niti pri Lloyd Georgeju niti pri Wil-soiiU, je tako omajen, ,da se množijo govorice o njegovi demisiji vedno bolj in bolj. Njegov položaj je predvsem podminiran vsled njegovega nastopa napram Rusiji. — Velika demonstracija pariških'dclavcev, ki se je vršila v'nedeljo, je takorekoč merilo revo-lucijanarnih moči v širših krogih. So- cialistična stranka in konfederacija delavcev ste uprizorile nedeljsko demonstracijo edino-le radi tega, ker je bila v to prisiljena vsled elementarne moči razburjenih množic. Vprašanje pa je, če pride do takojšnjega revolucionarnega izbruha. Gre predvsem za to, ali bodo premagali do sedaj vladajočo brezdelnost, predno so delavci porabili svoje prihranke, ki so jih imeli že izza časa vojne mezde. Ako Wilson sedaj odpotuje, se naj-brže ne bo vrnil do podpisa mirovnega dogovora. Spor na konferenci. — Amerika se umakne iz konference? k LDU Berlin, 8. aprila. (DKU) „Berliner Tageblatt" poroča iz Haaga: Poročila o položaju si še vedno nasprotujejo: Anglija in Francija ste se naenkrat spojili in irdite, da je ame-rikanski odpor edina, a skoraj že premagana ovira, da se ne more že pred Veliko nočjo naznaniti svetu mirovne zahteve. Nasprotno se iz Wilsonove okolice vedne trdi, da so evropske velesile krive, da ni prišlo do končnega dogovora in da je Wilson odločen informirati se o tem, ali bo njegov mir resnično sprejet. Drugače se bo Amerika umaknila in prepustila Evropo s tem, kar bi nato sledilo. Politični pregled, p Proti srbskemu šovinizmu. „Obzor“ napada sarajevsko vlado, zekaj dovoljuje šovinistični „Srpski Zori“, da s svojim pisanjem zasleduje versko in plemensko gonjo v itak že dovolj razburkani Bosni in Hercegovini. List zahteva, naj se sarajevska vlada zavzame za pravice verskih in plemenskih skupin in naj vendar že enkrat obelodani takozvani „Črni kabinet" narodnih izdajalcev za časa avstro-madžarskega režima v Bosni in Hercegovini. — Tudi „Riječ SHS“ razpravlja o srbskem šovinizmu v Bosni in Hercegovini in pravi, da je ena glavnih nalog JDS ustaviti to nenarodno gibanje, katero mora nadomestili pravilno pojmovanje narodnega jedinstva. p Kdo je kriv ljudske nezadovoljnosti? Lorkovičevo glasilo „Novo Vrijeme" napada centralno vlado in jo dolži, da je zakrivila splošno ljudsko nezadovoljnost. List zahteva, naj se naša država reši ministrske politike in naj vodi narodno politiko. p Vlada prekršila ustavo. „Hr-vat“ ostro napada centralno vlado, češ da je prekršila ustavo, ker je na svojo roko ustanovila novo ministrstvo za agrarno reformo in brez sporazuma z Narodnim predstavništvom. p Starčevičanci in narodno ujedinjenje. „Hrvat“ zagovarja stališče Starčevičeve strnnke prava ter poudarja, da je bila Starč. stranka edina, ki je za časa vojne žavzemala odkrito protiavstrijsko in ententi prijazno stališče ter tako pripravljala na narodni prevrat. p Nov Radičev memorandum. „RijeČ SHS“ poroča, da se je pojavil v Parizu nov Radičev memorandum, katerega razširjajo plačani italijanski emisarji. Memorandum temelji na znani Radičevi brzojavki na mirovno konferenco. „Riječ SHS“ ostro napada Radiča, ker je hotel prodati za par italijanskih lir svojo domovino italijanskemu varuštvu. p Hrvati in madžarski železničarji. Posl. Kopač je imel v narodnem predstavništvu govor, v katerem je med drugim rekel: „Vem, da imajo v Zagrebu še danes pogodbo z ogrsko vlado, da vsi nameščenci, ki so bili prej pod ogrsko krono, ne morejo biti niti disciplinirani v Zagrebu, ampak se jih mora disciplinirati v Budimpešti. To ima vsak uslužbenec črno na belem v žepu. Ali se torej čudite, da na najvišjih mestih sedijo Madžarom in pravijo: „Vi nimate pravice, nas soditi, naše sodbe morate poslati v Budimpešto. Kdo je to pogodbo naredil in podpisal? Poverjenik za promet v Zagrebu. Če je to znano gospodu železniškemu ministru, ne vem, ampak faktuin je, da je pogodba tu, in Imamo tudi uslužbence, ki to lahko dokažejo. Torej na podlagi te pogodbe so postali Madžari tako pro-kleto pogumni, da pravijo, da nima nihče nič komandirati kakor oni sami (Poslanec dr. Čorovič: „Nije tako!“). Je tako, gospodje, saj imamo tu Zagrebčane, ki to prav lahko potrdijo1*. Tu se gre vsekako za vprašanje, preko katerega se ne more preiti kar tako na dnevni red in mi se nadejamo, da bo osobito hrvatska javnost zahtevala energičnoga pojasnila, koliko resnice je na trditvah g. Kopača. Goriška, Trst, Istra izgubljeni? Razne včerajšnje vesti iz Švice poročajo, da so pri reševanju jadranskega vprašanja Gorica in Goriško, Trst in Istra izven diskuzije. Gre le za Reko, ki bo najbrže svobodna luka pod protektoratom Italije. Politični krogi sodijo, da bo Dalmacija z vsemi otoki najbrže pripoznana Jugoslaviji. Taka rešitev jadranskega vprašanja bi pomenila kompromis med Wilsonom in Orlandem in skoro ni upanja, da bi mirovna konferenca sklenila drugačno rešitev. Tako raznotera poročila iz Švice. Znano je, da so švicarska poročila sploh zelo nezanesljiva. Aii je sploh mogoč kompromis med Orlandom in Wilsonom preko volje ljudstva? Kje so tako svečano proglašena načela Wilsona, da sc narodov ne sme dati iz enega gospodstva v drugo, kakor kako mrtvo stvar? Ne, dokler ni padla zadnja beseda, nimamo ni-kakega razloga misliti, da je Wilson postavil svoja načela le radi lepšega. Sicer pa: da vidimo. Pripravljeni bodimo na vse. Hočejo velik del našega naroda okovati v verige novega trpljenja, nove sužnjosti, ki je hujše, nego je bilo ono prvo. Toda ni nas uničila več kot tisočletno nemško suženjstvo, ne uniči nas niti italijansko barbarstvo, ki prihaja med nas — kakor poprej nemško pod krinko kulture, kateri dostavlja v besedah še lepe fraze o svobodi, a prinaša v dejanju verige. Smo razrušili turško cesarstvo in cesarstvo Habsburžanov, pa ne bi mogli razrušiti kraljestva italijanskega imperijalizma? Mala Srbija je osvobodila sedem milijonov Jugoslovanov izpod jarma Habsburžanov, pa tri-najstmilijonska država Srbov, Hrvatov in Slovencev ne bi mogla osvoboditi enega milijona Italiji prodanih bratov? Ne, ne! Mi ne odnehamo, dokler ne bo svoboden slednji naš briški in istrski kmet! Kvišku srca! Pokrajinske vesti. kr Narodna čitalnica v Kranju priredi v soboto 12. t. m. v sokolski telovadnici umetniški koncert s sodelovanjem gdč. Hane Pirhove-Igorove, operne pevke narodnega gledališča v Ljubljani, g. Riharda Zika, virtuoza na j gosli ter g. Janko Ravnika, dirigenta i nar. gledališča v Ljubljani. G. R. Zika, ! absolvent praškega konservatorija, je i združil o szojem vzporedu dve obliki j vijolinske literature — komorno in vir-j tuozno glasbo; Griegovo sonato v g-i duru ter Dvorakov slovanski ples v | a-duru. Gdč. H. Piihova-Igorova isto-| tako absolventka praškega konzerva-! torija, razpolaga z izredno obsežnim v vseh legah polnodonečim oglasom. Že imena Lajovic. Ravnik, Škrjanec, kojih skladbe si je pevka izbrala, med drugim pa svoj vzpored, nam jamčijo, da se nam bo predstavila interpretka moderne pesmi. Zapela bo i srbsko narodno Kontovičevo pesem „Pod pendjeri" ter dve slovaški Novaka in Kovarovica. Vse točke spremlja na klavirju znani dirigent I. Ravnik. Vse podrobnosti o koncertu so razvidne iz vabil. Pri blagajni bode besedilo pevskih točk na razpolago. Začetek točno ob pol 9. zvečer. kr Španska muha na odru ,,Gledališkega društva" na Jesenicah. O igri sami je že bila povedana kritika v „Slovencu“. Vprašanje, ali spada ta igra med vzgojno in izobraževalno sredstvo občinstva na deželi puščam odprto. Igralo se je vobče jako dobro. Scenerija okusna. Režija, navzlic tuintamšnjern zastajanjem tempa, nehibna. — Občinstvo, posebno mladi fantiči, ki se imajo za fante, naj b' opustilo neslane opazke med dejanji, posebno pa prepevanje med odmori, ker zaenkrat imamo na Jesenicah itak priliko, večkrat slišati koncerte, ki nam nasitijo naša glasbena ušesa — in po* slušaželjnost. kr Jesenice. Vsi večji kraji v Sloveniji si žele pridobiti kakšno sredajo, strokovno ali obrtno šolo. Tudi naŠj zavedni slovenski delavci si želijo kaj enakega — gotovo popolnoma upravičeno, ker šteje naša občina 10.000 prebiva'cev in sosednja Koroška Bela in podobčina Dobrava skupaj gotovo 5000 prebivalcev. Industrija v teh krajih je na višku, saj se tu nahajajo največje tovarne Jugoslavije s skupa| približno 2200 delavcev. Ljudstvo je inteligentno in nadarjeno, toda kaj po-f maga ko imamo le ljudsko šolo? Prej si je marsikateri delavec pritrgal od ust, da je poslal sina v gimnazijo v Kranj ali Ljubljano, kar je pa danes popolnoma izključeno. Kaj naj se radi tega pokopuiejo mladi, ubogi talenti? Naši delavci, bodisi elektrarji, žičarji, ■ valjači i. dr. so uživali v tujezemskih tovarnah največji ugled le doma so\ bili od raznih nemških predstojnikov * vedno zapostavljanj. Imeli bi nekdanjo i nemško šulferajnsko šolo, ki bi nudila krasne prostore za recimo stro-^ kovno šolo, kjer bi se poučevala elektrotehnična veda in železna industrija. Zato, merodajne oblasti ne odlašajte s prepotrebno naobrazbo domačih ljudi, ki jih bo Jugoslavija bolj vesela, nego privandranih tujcev. Tudi učiteljstvo razbremenite — učencev je preveč, učnih moči premalo. Dobrih šol nam dajte in zavedno delavstvo vam b« hvaležno! boe bo; pre To: pre pol dol Dnevne vesti. dn Goriški učitelji(ice) begunci se vabijo na sestanek, dne 18. aprila 1.1. ob 2. uri popoldne pri „Zlatorogu“f kjer se bode vrnilo aktivnemu uči", teijstvu dokumente, kateri so bili svo-ječasno poslani Višjemu šol. svetu. dn Pri današnjem II. prome* nadnem koncertu bo Srbska kraljeva garda pod vodstvom kapelnika gosp. Rendla svirala v „Zvezdi“ med 5. i*1 6. uro sledeče skladbo: 1. Binfčki: Koračnica „Na Drinu“. 2. Gomez1 Uvertura „11 Guarany“, 3. Brodil: Venec srbskih pesmi. 4. Rendla: ValČ^ iz ruskih pesmi. 5. Leoncavallo: F*0' tazija iz opere „Bajazzo“. 6. CiŽ©*-’* Koračnica „Juriš“. dn Učiteljstvu! V 86. štev. .Jugoslavije" so opisane razmere na Koroškem. Kako bo pa na Štajerskem? Sedaj je imenovanih tja cela kopa. Kako je preskrbljeno za nje? Služb® je nastopiti takoj — po ukazu. Ali ra to demokratično? Z maršem je straši* avstrijski šimel, Sedanja odločujoč* gospoda je menda ostanek onega nej srečnega sistema, kateri je tlačil ubog* učiteljstvo. ,,Učit. Tov.“ je nekoč pisali da bo moral stopiti čez prag dež. šol-sveta pravi demokratizem. Svobodni Jugoslavija je tu, a o svobodi za uči' teljstvo ni govora. Na službeno mesto te kar odpravijo, kako boš tam živel, te nihče ne vpraša. Razne doklade s° le za druge državne nameščence, uči' telj mora shajati pri deljenem gospodarstvu s plačico, v ponos si itjort šteti, da pride na zaupno mesto. To je vsa dobrota za te, narodni učitelji I ki ne smeš misliti na korito, ampa* niti na to, kar bi moral dobiti ko* državni nameščenec, pa naj bo s takimi ali takimi študijami, da je le dr*’ nameščenec. Nas ne marajo napravi*! za državne nameščence, da nam 1,1 treba plačevati doklad, da smo vedn? nekaj stopinj za drugimi, da bi b1! pri praznih skledah pasje ^poniŽ11'' Vedno enaka meta za nas. Če so S vsi vragi zarotili proti učiteljstvu, \ mili bomo tudi te peklenske ver.'*Lj Zares svoboden učitelj bo mogel ffiifn . delovati za narod — v šoli in zun ) šole, storil bo marsikaj več dobtefc, kot marsikateri državni nameščen med — štirimi stenami. Kdor tega veruje, naj si zapiše na čelo, ker bliz j )]. it i- to >0 i' )' •3 0 S i- tl ji o ii i. e bodočaost ga bo prav sodila. Svo-. učitelj, a ne ubit od skrbi za Ptezivljanje, bo mogel delati za narod, toliko v vednost onim gospodom, ki Premeščajo učiteljstvo z ozirom na Potrebe narodnega šolstva brez — doklad. - Amen! dn Tudi vzrok sedanje dra- £lnje! »Slovenski narod, uradnikom Se zboljša plača“, tako so vpili v Pondeljek fantički na frančiškanskem "tostu. Kaj si mora prebivalstvo vendar ®isliti? Saj je popolnoma uverjeno o *>■$ besed, katera nekateri z vso j110 Sirijo, namreč: »Uradniki žro in t?-* Res je, po poročilih v časopisju r Rovarja navedeni stavek popolnoma hirl ^ eaeSa meseca smo do-novo službeno pragmatiko; s P Vim aprilom se nam je plača naka-v ,a v dinarih, tako da so se zneski . kron p k potrojili; enkratni prispevek t Povišane draginjske doklade so se ?n ,ze Splačale in danes 7. aprila Pet še ena dobrota: »Ureditev pre-J rokov državnih nastavljencev** ali z rir>i5lrn* besedami, dosedanje draginjske klade se povišajo za 100%. Kaj si 'judstvo o nas, ko vedno čita o štet iu uradniških plač? Vse na-bil i ’J1n°g°brojne dobrote smo do-* 3 žalibog samo na papirju, ki ga « ne moremo jesti. V resnici se naš bnr? P°ioža! niti za vinar ni po-mjsal, uradništvo strada in hodi raz-g?m® okoli, kakor doslej. To javnosti v vednost. v dn Iz železničarskih krogov. živimo v času splošnega razburjenja, katero gotovi elementi med nami z neresničnimi trditvami še umetno po-množujejo in s tem gladijo pot svojim nečednim namenom. Pribijemo za enkrat, da je popolnoma izmišljena in neresnična trditev, da bi bilo uradništvo zahtevalo pri skupni vladi v Belgradu zase višji nabavni prispevek kakor za druge uslužbence. Ni res da bi se bilo o tem sploh kdaj na kakem sestanku ali shodu razpravljalo ali sklepalo. Kdor take stvari »dokazuje*’ trdi sliši travo rasti. Trdi se dalje, •dip n ra'Cnateljstv® državnih železnic 1 r10 železničarjem-beguncein begunsko podporo. In kaj je resnica? Ravnateljstvo ie *e potrdilo vprašanje deželne vlade, če so s.voječasno izposojeni aii evakuirani železničarji zopet Prevzeti v službo naših železnic jn če službo tudi opravljajo. Kaj pa je tudi moglo drugega storiti, kakor potrditi resnico? Če pa je vlada na podlagi te informacije ustavila prizadetim nadalino izplačevanje begunske podperc, alj je potem krivo ravnateljstvo? Smešno je iskati krivcev tam, kjer jih ni. Poglejmo še gonjo radi barak v Strnišču. Razširjajo se tendenciozne vesti o ušeh in raznovrstnih ®rugih nedostatkih, ki jih morajo baje Prenašati tam nastanjeni železničarji. Kaj vsega ne vidijo razni »prijate ji Iezmcarjev!“ Tisti železničarji pa, Rf s? 8® Yra*li iz Strnišča in zopet na-«opiI, siuzbo, zatrjujejo, da so bili tam sa P usm zadovoljni, da stanovanja itarnim zahtevam popolnoma odgovarjajo in so razmeroma udobna. {Ne bavili bi se s tem, da gonja ni brez vsake stvarne podlage in tako Sistematična. Med železničarji ie še dovolj treznih ljudi, ki lubijo svoio svobodno domovino, in teni so namenjene te vrstice. Vsi vemo, da živimo težke čase in da v Belgradu nismo našli onega razumevanja za naš Položaj, kakor ga terjata naše delo m prospeh naše domovine, posebno ,ProsPoh naših železnic, vemo pa % da se železničarju v Nemški Avti‘J! (k!jub stavki godi še vedno slab- liuH *3^01 nam' 10 da Pe5čici tistih ju-u, ki hoče danes med železničarji Čar! n ribariti, ni za blagor železni-i,J^v’ ampak na tem, da napravi med žS nereda in zmešnjav. Torej telji" ’ Pozor Pred takimi »prija- drž«vni»frivJ rcšitev' vprašanja članku t VradnnikoY* Dotatno k temu vseh vret nC ® vaPri.,a> ki je izzval v splošno nr dr.za™lh nastavljencev bilo onnfn1-^31*6 !n od°bravanje, bi pravic« * <.na sadeče slučaje -državi ph V na- dem°kratični avi’ Poznano je, da so Slovenci najbolj izvežbani uradniki v naši državi — zato so pa tudi n a j s 1 a b š e plačani. Ako je dala Srbija svojim uradnikom od 1. decembra 1918 naprej draginjske dnevnice po 12 oziroma 16 dinarjev, ter družinske prispevke po 1 dinar na dan za vsakega družinskega člana, zakaj ne da prav isto tudi uradnikom Hrvatom in Slovencem? Slovenskim častnikom ni bilo treba prav nič zahtevati, da se jih prizna enakovrednim z njih srbskimi kolegi. Vojni minister je uvidel, da pač ne gre častnikom po narodnosti meriti prejemke, da so marveč vsi enaki pred narodom, kateremu služijo in da jim morajo biti nakazani torej tudi isti dohodki. In uradniki — ali ne služimo tudi vsi istemu narodu in ne zaslužimo zato tudi isto plačilo? Ali ne uvidi tega naša vlada v Belgradu? Ali ni nje dolžnost, da stori isto kot je storil to vojni minister? Naj odpravi vse pokrajinske draginjske doklade in enkratne prispevke, pa naj nakaže vsem torej tudi Slovencem in Hrvatom iste drag. dnevnice in druž. prispevke kakor Srbom in to od 1. dec. 1918 naprej, torej tudi za nazaj, kakor slednjim, in kakor je to tudi pri častnikih spoznala za potrebno. To bi bila edina pravična rešitev tega v naj-kritičnejšem Stadiju se nahajajočega falce »uradniškega**, reete »državnih nastavljencev", vprašanja. S tako pravično rešitvijo tega vprašanja bi bilo odpravljeno na mah tudi drugo, prav tako važno vprašanje. »Razdolžitev uradništva", če tudi ne popolnoma, pa vsaj po veliki večini. Opozarjamo na te kričeče krivice odgovorne čini-telje, ki naj upoštevajo, da se je edino v naši kraljevini privedlo, »uradniško vprašanje" do take skrajnosti, kakor v nobeni drugi državi. Da bi znale postati posledice tako krivičnega jjo-stopanja v kratkem nedogledne, na to menda ni treba opozarjati. S. A. dn Pri bosanskih železnicah s

a 9na!l19 Ofihfl skoro nova, pisalna miza Opdlllu oUuu in druga hišna oprava se ugodno proda. Dolenjska c. 14, levo. 416 FotografiiS-ii aparat^;’ i vso pripravo proda poceni Ivan Žagar, urar Poljanska cesta 2, pritličje levo. 204 H ^ Kupi se; __n VMp Qnrin 5°—5°0 1 vsebine kupim. — . "j*J*® Ponudbe na upravništvo poo „Vinski sodi“. r Pisarniška oprava R5J|- be na upravo lista. Pisalno mizo ^^S^ Špansko steno kupim. Naslov v upravništvu. 201 1 IlifCIlC JUltfi kuPim< Cenjene ponudbe z LUftOUo HUIU z natančnimi navedbami na poštni predal 2G. , 190 UjAft v sredini mesta kupim. Ponudbe pod IlloU „Hiša v sredini mesta" na upravo, 145 ima v zalogi 915 3—1 po nizki ceni. Najboljši uspeh imajo oglasi v t, Jugoslaviji", ker je\ ---v - - ir---- - F'*' W 3elo razširjena in jo vsakdo rad čital KBSSR&^aSBBSMH Kupim vsako množino jabolčnika kakor tudi jabolčnega kisa. Ponudbe z navedbo množino in naj-nižjo ceno rut Ljubljana 1., poštni predal šter. 163. 420 30 5 gp§r~ GARJE srbečico, hraste, lišaje, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 5 K poštnine prosto. — Prodaja in razpošilja lekarna Trnkoozy v Ljubljani, zraven rotovža. 917 20—1 predplačilu, v original- j nih zabojih, Martin Pleterski, trgovec, Cerklje j pri Brežicah. 0 Ljubljanu potujočem se preporuča j Restavracija u Prešernovo] ulici S). Prazne vreče in j suhe gobe j kupuje vedno in vsako množino ter plačuje najbolje 843 Firma J. Kušlan Kranj (Gorenjsko). Trte naprodaj, cepljene na Rip portalis, različnih kakovosti, prve in druge. — Cena trtam 1. vrste 2 K, II. vrste 1 K. — Zglasiti se je osebno ali pismeno, dokler je še kaj zaloge pri posestniku (trtnarju) 887 10—1 Franc Horvat Mostje, pošta Juršinci, Ptuj. T rgovska spedicijska in komisijska de!, družba „BALKAN“ v Ljubljani Glavno zastopstvo »Savinjske tovarne barv in lesnih izde!kov“ priporoča cenjenim odjemalcem prvovrstne barve, firnis, samokolnice itd. Naročila sprejema 853 Ivan Ferlež, Celje. Kupuje laneno seme po i;ajvišjih dnevnih cenah. Dražba. Danes dne 10. aprila ob 9. uri dopoldne se bo vršila dražba soline oprave in drugih stvari pri Balkanu na Dunajski cesti. 919 MILAN iiUŠ, Beiovar prodaja moko, pšenico, krompir, koruzo na drobno in debelo. Pošilja tudi lahko v manjših množinah po pošti. 870 Kuruze u kljipcvi i rubljene, pšenice, krašM krumpira, zobi i suhe šljive na vagofl® i na manje prodajeni a kupujem u svakoj kolišini. Ivan Fašč, Sisak' Gospodarska pisarna Dr. IVAN ČERNE Ljubljana Miklošičeva c, 6. (Vis-a-vis hotel Union Bančna komisija, posojila, Inkaso — trgovske informacije — financiranja, M-niranja, trgovske poravnave — prom« z nepremičninami in podjetji — uprava premoženj, vterjavanje dolgov — iz*e-se denlžka mnenja biiance, cenitve, sss Uraduje od 8.—'/j 1. In od 3.—5, ure. Telefon 37. Zahtevajte prospe^’ Sprejemam damske modne SLA M NI KB v popravilo v večji množini. OBLIKE na vpogled. 9:1 J« Slamnika rska obrt VAL. MAČEK, Domžale št. 45 javna dražba manufakturnega blaga. Dne 10. aprila 1919 ob 10. uH dopoldne se vrši v skladiščil* »Balkana* na Dunajski ees$ javna dražba raznega sukne-nega biaga! 913 3-» f® jSu J?k M*. ''«* staro in novo, 86° H slivovko, rum i. t. d-> nudim po najnižjih ceuah. Kupujem suhe gobe, dobre vreče in želod M. Rant, Kranj. DR; IVAN MATKO strokovni zdravnik za notranje bolezni ordinira od pol 3. do pol 4. popoldne v Mariboru, Stolna ulica 1, III. nadstropje. =====a[gE= SEE3ES pr- vino belo, letnik 1918, 70 močno..........K 6\S0 za liteif rudeče » 1918, 80 » K 7 60 » * temnorudeče 1917, 9 80 > K 9‘ » » I iz kleti v Šiški odnosno kolodvor Ljubljana. — Trgovina vina MilK^ Jesih, Ljubljana, Florijanska ulica št. 36. m a-J !■■■■! ■! ■ . — NAZNANILO! sem^otvoril ~ Jjp trgovino z delikatesami v Spod. Šiški, Kolodvorska cesta 150* Za cenjeno naklonjenost se slavnemu občinstvu najtopleje priporo« z odličnim spoštovanjem Karol Favai