List za šolo in (lom,
Izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca, ter velja za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 60 kr. — Posamezno šteTilke dobivajo se po 15 kr. — Na anonime dopise se ne ozira. — Kokopisi in na oceno poslane knjige se ne vračajo. — Spisi in dopisi naj se blagovolijo pošiljati (frankirani) vredništvu; naročnine, oznanila in reklamacije pa opravništvu: Iteisorstrasso 8 v Mariboru. — Zn oznanila plačuje se od navadne vrste, če se
enkrat natisne 15 kr.
Vsebina. A. M. Slomšek. — Logika. — četrta štaj. dež, učit. konferenca. — Književna poročila. — Dopisi. — Kazne stvari. — Inserati.
Anton Martin Slomšek,
pedagog, domo- in rodoljub slovenski.
Spisal Franjo Jamšek.
(Dalje.)
8.	Slovenski rojaki služijo kot uradniki po vseh avstrijskih kronovinah, "se naučijo lahko in radi vsakega jezika; kako okorno se' pa večidel nemški opravniki med nami nosijo ter hočejo, naj bi za njih del vsi Slovenci nemški znali, da bi pri njih kaj veljali. Slovenski sinovi so na vojski hrabri vojščaki, in tako pogumni, da se jim sloviti vojskovodja odkrije, in jih vsi hvalijo, ki jih poznajo. Slovenci znajo tudi orati in vinsko trto obdelovati, so pridni podložni svetlemu cesarju in pobožni, verni kristjani: in ravno to je prava pristna omika, ki ljudi časno in večno srečne stori. Ako so Slovenci res zaostali v tisti nemški kulturi in posvetni modrosti, ki jo sv. apostelj Pavel imemuje pred Bogom neumnost. Ako smo pa Slovenci v kakih posvetnih rečeh zaostali, so nerodne nemškutarslce Šole krive, v katerih se razun sv. vere, prav drugega ni slovenska mladina učila, kakor nekoliko nemsčevati. Nemško so deca večidel pozabili, drugih potrebnih in koristnih reči se pa niso učili. Se le kakih trideset let se slovenski otroci v domačih šolah poleg nemške, in pred vsem tudi slovenske besede učijo, računijo, se modrujejo in pojo, in polo-vina naših šolskih stanie je slovenskim šolcem pretesna, kar očitno priča, da slovensko ljudstvo na deželi slovenskih šol poželjuje, v katerih se pa tudi mladina za potrebo nemške besede uči. Po vseh krajih, pri vsaki tretji duhovniji tožujejo, da nimajo šolcev kamo posaditi; vsaka c. kr. okrajna gosposka ima v svojem okraju po več koinisijonov šole razprostirati, ali nove staviti."
Slomšek samo pet dni pred svojo smrtjo :
9.	„Od pamtiveka ni vrela nemška kri po Štajerskem v žilah nekaterih prenapetnežev (Exaltados) nemštva, ki so nemški po rodu ali po odpadu (Apo-stasie), tako hudo, kakor 1. 1862. Kaže se, kakor da ne morejo strpeti oživ-ljenja Slovencev v jeziku omiki; in ker ne gre izumiranje našega narodnega značaja in našega jezika tako naprej, kakor stoletja sem, zato bi radi razcvit z vsem orožjem laži in sumničenja se silo zatrli ... a jaz spoštujem vsakega
23
ljudstva naravne značaja poteze kot dar božji, tedaj tudi materni jezik vsakega ljudstva kot prvo sredstvo njegove omike. Podlaga vsake naravne ljudske omike je gojitev ljudskega jezikji, brez nje ostane vsako ljudstvo v zibeli svoje izobraženosti. Očivestni dokaz temu je zgodovina naše ljudske šole za 50 in več let, Zato pozdravlja vsak pravično misleči mož razcvet našega matrnega jezika in narodne omike z veseljem ... J. Matrlii jezik bodi naša desnica pri omi-kanju našega slovenskega ljudstva; njega likati in do časti spraviti, da ga tudi tujci spoštujejo in radi uče, bodi naša skrb. V naših ljudskih Šolah bodi, matrni jezik poučni matrni glas, kakor v cerkvi. — Kakor lepota svoje neveste, naj se hvali in priporočuje lepota svojega matrnega jezika. 2. Pa da se dobro in boljše izhaja, je tudi levica, če ne vsem neobhodno potrebna, vendar koristna, da za nekatera opravila neizogibljiva. Baš tako v našej deželi drugi deželni jezik —- nemški . . . zato hočemo oba po vrednosti spoštovati in gojiti .....Mi smo ter ostanemo katoliški duhovniki — Avstrijani — in
Slovenci . . . Enake pravice, enake dolžnosti za Nemce kakor za Slovence. Glejmo, komu zaupamo . . . Kdor resnico uči in pravico terja, ne more biti brez sovražnikov."
10. Ultranizem pa graja (1. 1861, proti alumnom) tako-le: „Ljubi matrni jezik je dota naših roditeljev, dragi vade mecum nase ljubljene matere. To-da ne pozabite nikoli, da je le sredstvo, ne pa edini namen (Selbstzvveck) — ter ne dajte se upreči v jarem onih prenapetnežev (Ultras), kateri bi dali vse, celo vero za jezik — ki vse, vse sovražijo in zaničujejo, kar ne govori njihov jezik. Taki ultranizem bi nam prinesel novo človekožerstvo — ter nas pripravljal za strašanski boj pokončavanja. Extrema se dotikata in ne prinašata nikdar dobrega. Naša naloga ni druge jezike zatirati, ampak našemu matrnemu jezikte do časti pomagati. Hoc est tneum consilium, puto autem, me spiritum in hoc rerum habere.''
VIII. Slomšek o petju.
Jezik in petje sta vsakega naroda prvi pojav. O tem izdatnem vzgoje-valnem sredstvu pravi Slomšek v svojih „Drobtinicah" za 1. 1847 pod naslovom „ Pesmi sladki glas" tako-le:
„SlajŠe reči na svetu ni, kakor je pesem lepa. Milo mati poje, ki ziblje dete svoje; med pesmijo dete mehko zaspi. S petjem si otroci kratek čas delajo, kadac veselo procesijo peljajo; ne vejo za revščino tega sveta. Dobre volje si kmetič žvižga in poje, orač na polju, kosec na travniku. V pesmih ne čuti .težavnega dela. Prepeva si rokodelec med svojim orodjem, in delo mu teče izpod rok gladko, kakor vesela pesem iz srca.
Pevaje gredo srčni vojščaki nad sovražnika v boj; v pesmih jim raste srce. Pevce in pevke imenitna gospoda ima, da ji vberajo zložne pesmi na grli dve, na tri ino štiri, kakor se ji poljubi. V samoti si poje popotnik, da ga ni strah; poje v vozi jetnik, bolnik na postelji svoje dolge noči, ter si žalosten sirotej kalno srce vedri. V svetih pesmih se molitva pobožnih kristjanov k nebesom vali; zdaj v lepi procesiji pobožnega petja srce kipi. Ni gostije, ni
sedmine, ni poštene družine (družbe), kder bi čedne pesmi ne bilo. - In tako je prav; saj tudi ptičica poje; kaj bi človek ne pel! Pesmi le tamo slišati ni, kder ni poštenih ljudi.
Ni jih pa tudi na svetu ljudi, ki bi rajši peli, kakor Slovenci, in lepšega daru ne vem, kakor jim čedno pesmico dati. Rečem, da je vreden sto centov zlata, ki nam da lepo novo pesem, naj si bo zdravička, ali pa sveta, da je le vneta, brez vsega greha. Kdor kako lepo pesem zna in jo zapoje, se več obrajta pri poštenih ljudeh, kakor on, ki piti kupuje. Lepa pesem, je zlata, draga reč.
Kakor lani, nate tudi letos za poskušnjo nekoliko novih pesmic. Dam, kar imam. Bojo mladi pevci staremu lepših pesmij poslali, bomo tudi lepših za prihodnje leto dali vsem ljubim Slovencem in Slovenkam, ki so dobre volje in pa poštenega srca.
Leta 1853 izdala je „družba sv. Mohora v Celovci 50 pesmic z napevi vred pod naslovom „Sola vesela lepega petja za pridno Šolsko mladino." Slom-šekov „Nagovor" v tej „Soli" se glasi:
„Vse stvari po svoji šegi Bogu čast in hvalo pojo. Vrelci po kamenju rožljajo ter šumljajo slavo Bogu; velike reke po svojih potokih (strugah) hru-šijo in slavijo vsemogočnega Stvarnika, kateri jim toliko moč daja. Pohleven vetre, ki po drevju pihla, kakor mogočen vihar, kateri po gorah doni in drevje priklanja, Boga časti. Grilce (muren) se na solncu ogreva in svojemu Stvarniku hvalo kriči, da živi; še lepše mu ptičice pod nebom veselo pojo: škorjanček na polju, grlica v zelenem logu po dne, slaviček po noči ; najlepše po angeljci v svetem raju Večnemu »sveto" pojo. Kako bi človek venec vseh stvari, na svetu molčal? Zakaj bi otrok božji veselo ne pel?
Radi bi peli mladi Slovenci in Slovenke. Bog, da bi znali! Cesar človek ne zna, se mora učiti; tudi šola veselega petje mora biti pri poštenih ljudeh. Nate jih torej čednih pesmic lično zherko za Šolo in za doma. Iiadi se jih učite, pa Še rajši popevajte jih, si polepšati svoje življenje, si poslajŠati svoje veselje, pa tudi polajšati svoje trpljenje. Vesela pesem žalostno srce ovedri — mila pesem ohladi njegove rane. Lepa pesem je božji dar.
Nate šopek zbranih pesmi tudi Vi, učitelji dragi, naše mladine prijatelji blagi; Vašemu težavnemu poklicu zelen rožmarin! Hočete šolo z lepim petjem greti, bodo vam deca veselo v šolo hodili in se radi učili; veliko bolj lehko Vam bo. Dobra volja potrebuje dobrega vina, da jo oveseli, dobra šola pa lepega petja, da jo oživi.
Bog pa, dober Oče pravega veselja, nam daj veliko veselih dni doživeti, po tem življenju pa Njemu z angelji peti večno slsvo in čast."
Naj slede tukaj v posnetku nekatere kitice iz Slomšekovih ljubkih pesmi :
Ljubim materam.
Preljube matere, Ki svoje ljubčeke dojite. Z milimi pesmimi Jih rade tud' razveselite:
Kar mleko matino Za njihovo telo, Naj mila pesem bo Za dušo njihovo.
1. Ajaj, ajaj ljubček moj! Dete trudno si nocoj; Ajaj, ajaj, dete moje: Ziblje mati ino poje.
Mati pri zibeli.
7.
Ajaj. ajaj, detece, In ne zabi matere! K sebi te ne bodem djala, Bog ne daj, da b' te zaspala.
1846. 1.
Iskrenemu Slovencu.
3. Budite s petjem svoj sorod Naj se v omiko žene! Obhajajte veseli god Sloven' je oživljene!
1852.
Pesmi pred šolo in po šoli.
(za vsaki den v tednu).
Pustite k meni otročiče! Naš ljubi Jezus govori, In nas prijazno v šolo kliče, Ker nas lepo učit' želi. Preljubi Jezus! vsi želimo Učenci tvoji pridni bit'; Srce in pamet teb' zročimo: Pomagaj nam se prav učit'.
Dva potepena šoiarja.
1, Iz ene vasi fanta dva	15.
Sta v šolo vkup hodila. „Po kaj bi danes v šolo šla? Raj v les se bova skrila."
16. Za potepene šolarje Se šiba že namaka, Ni grš'ga, ko potepat' se; Vte hudo take Čaka. + 17.
1848.
Otroci, ki no molijo, In v šolo kar ne grejo. Jim ostra šiba pela bo; Jim kruha dat' ne smejo.
nLjubi moji otročiči, Vaša sestrica naj bom! Nimam ateja, ne mame, In ne vem, moj kde je dom
„Naj pri vas bom, otročiči, Oli ne bodi naj vas sram; Sem razen kana in bleda, Vender se pokrižat' znam."
Zapuščena sirotica.
7.
„„Tak pa bodi naša sestra, Hoč'mo tvoji brat'ci bit'; Belo srajčko tebi dati; Lepo belo te umit',
8. Mamko bomo naprosili, Naj te v hišo vzemejo; Ateju priporočili, Naj ti k up jo suknjico.""
Najbolje vince za otroke.
4. Je čista voda zdrava Za deco majheno; Tak mislim, da starejim Tiid' škodvalo ne bo.
1862. 1.
(Konec sledi.)
--
Logika.
Spisal Dr. Josip Križan,
kr. gimnazijski profesor v Varaždinu.
(Dalje.)
III. Oddelek. Nauk o dokazu.
§ 95. O dokazu v obče.
Po razlagi se sicer vsebina pojma razjasni in po razdelitvi spozna se mu obseg pregledno, ali to še ne zadostuje znanstvenemu spoznanju, ker sodi, ki izrazujejo združenje ali razdruženje glede vsebine in obsega razjašnjenih pojmov, morejo istiniti in lažni biti. Potrebno je torej, da se dovoljno prepričamo ali se spoznanje osniva na istini, in to dosežemo z dokazom, ker z dokazom dosežejo sodi zanesljivost in svojo veljavnost.
Dokaz (argumentatio, demonstratio, probatio) je izvajanje istine soda, ki se s pomočjo sklepa izvaja iz drugih sodov, za katere znamo, da so istiniti. Ker se s pomočjo sklepa dokazuje, zato ima vsak dokaz obliko sklepa, in pravila sklepov so tudi za dokaze merodajna, ali iz tega vender ne sledi, da je tudi vsak veljaven sklep uže dokaz. Dokaz namreč zahteva, da so prednji reki, iz katerega se istina kakega soda izvaja, vselej tudi istiniti; ker samo iz isti-nitih prednjih rekov mora se izvajati samo istina, sklep pa se ne brine za istino prednjih rekov, ampak samo za pravilnost.
Tudi dokaz ima kakor sklep svojo tvarino in obliko Tvarina so tisti istiniti sodi, iz katerih se istina drugih sodov izvaja; oblika pa je način, kako se oni medsebno v dokaz združujejo.
Pri vsakem dokazu moramo paziti na:
1.	Dokazani sod, (thesis, objectum demonstrationis), ali predmet dokaza, to je namreč sod, katerega istina mora se iz istinitih sodov izvajati, ali ono, kar se mora dokazati.
2.	Dokazne razloge (argumenta sive fundamenta probationis), to so namreč istiniti sodi, iz katerih izvaja se istina dokaznega soda.
3.	Način, s katerim se dokazni sod dokazuje z dokaznimi razlogi (argumentatio]).
4.	Dokazno moč (vis argumentationis, nervus probandi), to je priznanje istine dokaznega soda, h katerim istiniti dokazni razlogi silijo. Dokazni sod in
1. Najboljše sladko vince Za deco belo je: Izpod pečevja zviia. Prelepo sveti se.
dokazni razlogi so tvarina, načini d o kazi vanj a in dokazna moč so pa oblika dokaza.
§ 96. Dokaz glede istine dokaznih razlogov.
Ker je istina dokaznih razlogov, iz katerih se istina dokaznega soda z dokazom izvaja ali neposrednja ali posrednja, zato je dokaz ali p o sred nji ali n e p o s r e d nji
1.	Neposrednji ali takozvani očitni (evidens) je dokaz, ako so mu dokazni razlogi sodi neposrednje zanesljivosti in verjetnosti, t. j. taki, da je njihova istina sama ob sebi očitna in ne potrebuje daljnega dokaza. Taki sodi imenujejo se načela, samovidni reki (axiomata), in zahtevki (postidati) Spoznanje, ki se na njih osniva, je temeljito.
Načela so n. pr.: Zakon nasprotnosti in izključenega tretjega itd. Matematika osniva se dalje na načelih. Trikot ima tri strani. Dve ravnini ne stvar-jate telesa. Med dvema točkama je ravna črta najkrajša.
Kdor o istini načel dvomi, za takega ni dokaza, s takim ni se mogoče prepirati (contra principta negantem disputari non poteši). Sode neposrednje zanesljivosti in verjetnosti dosežemo pa s skušnjo in tudi z mišljenjem. Zahtevki so n. pr.: Med dvema točkama potegni premo črto. Okoli določene točke opiši z določenim polomerom krog.
2.	Posrednji je dokaz, ako so dokazni razlogi sodi, katerih zanesljivost in verjetnost stoprav s pomočjo drugih sodov dosežemo. Tukaj osniva se tedaj dokaz na novem dokazu, in to se dotle ponavlja, dokler ne pridemo do neposrednje istinitih razlogov.
Dpazka. Od dokaznih razlogov je odvisno, ali je dokazni sod istinit in zanesljiv ali dvojben ali verjeten. Ako so dokazni razlogi istiniti in zanesljivi, tedaj je tudi dokazni razlog istinit in zanesljiv, ako pa dokazni razlogi ne morejo o istini dokaznega soda popolnoma prepričati, tedaj ostane on dvojben ali pa verjeten, proti temu namreč ali do-vedejo bliže k laži ali k istini. Dvojba je zopet dvovrstna, je ali logična ali transcendentalna, Logična dvojba ostane samo dotle dvojba, dokler ne iznajdemo dovoljnib in istinitih razlogov; transcendentalna pa dvoji tudi o mogočnosti istinitih razlogov.
Od dokaznih razlogov odvisno je dalje, ali jo dokaz enojen ali sestavljen, pravilen ali nepravilen, popoln ali nepopoln, po tem namreč ali so dokazni razlogi enojni ali sestavljeni sodi: po zakonih in pravilih mišljenja osnovani ali ne, in ali so oni sodi popolni ali nepopolni.
§ 97. Dokaz glede načina dokazivanja.
Ako z dokazom stopamo iz dokaznih razlogov na dokazni sod, tedaj je dokaz sintetičen, ded uk t i ven ali napredovalen; ako pa iz dokaznega soda stopamo k dokaznim razlogom, tedaj je dokaz analitičen, induktiven ali naza jeva len. Dokaz je meševit, ako se poslužuje napredovalnega in nazajevalnega načina. Takih meševitih dokazov poslužuje se velikokrat računstvo, ko se namreč do določenega soda stopa z nazajevalnim načinom, in ta dokaže se potem z napredovalnim načinom
Napredovalni, nazajevalni in meševiti načini imajo to skupno lastnost, da vodijo od očitega k posrednje istinitemu ravnim potem in zato imenuje se upravno dokazivanje (argumentatio directa ostensiva). Z upravnim dokazivanjem
se tedaj istina dokaznega soda izvaja naravnost ali neposrednje iz istine dokaznih razlogov. Temu upravnemu dokazivanju nasprotno je neupravno doka-zivanje (demonstratio indirecta, apagogica, deductio ad imposibile, ad absur-dum), ki izvaja istino dokazanega soda iz laži ali nemogočnosti protislovne mu nasprotnosti. Ono izhaja iz protislovne nasprotnosti dokazanega soda in dokazuje, da so posledki, od katerih sklepi vodijo ali očitnim sodom ali zdravemu umu ali uže dokaznim sodom protivni in tedaj lažni Iz laži posledkov izvaja dalje, neupravno dokazi vanje modo tollente laž protislovne nasprotnosti in iz te izvaja po zakonih nasprotnosti istino dokazanega soda.
Akoprem ima vsaka ocl omenjenih vrstij svojo posebno vrednost, itak ima upravno dokazivanje prednost pred neupravnim. Upravno do kazi vanje nam namreč razlaga zvezo dokaznega soda z dokaznimi razlogi in reče zakaj je dokazni sod istinit; neupravno pa sicer sili, da dokazni sod za istiniti sod spoznamo, ali ne omenja razlogov, da bi tudi spoznali, zakaj je on istinit, ali zakaj je tako in ne drugače. Neupravno dokazivanje domneva si tedaj vselej upravno, ker laž ali nemogočnost nasprotnosti dokaznemu sodu spoznamo jedino z upravnim dokazom Mnogokrat rabi se neupravni dokaz v znanstvenih prepirih in v pravdah, da se s tem nasprotnik dovede ad absurduin ; tudi računstvo ga često rabi.
Ker se z neupravnitn dokazom samo dokaže, da protislovno sprotna trditev dokaznemu sodu ni mogoča, zato je on samo nekavni dokaz istine. Ali v obliki razstavnega sklepa doseže tudi neupravni dokaz popolno izvestnost.
Opazka I. Neupravni dokaz je zelo znamenit v znanostih, ker se ž njegovo pomočjo spoznanje najleže razširja in popravlja. Z njega pomočjo dokazujejo se namreč načela, ki se neposrednje dokazati ne morejo. Posebej znamenit pa je neupravni dokaz za kritiko in polemiko, ker se ž njim najleže pomote in lažne trditve opovržejo. Pri porabi neupravnega dokaza moramo paziti ali je sprotnost, iz katere se dokaz izvaja, resnično protislovna dokaznemu sodil, ker je mnogokrat le skrivno protivna, a ne protislovna, in tedaj izvaja se iz laži laž, kar pa je pogrešan sk'ep, in toraj ni dokaz.
Opazka 2. Po določenej svrlii zadobi dokazivanje posebno notranjo obliko. Dokazivanje je tedaj pravi dokaz, kedar se dokaznemu sodu dokazuje istina. V obliki opo-vržbe, prepričanja je dokazivanje, ako se dokazuje, da je trditev kriva. Opovržba trditve dokazuje se po dokazu protislovne sprotnosli. Opovržba je dalje ali1), ako se dokazuje, da trdjtev kake osebe ni v soglasju s trditvami drugih oseb; ali pa2j, ako se dokazuje, da je trditev zato lažna, ker je z uže znanimi istinami v protislovju. V obliki prepira je dokaz, ako se razlogi za istino primerjajo z razlogi proti istini dokaznega soda. Ako ste obe trditvi pri prepiru lažni, tedaj se razloka ne doseže, inače pa ostane razloka dotlej nedoločena, dokler se ena od trditvij dovoljno ne dokaže,
-■3»»'-
Četrta štaj. dež. učiteljska konferenca.
(Dalje.)
Drugo glavno zborovanje se je otvorilo 6. dne septembra ob treh popoldan po predsednikovem namestniku g. J. Trunk-u. K vsporedni točki:
1) 7mz av&pMTOV. 2) xat a ATjtkiav.
Doinovinoslovni pouk v ljudski šoli
(njegov nalog, gradivo in metoda) prejme besedo meščanski učitelj gospod Žiga Leyfert. kateri prične svojo razpravo z J. J Rosseau-jevim rekom: ..Sachen, Saeben, ich werde es nimals genng wiederholen, dass wir den Wortern zu viel Macht geben; mit unserer scbvvatzbaften Erziebung machen wir nur Schwatzer", ter se po kratkem historičnem ogledu z ozirom na ta predmet izjavi o nalogu in smotru domovinoslovnega pouka blizo tako-le: Pouk v domovinoslovju slivatiti se ima kot pripravnica za geo-grafični pouk. — Pri georafičnem pouku vladajo namreč posebne okolščine. Med tem namreč, ko se pri večini drugih učnih predmetov zamorejo učencem razne reči v naturi predstaviti, to pri geografičnem nauku iz samoumevnih vzrokov ni mogoče. Zanašati se moramo tukaj večidel na otroško fantazijo. Ker pa fantazija stavi svoje tvore le na obstoječe predočbe, tako iz tega sledi, da je pred vsem skrbeti zato, ka si pridobi otrok nepo sredno zaklad onih pomislij, katere potrebuje vobraznost pri stvarjanju svojih tvorov. Samo po sebi razumno pa je, da se nazorni predmeti jemljejo le iz domače krajine. S tem pa, da se geografični predmeti le po sebi ogledujejo, še nalog domovinoslovnega pouka ni dovršen. Opozarjati je treba tudi na odnašaje, obstoječe med njimi. Kateri reber solnce najbolje obseva, zakaj ima severni reber bistveno drugo podobo nego južni, da le pečevni klanci dosežejo največo strmino, zakaj ima vsaka dolina svojo tekočo vodo, da mora vir više biti nego izliv (iztok), zakaj mora ležati glavna dolina više nego postranski doli, da je število, poslovanje in življenje prebivalstva naglavno odvisno od rodovitnosti zemlje in od naravnih pridelkov dotičnega kraja, — to vse in še mnogo drugega si zamorejo učenci le ua domači zemlji in nikjer drugje neposredno ogledati. — V poznejšem teku geografičnega pouka je zemljevid skoraj edino racionalno sredstvo, pripomoči učencem do prave podobe in do jasne pomisli od te ali one dežele z njenimi gerbaviuami, s potoki, rekami in jezeri ter z vasmi in mesti. To prelaganje zemljevida v resnico, katera se imenuje „brauje zemljevidov" pa zahteva zopet izvežbano vzorbenost,
katero si otrok ipak pridobi le v domačiji......Le tako, da učitelj
izdeluje z učenci načrt vsaj enega dela domače okolice ali če primerjava pridno posebno za šolsko rabo priredjen načrt okolice z okolico samo, le tako bodo učenci zemljevid splošno razumevali. S kratko rečeno obstoji nalog domovinoslovnega pouka v tem, da 1. pojasnjuje temeljne pojme zemljepisja na geografičnih predmetih domovine; 2. da se otroci po kartografični predstavi domače okolice in s primerjanjem karte in resnice dovedo do tega, da zemljevid razumi jo." Po obširneji izpeljavi tega in po povdarjenju etične vrednosti domovinoslovja obrne se govornik k materiji tega predmeta, k določitvi vsebine in obsega učnega gradiva takole:
1.	Rodovitna in nerodovitna zemlja, njiva, polje, strnišče, ravan, vrt, travnik, senožet, pašnik, ozare, meja, livada, gozd, dobrava, gaj (log).
2.	Šotor, bajta, hiša, grad, palača, vojašnica, rotovž, javno in zasebno poslopje.
3.	Kraj, vas (hlev, skedenj, kolarnica) fara, trg. mesto (cesta, ulice, tlak, trotvar), trdnjava (obzidje, vrata, prekop, (jarek) itd.) odprto mesto, glavno mesto, rezidencija.
4.	Oratarji (kmetje) meščanje, vojaki, občinsko svetovalstvo, župan (občinsko predstojuištvo), rojstni kraj, dom, materni jezik, ljudstvo, narod.
5.	Pot, pešpot, kolovoz, steza, cesta, drevored, križempot, kažipot, vozna žival, tovorna žival, železnica, železniška tir. hlapon, vagon, vlak, železniška postaja, kolodvor.
6.	Brv, most, cestovod, predor.
7.	Brod. brodnar, Čolu, barka, parobrod, plav, plavicar.
8.	Pošta, poštar, brzojav. telegram.
9.	Zgodovina domačega kraja
Iz astronomične geografije:
1.	Solnee vsak dan v vzhodu izhaja in v zahodu zahaja; o poldau stoji najviše. —(Nebno obočje ; obzorje. Strani sveta; vežbanje v orijentiranju )
2.	Solnee vsak dan na istem mestu izhaja in zahaja po zimi na jugu, po letu severno od vshodne oziroma zahodne točke. Le dvakrat v letu zahaja v vzhodu in zahodu. Kedaj ?
3.	Tir, katero solnee preteka, premeni se vsaki dan; po zimi je zelo kratka in solnee v tem letnem času tudi o poldan nizko stoji. Po letu je solnčna tir najdaljša in solnee stoji poldan zelo visoko; a navpik nad nami ga nikdar ne zagledamo. Katerega dne stoji solnee najniže, — najviše V
4 Dnevi so po letu dolgi, noči kratke; po zimi nasprotno. Kedaj je najdaljši dan in najkrajša noč, — kedaj najkrajši dan in najdaljša noč? Dvakrat v letu sta dan in noč enako dolga. Kedaj V
5. Luna prikaže se nam v različni podobi: prvi krajec, ščip zadnji krajec. Kedaj govorimo o mlaju, o ščipu?
0.	Kakor solnee tudi luna izhaja v vzhodu in zahaja v zahodu. Kot ščip sveti celo noč; kako dolgo pa kot prvi — zadnji krajec?
7.	Večina zvezd svojega stališča z ozirom na druge ne spreminja: stalnice. Ozvezdje. Zuanje nekaterih najimenitnejših sozvezd.
8.	Nekatere zvezde stanja druga k drugi ne spreminjajo: planeti, (premičnice) Spoznanje planetov: Venere (večernice, juternice). Jupi-terja. Saturn a Zvezde repatice. zvezdni utrinjki ali meteori. Mej 10. in 13. avgustom ter 11. in 14. novembrom se iz Perseus evega ozvezdja prikazujejo vsako leto zvezdni utrinjki.
9 Vse zvezde izhajajo v vzhodu in zahajajo v zapadu; le v bližini severnice (tečajne ali stožerne zvezde) so nekatere (Veliki voz, Casiopeja itd ) ki to obkrožujoč ne zatonijo. Orentiranje po severnici.
10.	Solnčni in lunini mrki.
Iz fizične geografije:
1.	Ravnina, stepa, pustopoljina.
2.	Brdje. = povišica (grič. homec) hrib, pečina, vznožje, reber ali brežina; položno, strmo rebro, klanec, brezno, prepad, stena, vršac, vrhunec, plava, vispoljana, sleme, greben.
3.	Hribovita dežela, brdje, gričevje, hribovje, gorovje, pogorje, sleme, greben, sedlo.
4.	Absolutna visokost (nad morjem) relativna visokost, snežnik, ločnica večnega snega.
5.	Dolina, nizdolje, podolje, deber, soteska.
6.	Vir (studenec) vrelec itd.
7.	Tekoče vode, potok, reka, veletok, izvir, izliv, struga, breg, obrežje, lice vode, širokost, globočina, slap, razvodje itd.
8.	Plovno, z vodo doli, proti vodi.
9.	Stoječa voda; mlaka, luža, kaluža (globoka), ribnjak, jezero.
10.	Blatno, močvirje, šota itd.
11.	Otok, polotok, kleč (povodna skala), grben, zanožje, pristanišče
(Dalje sledi.)

Književna poročila.
Družba sv. Mokora oskrbela je letos svojim udom premnogo duševne brane ter je napolnila ž njo 6 knjig, katere je razposlala po vsem Slovenskem, da se vrli slovenski sinovi in hčere duševno okrepčajo, razvedrijo, kratkočasijo pa tudi poučijo. Društveniki so prejeli: Koledar za 1. 1887, Večerniee 40. zvezek. Življenje prebl De v. Marije in Jožefa, Občno zgodovino II. zvevek, Slovenski pravnik IV. snopič in pa S m ar niče. Vse knjige obsegajo 51 tiskanih pol in veljajo le 1 gld., tedaj so gotovo tako po ceni, da si jih lahko omisli vsak, kdor le sploh hoče tudi duševno živeti in komur je kaj mar narodni napredek. Ta jako nizka cena knjig iu pa njih raznovrstna vsebina pa med drugim tudi razvoj družbe kaj močno pospešujeta. Res čudimo se in prav iz srca se veselimo, ko vidimo, kako udom število narašča od leta do leta, in kako v ta „narodni dom" — kakor letošnji koledar družbo po vsej pravici imenuje — zahaja vedno več ukaželjnih Slovencev. Tukaj se zbira vse. kar slovensko ve in ume, brez razločka na stan in službo, da, tu sem prihajajo tudi naši najoddaljuejši sinovi, katere je osoda odnesla daleč čez mejo naše ožje domovine. Pa tudi sinovi drugih nam sorodnih narodov prihajajo semkaj ter nam bratovsko podavajo svoje roke. Letos je imela družba skupaj .j 1 687 udov, toraj za 2097 več kakor lani. Mi pa nič kaj bolj iz srca ne želimo, kakor da bi se vsi ti tudi prihodnje leto v tem domu oglasili, iu bi seboj še več drugih pripeljali, ter bi se število družbenih gostov tudi zanaprej ravno tako močno pomnoževalo, kakor se je zadnja leta.
Upamo, da se to gotovo zgodi, posebno ako stori vsak rodoljub svojo dolžnost in ako bode tudi družba svoje društvenike tako zadovoljila, kakor jih je letos.
Koledar je letos našej že večkrat izraženej želji popolnoma ustregel, stopil je letos prvokrat v prav dostojni in lepi obliki med druge svoje tovariše. Ne samo, da je njegova zvunajna oprava izborna je poleg tega še tudi nja vsebina tako mikavna, raznovrstna, da bode gotovo vsak z veseljem in pridom prebiral te drobtiue. Prvo povest „Ni vse zlato, kar se sveti" je spisal naš dobro znani slov. pisatelj, g. Fr. Erjavec, profesor v Grorici. Ta povest je res zlata vredna. Sto iti sto Cerinov najdemo med našimi kmeti, ki zapravljivo in potratno žive, poleg pa vedno mislijo in tuhtajo, kako bi bilo mogoče z lahka obogateti, ter čisto pozabijo, da pot do premoženja pelja po stezi poštene iu neumorne delavnosti, po umnem gospodarstvu in pa po varčnosti. In kar bi mi še posebič želeli, je to, da bi vsak teli našel tako blagega in odkritosrčnega prijatelja, kakor ga je našel Cerin v osebi Pologarjevega profesorja, in uverjeni smo, da bi se marsikateri spokoril ter krenil na drugo pot. Pač vreden opomin do vseh tistih, ki so se izmej ljudstva izšolali, da tudi pozneje na enaki način pospešujejo srečo svojih rojakov-kmetov, kakor je storil ta blagi profesor. Da-si se naše ljudstvo večinoma s poljedeljstvom peča, je vendar v tej stroki še silno nevedno in je ravno ta nevednost dostikrat kriva slabega gospodarstva. Neizmerno dobroto bode toraj vsak skazal ljudstvu, ki poleg svojih stanovskih dolžnosti misli tudi na svoje ljudi, ter si z besedo in djanjem prizadeva povzdigniti njih omiko iu s tem tudi njih blagostanje. Toraj Bog daj Slovencem mnogo Pologarjevih profesorjev in spokorjenih Cerinov, družbi sv. Mohora pa več takih pisateljev, kakor je Pr. Erjavec.
Ravno tako zanimivi in poučljivi so tudi drugi sestavki v koledarju.
Večerilic 40. zvezek prinaša daljšo povest, katero je spisal v novejšem času jako plodoviti soštanjski rojak. g. dr. J. Vošnjak. To povest,
koje djanje se vrši na slovenskem Štajerskem, bode naše ljudstvo s tem večjim veseljem čitalo. ker vidi v njej prav življenja polne podobe iz sedanjega časa. Povest ima svarilno tendenco, ter nam prav drastično slika naše narodne nasprotnike, kojim gre v prvi vrsti zato. da ostane kmet neveden, jim slepo udan. da ga potem ložej po svoje lušijo. Kopriv in Kampošev je pri nas vse živo in žalibože štejemo tudi dosti nesrečnih Pebernikov, ki so tem ljudem šli na limance, končno pa prišli ob premoženje in poštenje. Naj bi bila ta povest vsem tistim v svarilo, ki še dosihdob niso uvideli, da raznovrstni naši narodni nasprotniki ne delajo samo v naš narodni, temveč tudi v naš gmotni pogin.
O ostalih knjigah velja vse to, kar smo bili že prejšnja leta po vedali. Ponavljamo pa zopet in zopet, da je prevelika različnost v formatu jako neročna. Tudi smo že rekli, da se med ljudstvom na tisoče in tisoče knjig ugonobi in da je temu glavni uzrok ta, ker niso vse knjige sešite in z dosti močnim ovitkom obdane. Na svoje oči smo videli kmeta, ki si knjig niti ni upal prerezati, boječ se, da mu listi ne izpadejo. Da se toraj vse knjige sešijejo ali z žico zvežejo, je tembolj potrebno, ker se mora mnogo zvezkov po več let hraujevati, preden je možno dovršeno knjigo poslati bukvovezu. Te spremembe so prav malenkostne, pa v interesu družbenih knjig prav potrebne in tni pri akujemo, da bode odbor to stvar uvaževal, ter potem tako ukrenil, da bo prav!
Končno pa moramo nekoliko spregovoriti o našem lanskem poročilu Ne rečemo sicer, da bi ne bilo nekoliko ostro, pa to si upamo trditi, da smo govorili popolnoma stvarno, ter smo povest „Doro" ocenili tako, kakor nam je velevala naša vest in pa odkritosrčna ljubezen do družbe in do naroda Ako smo radi tega pri nekojib prišli v zamero, tedaj pač ne moremo zato, mi si pa vkljub temu drznemo trdili, da smo s tem družbi mnogo koristili, kajti smo povestim, kakeršna je „Doramenda za vselej v družbine knjige pot zaprli. Spominjamo se tukaj tudi besed našega dobro znanega kritika J. Stritarja, ki je nam vsem podal tale svet: Kdor čuti v sebi sposobnost, da zamore narodu kaj lepega in ko ristnega spisati, tisti naj to tudi stori, kdor pa t^ga ne zna in ne more — kar ni moči komu zameriti — tisti pa naj na drugi način svojemu narodu koristi in zasluge njegove ne bodo manjše". To so gotovo besede, katerim mora pritrditi vsak pameten človek. Toliko bolj toraj prosimo tiste slov. pisatelje, ki imajo zato dovolj sposobnost , da se družbe kaj pogosto spominjajo, ter vsak v svoji stroki za njo kaj spiše, kajti je gotovo častno pisati knjige, katere vse leto prebira na tisoče ljudi.
Vsem dragim rojakom pa družbo prav gorko priporočamo, zlasti pa tudi našim blagim sotrudnikom. Prav s težkim srcem smo letos opazili, da se slov. učiteljstvo od družbe tako nekako odteguje. Izgovor, da knjige itak lahko dobo bodi si v šolski bukvarni ali pa drugod, tukaj nikakor ne velja in sicer zato ne, ker je naša dolžnost, da smo kakor pri vsaki dobri stvari, tako tudi tukaj ljudstvu v izgled. Prav žalostno je toraj, ako se nahaja na slov. Štajerskem dekanija v katerej družba med učitelji nima niti enega uda, pa kaj porečeš, če slišiš, da v ravno tej dekaniji župuikuje tudi župnik — neud. Kdo se bode toraj čudil, da je potem tudi število udov v tej dekaniji z ozirom na dotične razmere prav neznatno. Zlasti pa bi naše tovariše še na to oporozili, da je treba že v šoli, posebno tistim otrokom, ki mislijo izstopiti, družbo prav toplo priporočati, kajti ravno v teh letih se začne najnevarnejši čas za mladino in marsikateri se po dobrih knjigah odvrne od krivih potov. Bodimo toraj vsi enega duha in enih mislih in delajmo v to da bode družba sv. Mohora krepko rasla in se mogočno razvijala nam vsem v čast in slavo.
Gospod S. M. A d j i c izdal je v Belemgradu knjigo: Ručni rad v liiuškoj školi. Suvremeno pedagogiško pitanje I. Štamparija napredne stranke 1886. 120 str. ciena 8 para din. — V tej knjigi razpravlja pisatelj prašanje ročnih del (Handfertigkeits Unterricht). o katerem razpravljajo nemški učitelji že dalje časa. V tem delu, kteremu bo sledil kmalo drugi, govori Adjic o pedagogih, ki so se bavili do sedaj s tem prašanjem. On jih loči na tri pravce: 1. Na „ekonomski", to je one ki zahtevajo, naj obrazuje šola delavce; 2. na „pedagogiški" po katerem je ročno delo samo namenjeno, naj izobrazuje roke brez materijalnega cilja; 3. na „filosofski pravac", kteri trdi, naj bo delo le podlaga za umno in moralno izobraževanje.
Tako opisuje dalje; kako se izvršuje to delo po raznih evropskih državah, svoje stališče in pomen te stroke za Srbijo bo pa razkladal še le v drugem delu.
Veseli pozdravljamo to knjižico, ker nam kaže, kako pazljivo se bavijo naši bratje z vsem. kar se kaže na šolskem polju. Fr. Hubad.
„Georg Freiherr von Vega. Von Fridolin Kaučič, k. k. Liuetenant im Infanterie-Regimente Nr. 78. Separatabdruck aus dem Organ der militar-vvissenschaftlichen Vereine. Wien 1886." 54 str. Gosp lajtnant Kaučič je občinstvu že dobro poznat po svojih izbornih životopisih slavnih naših rojakov, katere je doslej priobčeval v „Vedete" (na primer životopis pogumnega vojaškega kaplana Frana Lavrenčiča iz Poberža pri Ptuji), v Oseški „Drau", v„Zvonu" in ,,Kresu". Životopis slavnega Vege pa se mu je posebno posrečil in čestitati mu moramo na lepi pisavi in na izredni marljivosti in temeljitosti, da je nabral toliko in tako zani-mivega gradiva. Posebno hvaležni pa smo mu za to, da je korenito ovrgel hipotezo o Vege španjskem rojaštvu in dokazal njegovo slovensko narodnost.
--
Dopisi.
Maribor. (I z p rt i sposobnosti) v jesenskem obroku so se vršili od 15. do 29. nov. K izpitu se je bilo oglasilo 20 kandidatov za občne ljudske (8 za nemški in 12 za nemški in slovenski učni jezik) in ena kandidatinja iz francoščine za meščanske šole. Pri pismeni preskušnji, katera je trajala 3 dni (15., 16. in 17. nov.) so dobili kandidatje te-le naloge: a) iz nemščine: Welche Mittel stehen dem Lehrer zur Pflege der^Vaterlandsliebe zur Verfiigung: b) iz slovenščine: Popis in goja čutil, c) iz računstva v zvezi z geom. oblikoslovjem: 1. Zu einem gemein-schaftlichen Unternehmen gibt A 3300 fl., B 4950 fl., C 6600 fl.; von dem Gewinne erhiilt A 1470 fl.; wie gross ist der ganze Gevvinn? (Sklepi se store v besedah in sicer je izvedejo nemški kandidatje nemško, slovenski slovensko.) 2.^Berechne folgende Einkaufesrechnung oder Factura, welche ein Wiener Kaufmann von seinem Commissionar in Triest erbalt :
12 Sacke Mailander Reis Brutto 2110 kg Tara _15 „
Neto	kg a 23 fl. per 100 kg.. .fl.. .kr.
Spesen :
Sacke, Verpacken 9 fl. 58 kr.
Sensarie V2 0/o	.. . fl. . . kr.
Provision 2 % ...fl. ..kr.
...fl. ..kr.
3. Wie gross ist die Mantelflache eines Kegels, dessen Seite 1 • 86 m ist und dessen Grundflache 0'75m zum Durchmesser hat? d) iz realij: 1 iz geografije: Die Ebene an der Donau; kurze Characteristik der grosseren unter denselben: 2 iz zgodovine: die Verdinste Maximilians I. um die Cultur; 3. iz naravopisja: Praktische Bedeutung des Thones. (Na zadnje vprašanje odgovore slovenski kandidatje slovensko). Gospodična kandi-datinja je rešavala sledeče naloge: a) Nemško spisje: We!clie Mittel stehen dem Lehrer zur Erzielung und Wabrung einer guten Schulzucht zu Gebote? b) Spisje v francoščini: Ueber Moliere's Leben und Werke mit besonderer Beriicksichtigung seines Misanthrope; razun tega imelo se je prevesti neko mesto iz Volney-jevega potovanja po Syriji iu v Egiptu iz nemščine v francoščino.
Izpit je vspešno dovršilo 18 kandidatov in sicer eden (gosp. Zopf iz Ptuja) z odliko, drugim 17 se je pripoznalo navadno osposobljenje. Iz obeh dež. jezikov je delalo preskušnjo 12 kandidatov, 11 jo je prestalo z vspehom, eden pa se je osposobil samo za nemški učni jezik, ker je bil slovenščine premalo vešč. Dva kandidata sta po ustmenem, izpitu (pred učnim poskusom) odstopila. Gospodč. kandidatinja je z vspehom dovršila izpit. Kakor se tedaj vidi iz navedenih podatkov, je izid pre-skušnje prav povoljen in nihče se seveda dobrega vspeha bolj ne veseli, kakor gg. kandidatje, kateri so izpit srečno dovršili. In »Pop." jim želi, da prestoje vsako izmed preskušenj, ki jih še čakajo v življenju, ravno tako povoljno, kakor to, katera jim zagotavlja eksistenco in to se jim bo posrečilo, ako vselej vestno izpolnujejo dolžnosti svojega stanu pridno napredujejo ter ostanejo v vseh položajih trdni in značajni, kakor zahteva njih težaven, a lep poklic! — Zdaj pa še nekaj dobro menjenih nasvetov onim mladim tovarišem, kateri se za izpit sposobnosti pripravljajo. Ker ima po novih naredbah ta izpit značaj praktičnega, se vpraša razen po tvarini navadno še tudi, kako bi se dala v šoli razpravljati. Za izpit pripravljajoč se kandidat toraj naj pri vsaki lekciji, katero je ponovil, še premisli, kako bi tyarino praktično" razpravljal, ako tvarina sploh spada v okvir ljudske šole. Iz realij naj kandidatje pred vsem to temeljito predelajo, kar sodržujejo slovenska in dr. Ulrich ova nemška berila in kar zapopada učni načrt za 6 razredne ljudske šole. Glede računstva in geom. oblikoslovja naj se dobro seznanijo z Močnik ovimi računicami za vse stopinje ljudskih šol ter z njegovima navodoma k ra-čunicam in za obravnavo oblikoslovja. Iz jezikov (nemšk. in slov.) se zahteva temeljito znanje slovnice in spretnost v analizovanju. Vrh tega, da pozna kandidat sloviteje pisatelje in pesnike, njih zasluge za slovstvo ter nekaj njihovih umotvorov, zlasti take, kateri so se vzeli v berila za ljudske šole. Kar se tiče izreje- in ukoslovja, metodike in šolskih zakonov in naredb naj kandidatje v prvi vrsti to dobro ponove, kar so se učili na učiteljišču. Pripomočki, ki se jim za te predmete priporočajo, so dotične knjige Niedergesass-ove, Lindner-jeve in Dittes-ove, potem Kehr: Praxis der Volksschule, Zeynek: Anleitung zum Gebrauche des Lesebuches in znana zbirka šolskih zakonov in naredeb izdana v Gra-cu pri Leuscliner in Lubensky-ju. Iz telovadbe nasvetujemo zaradi slovenskih izrazov Schmid tovo Turnschule, izdano v Ljubljani. Sploh naj kandidatje v nobenem predmetu ne pozabijo slovenske terminologije in kdor nima iz vseh predmetov slovenskih knjig, naj y rokevzame Cigaletovo »Znanstveno terminologijo". Toliko danes. Kandidatje, kateri se bodo po teh nasvetih ravnali ter se na takov način pripravljali ua izpit, smejo sigurno upati, da ga bodo z dobrim vspehom prestali.
S Krškega, meseca novembra. (Zborovanje »Pedagogiškega društva" vŠent Jarneju.) Kakor sem bil Vam že naznanil, je „Pe-
dagogiško društvo" v tekočem šolskem letu imelo prvo zborovanje v dan 4. novembra v prijazni Dolenjski vasi — v Sent Jarneju. Zbralo se je v ta namen iz raznih okrajev IG učiteljev in 3 učiteljice, razuu teh več odličnih Sentjarnejčanov (mej temi posebno predsednik krajnega šolskega sveta g. Vučer, župan g. Bučar, krajni šolski nadzornik g. Poljauec, posestnik in oštir g. Zagorec) in mnogo kmetskega ljudstva — mož in žen
—	skupaj okoli 80 oseb. Učiteljstvo iz Šent Jarneja je skrbelo za olep-šanje šolskega poslopja (zunaj so bili postavljeni maji in raz oken so vihrale narodne in cesarske zastave, znotraj je bila za to odmenjena šolska soba s cvetličjem okusno ozaljšana). Vsa hvala domačemu uči-teljštvu za trud.
Točno ob 10 uri otvori g. predsednik Fran Gabršek zborovanje s primernim nagovorom ter vse doile ude in neude prijazno pozdravi. Na to se prebere zapisnik zadnjega zborovanja, kar navzoči odobre.
Govor o kulturnem razvoju Dolenjcev odpade. Namesto tega je poročal gosp. predsednik o domači vzgoji v obče in sploh kaj temeljito. Navzočim starišem je na srce pokladal, kako naj ravnajo s svojo deco doma, da bodo enkrat dobri kristijani, prida državljani in zvesti sinovi svoje domovine. To priliko porabi g. govornik tudi v to, da došlim starišem veliko važnost ljudske šole razloži in ob jednem še povdarja, da nauki, ki jih otroci v šoli pridobe so za nje edina dota, kojo zamorete revnejši svoji deci dati — in še to ji odrekate, ker jo odtegujete šolskemu poduku. Vsaj je sploh znano, da je Dolenjska od dne do dne revnejša in skrajni čas je že, da se temu nekoliko opomore. Šola je v prvi vrsti poklicana skrbeti za zboljšanje vzgoje in v drugi vrsti pa za napredek in povzdigo kmetijstva. Res so kmetje slišali kako britko resnico, a upajmo, da besede gospoda govornika niso padle na nerodovitna tla. — Za tem še spregovori meščanski učitelj g Josip Bezlaj, ter posestnikom toplo priporoča rednejše pošiljanje otrok v šolo, kajti sedaj imamo na Dolenjskem vinarsko in sadjarsko šolo kamor bodo vsprejeti pridnejši dečki, dovršivši z dobrim vspehom vsaj ljudsko šolo. Tam bodo imeli priliko izvežbati se v vinarstvu; poleg tega bodo še dobivali letne ustanove (štipendije). Tako je g. govornik kmetsko ljudstvo vuemal za šolo in učenje sploh, vsi smo njegov govor živahno odobravali. O šolskem obiskovanje je še g. Abram nekoliko kmetom razjasnil ter jim navedel šolske postave, tikajoč šolskega obiskovanja. Kmetje naj nikar ne mislijo
—	tako jim je rekel — da so učitelji krivi temu, da morajo otroke redno pošiljati v šolo. Kaj še! oni se le ravnajo po postavi in s tem store le svojo dolžnost! — Dobro! Tako je!
O kmetijstvu sploh in v obče sta govorila temeljito gg Lunder in Abram. Prvi je povdarjal, kako bi se po Dolenjskem zanemarjeno sad-jarstvo vspelo na višjo stopinjo; kazal je na letošnji sadni pridelek, kajti vemu vsi, koliko dobička so letos imeli tisti posestniki, ki imajo dovolj sadnega drevja. — Konečno g. poročevalec nasvetuje: Odbor „Pe-dagogiškega društva" naj sestavi dve prošnji, jedno ua si. c. kr. okrajni šolski svet in drugo na vis. deželni šolski svet, v kojih naj se prvi prosi, da bi blagovolil na to delati — in sicer z vso postavno ostrostjo, da po tistih krajih, kjer pri šolah še ni tako potrebnega sadnega vrta, krajne šolske svete prisili takoj preskrbeti zemljišče za šolske vrte; drugi naj pa v tem smislu izda ukaz na vse druge okrajne šolske svete po deželi. Ob jednem naj se še določi vsaj I oral zemlje za to koristno namero.
Gosp. Abram je razlagal o kmetijstvu sploh, kako naj vestni učitelj združuje poduk iz kmetijstva z druzimi šolskimi predmeti, na pr. pri računstvu, prirodopisu, zemljepisu itd. Pripovedoval nam je o zaprekah,
ki jih je imel začetkom svojega službovanja, ko se je jel pečati s kmetijstvom (vzlasti sadjarstvom) od strani — ne priprostih kmetov — ampak olikanih Slovencev, kar ga pa prav nič ni plašilo. Pokazalo se je kmalo, da hodi po vsem pravo pot — in kmalo je imel obilo posnemovalcev. Vsaj vemo vsi iz lastne skušnje, da je naš kmet nezaupljiv, in da se kake nove naredbe težko poprime. Treba ga je toraj vedno podučevati ne le z besedo, ampak tudi z izgledom, kajti le kedar vidi kaj dobrega in koristnega, potem se mu odpro oči in misli: „Vsaj bi ne bilo napačno, ako bi tudi jaz tako poskusil." Govor g. Abrama je bil vsem všeč — in vsi smo bili njegovih misli.
Izmed posameznih nasvetov se je z večino glasov sprejel ta, da se bode prihodnje zborovanje vršilo začetkom meseca aprila prihodnjega leta v Mokronogu. Gosp. predsednik se na to zahvali vsem navzočim — vzlasti gg. poročevalcem — za njihov trud ter zaključi zborovanje s trikratnim „Slava"-klicem na našega presvitlega cesarja Franca Jožefa I. kot prvega pravega ustanovitelja ljudske šole.
Po zborovanju smo se podali v znano Zagorčevo gostilno k skupnemu obedu, kjer smo se med prijaznimi razgovori in raznimi napitnicami prav izvrstno in kolegijalno zabavali. Tudi oni odlični možje iz Sent Jarneja, ki so nas počastili s svojo navzočnostjo pri zborovanju, so ostali pri kosilu v naši sredini, ter so s tem pokazali, da so vneti za napredek šolstva in povzdigo kmetijstva v lepi. toda malo zanemarjeni, a rodovitni Dolenjski. Le tako naprej naj novo društvo deluje in gotovo si bode pridobilo mnogo podpornikov in prijateljev.
Že sedaj šteje nad 130 društvenikov. Gotovo lepo število za tako kratek čas njegovega obstanka!
Razboi'. ,,Zborovanju celjskega učit. društva 11. dan meseca novembra t, 1. se je, kakor zaželjeno, dobro obneslo Sešlo se nas je 19 udov z resnim naprejvzetjem: „Viribus unitis!"
Gospod predsednik otvori zborovanje z prijaznim pozdravom, preide pa kmalo v moloznaneč. da nam je nemila smrt vzela našega obče priljubljenega tovarša nepozabljivega sodruga g. P. Krajnca, kateremu se je v imenu našega društva položil od navzočih tovaršev udov venec na rakev. Navzoči izrazijo svoje sočutje se vstajo od sedežev. Na to sledi vesela vest o pristopu novih udov in sicer g. dr. Josip Serneca. kot podpornega in gg. Lovro Šah-a Franjo Brence-ta kot pravih udov. „Zivili!"
K prvi točki dnevnega reda preidoč. prebere se zapisnik zadnjega, skupnega zborovanja v Žalcu ter se z malimi popravki sprejme. Reše-vanie druge in tretje točke po g Brezovniku, zadevajoč društvene reči in poročilo o IV. dež. uč. konf. štajerski prineslo nam je marsikaj zanimivima. Omeniti nam je najprvlje blaga novica, da sta narodna šola in dom v Ljubljani podvzela izdavanje slovenskih knjig za našo mladino. Čez vse nas je pa zanimalo vestno poročilo govornika kot delegata. Culi smo nezaslišane, žalostne napade na slovenske učitelje činjene po dveh odposlancih slovenske krvi provzročujoče strmenje in občni protest. A radostno smo pozdravljali možato postopanje in krepko zavrnitev napad-nikov po gg. Brezovniku in Robiču. Umestno je, da se njima javno izreče zaupnica in najiskreneja zahvala!
Koncem svojega poročila iznenadi nas vg. poročevalec z važno novostjo, da so slovenski delegati za spodnje Štajersko volili osuovalni odbor v formalno konstituirane „spodnje-štajersbje učiteljske zaveze" s sedežem v Mariboru, kateri ima potrebno ukreniti, da se to potrebno društvo ustanovi.
Pohvalno omeniti mi je tudi govor g. Zupanek a „o varstvu živali", katerega bode govornik priložno nadaljeval. Izmed nasvetov navedem
tukaj ovega g. Jarca, naj bi se prejšna, za našo poslovanje po vsem spretna razrednica opet vpeljala.
Ob 2. uri popoludne napotili smo se k skupnemu obedu, kder smo si prijateljski pogovarjajoč kratili in sladili brige, za kratko pozabljajoč svoje žulje.	B. J.
-*tx»-
Novice in razne stvari.
(„Pesni za šolo in dom".) Vtegnilo bi zanimati, da je g. Gabrijel Majcen svoje pesni za šolo in dom izvršil in rokopis že odposlal vis. ministerstvu v aprobacijo.
(»Matica Slovenska") začela je ravnokar razpošiljati svoje knjige. Nesmo še jih sicer videli, a poročalo se nam je, da baje imajo kaj zanimivo vsebino.
(Nogo zlomil) si je 2. t. m. gosp. Jak. Lopan, nadučitelj na okoliški šoli v Celju in bivši prvi »Popotnikov" urednik. Šel je zvečer po ulici, kjer zdrsne in tako nesrečno pade, da si nad gležnjem nogo zlomi.
[Evropsko šolstvo.] Avstro-Ogrska šteje kakih 290.000 narodnih šol in čez 3 milijone učencev, na 1300 prebivalcev spada 1 šola in 104 učenci na ! šolo, stroški znašajo za vsakega prebivalca 48 kr. Nemčija šteje 42 milijone glav, 60.000 šol, 6 milij. učencev na 700 glav in 100 učencev eno šolo in stroškov 1 gld. 48 kr. na glavo. Francoska šteje 37 milij. glav, 71000 šol, 5 milj. učencev, 500 glav in 60 učencev na šolo in stroškov 74 kr. na glavo. Angležka broji 34 milj. glav, 58.000 šol, 3 milij učencev 600 glav in 52 otrok na šoto in stroškov po 93 kr. na glavo. Spanjska ima 17 milj. glav, 29.000 šol, 3 milj. učencev, 600 glav in 56 otrok na šolo in po 70 kr. stroškov na glavo. Italija šteje 28 milj. glav, 47.000 šol, 2 milij. učencev po 600 glav in 40 otrok na šolo in plačuje po 42 kr. vsaka glava za šolo. Rusija broji 74 milij. glav, 32.000 šol po 36 učencev in 2300 glav na eno šole. Stroški znašajo po 14 kr. na glavo.
[Srbsko šolsko društvo sv. Save] šteje že nad 3000 udov in ima pododbore v Kragujevcu, Valjevu, Arandjelovcu, Pirotu. Nišu, Šapcu. Užici in Zagubici.
[Popotnikov koledar] prične se v osmih dneh razpošiljati in bode do novega leta popolnoma v rokah naročnikov, kar naj vzamejo blage volje*vsi oni p. n. naročniki na znanje, ki ga že reklamujejo. Pri naročevanju naj se nam blagovoljno naznani, za koliko učencev se žele šolski imenik, kajti da vstrežemo raznim potrebam, smo priredili izdaje za 64, 96, 128, 160 in 192 učencev. Kjer je manj tiskovin pa je več praznega papirja za bilješke. Naznanjamo še, da je 1j5 čistega zneska namenjena družbi sv. Cirila in Metoda.
natečaj!
291	Učiteljsko mesto.
Na enorazrodni ljudski šoli v Št. Jerneju pri Ločah se umešča mesto učitelja z dohodki po IV. plačilni vrsti definitivno ali tudi provizorično.
Prošnje z dokazom sposobnosti za poučevanje, v katol. veronauku, naj se do I. januarja 1887 pri krajnem šolskem svetu v Št. Jerneju, pošta Sv. Duh v Ločah do-pošljejo.
Okr. šolski svet Konjice dne 8. novembra 1886,
Predsednik Netoliczha h. r.
Izdajatelj in vrednik M. Nerat.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.