DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 277. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, NOVEMBER 25th, 1930. LETO XXXII. —VOL. XXXII. Suhači trdijo, da bodo za ženske se prav nič ne zanimajo za politiko in svoje državljanstvo predsedniške volitve imeli lastno stranko Washington, 23. novembra.— Nova politična stranka se bo rodila v letu 1932, ako bo republikanska kot demokratska stranka zapustila prohibicijske principe. Tako je danes prerokoval dr. Clarence True Wilson, načelnik metodistovske cerkve za javno moralo in prohibicijo. Prihodnji mesec ima metodistovska sekta važno konferenco, in ob tej priliki bo dr. Wilson povdar-jal potrebo take stranke. "Vsakdo kdor misli, da mi suhi ne bomo nasprotovali predsedn i k u Hooverju," se je izjavil dr. Wit-son, "ako Hoover spremeni svoje stališče glede prohibicije, se jako moti. Nasprotovali bomo Hooverju enako, kot smo nasprotovali v letu 1928 Smithu, ki je bil za prepoved prohibicije. Prepričani smo, da se niti republikanska, niti demokratična stranka ne bo tekom volivne kampanje v letu 1932 izjavila za prohibicijo, toda kakor hitro se to zgodi, tedaj bodo suhači ustanovili svojo lastno politično stranko, in prepričani so, da bodo zmagali z ogromno večino. To pomeni, da bomo imeli v 1. 1932 največji politični boj, kar smo jih 'še kdaj doživeli v Zedinjenih državah. Tudi dogodki tekom civilne vojne, ko je padlo en milijon ameriških državljanov, nN so bili tako pomembni, kot bodo boji med mokrimi in suhimi v letu 1932. Prijatelji prohibicije bodo zapustili republikansko kot demokratsko stranko v tako ogromnem številu, da od obeh strank ne bo ostalo drugega kot pogorišče. Amerika je suha, in suhači imajo inteligentne prijatelje, ki bodo gledali na to, da Amerika ostane suha." To je izjava enega prvih suha-ških voditeljev v Ameriki, in kot se sodi v dobro informiranih političnih krogih, igrajo suhači svojo zadnjo karto,' pri kateri pa bodo izgubili. -o- Fantič je dal življenje za konja Lorain, O., 23. novembra. — Louis Leach, 14 let star fant, je šel v hlev, kjer se je nahajal konj njegovega očeta. Hlev je začel goreti. Ker je fant vedel, da je konj zelo priljubljen očetu, je šel sam v hlev, toda je Pri tem našel smrt. Par minut Pozneje, ko je fant prišel v hlev, se je slednji porušil zaradi ognja, in ruševine so pokopale fanta pod seboj. Tudi konj, katerega je hotel Louis rešiti, je našel smrt v ognju. Demokrati bodo baje pomagali republikancem! Tisoče državljanov prosi Drugi slovenski radio kon-za delo, da bi postali cert v, tej sezoni je bil Washington, 24. novembra.— ženske v Zedinjenih državah se prav nič ne zanimajo za politiko in za izvajanje svojih državljanskih pravic, do katerih so upravičene glasom 19. amend-menta ameriške usrave. Leta 1920 je kongres odobril devetnajsti amendment in tri četrtine držav je istega odobrilo, kar je dalo ženskam absolutno volivno pravico v vseh ozirih, kot jo imajo moški. Toda ameriške ženske se v ogromni večini ne poslužujejo te pravice. Tudi moški nimajo radi, da gredo njihove žene in hčerke na volišče, in posledica tega je, da je še vedno štiri petine žensk, ki ostajajo doma na volivni dan. Le bogate ženske in fanatične zagovornice ženske volivne pravice prihajajo na volišče. . Osemsto raznih družabnih organizacij, ki se pečajo s političnim ustrojem v Ameriki, je zadnje čase obiskalo nad dva milijona ameriških domov in vpraševali so ženske same, če se zanimajo za izvajanje volivne pravice. V 70 slučajev izmed sto so ženske izjavile, da jim volivna pravica ni pri srcu, da so zadovoljne, da so doma pri svoji družini, in naj i le možje skrbijo za politiko, ker ; one nimajo ne časa, ne volje za to. Poleg tega se je možem, ki j so ameriški državljani, silno zamerilo, ker so nastavljene ženske kot uradnice v volivnih kočah. To je vzrok, da je zadnja leta ostalo doma na milijone mož na volivni dan. Poleg tega, da možje sami radi ne volijo, pa pride še dejstvo, da so ženskam volitve še bolj nepotrebne, in da se le malo žensk udeleži volitev. Politični izvedenci so začeli študirati ta položaj, in bodo začeli z enako propagando, da se ženskam odvzame volivna pravica, kot so gotovi krogi začeli s propagando, da se odpravi 18. do-stavek glede prohibicije. TEAMWORK suhaški agenti Washington, 24. novembra.— človek bi ne verjel, toda je resnica, da se oglašuje vsak mesec tisoče ljudi, ki prosijo za delo, da bi postali prohibicijski agenti. Ali je temu vzrok gospodarska depresija, ki prevladuje v deželi, ali pa je prohibicija tako priljubljena, da se Amerikanci zanjo zanimajo več kot za druge stvari. Splošno mnenje pa je, da zvezni prohibicijski uradniki zaslužijo poleg svoje plače kot prohibicijski uradniki, še toliko denarja po strani, da se v resnici izplača postati prohibicijski agent. Zvezna prohibi- jako lep uspeh Pod vodstvom dr. Wm. J. Lau-sche smo irneli priliko poslušati preteklo nedeljo drugi slovenski radio koncert v tej sezoni, ki se je vršil potom WJAY radio postaje, in prav veseli smo ga bili. Stalna slovenska radio ura na WJAY radio postaji je sedaj od 5. do 6. ure popoldne. Malo težko smo čakali celo popoldne, teda smo bili toliko bolj pozneje vedeli, ko se je koncert pričel. Vse je šlo brezhibno. Oznanjevanje jc bilo dobro, a naš sloven ski radio orkester je igral tako, da nam zavidajo Amerikanci to godbo. Radio kritiki v angleških cijska komisija naznanja, da se listih pišejo jako laskave besede je priglasilo tekom zadnjega me- o našem radio koncertu. Omenil seca 5860 oeb za prohibicijske je koncert Mr. Ripley od The agente, 681 oseb se je priglasilo, Cleveland Press, in ravno tako da bi radi postali upravitelj! Mr. Worden od The Cleveland prohibicijskegga urada in na- News. Na programu je bila v daljni tisoči iščejo službe v tem j nedeljo poleg slovenskega orke-ali onem oddelku prohibicijske- stra Miss Molly Kozelly, hčerka ga urada. Gene/al. zvezni pravd- j Mr. Jos. Kozellya iz West Parka, nik Michell je zahteval od kon- Njen glas je tako mehkoben, gresa, da se mu dovoli nadaljnih | njena izgovorjava besed tako petsto prohibicijskih agentov in točna, da se vam glas nehote če kongres to dovoli, tedaj vlada | prikupi. Pela je pesmice "Zvene ve, koga bi imenovala v do-; del sem nekaj novega," "Kaj ne tične urade, ker ima tisoče in bila bi vesela" in "Vsi so priha- Vogelni kamen V četrtek, 27. novembra, praznujemo Zahvalni dan. In ta dan bo ostal tisočerim Slovencem v Clevelandu v večnem spominu, ker se bo na ta dan posvetil vogelni kamen nove cerkve ^are sv. Vida. Mnogo društev Nastopi korporativno, in sam skof bo popoldne pomagal pri laganju vogelnega kamna nove cerkve, ki se gradi na Glass Ave. 61. cesti. 162 družin prosi Dobrodelne družbe v Cleve-tandu niso še nikdar imele toliko Prošenj za podpore, kot pretekle ^ni. 162 družin se je samo v netijo oglasilo za podporo, rekoč, ^a nimajo niti drobtine za je-sti. Posamezne dobrodelne družbe Podpirajo v teh dnevih 6500' P°dpore potrebnih in lačnih družin. številna pisma Iz dopisov, ki jih čitate v Ame- j riški Domovini, je razvideti, ka- j ko se ne samo naši ljudje, pač j pa tudi druge narodnosti, zlasti Amerikanci, zanimajo za slovenski radio program. In v vsakem pismu se zahteva, da se igra za posameznike gotove polke, valčke ali pesmi, če bi mogli vsem ugoditi, bi nas vzelo najmanj 2000 ur na leto. Prizadevali pa si bomo, da ustrežemo, kolikor je pač v danih razmerah mogoče. Slovenska koračnica Poznani slovenski skladatelj Jcs. Pavčič je priredil zadnje čase več slovenskih koračnic, v katerih so posnete slovenske popevke. Columbia grafofonska družba je te koračnice posnela in priredila za javnost več plošč. Mr. Frank černe nam je preteklo soboto demonstriral eno tako ploščo in nam je jako ugajala, želimo le, da bi se ta plošča med narodom zelo razširila. Društvo Euclid Prav prijazno ste vabljeni, da se udeležite v sredo, 26. novembra, prijetne domače zabave, ki jo priredi društvo Euclid, št. 29 S. D. Zveze. Zabava se vrši v špelkotovi dvorani v Noble, O. In tudi purana boste lahko dobili na tej veselici. Igral bo izvrsten orkester. Le pridite! Vsi boste imeli lepo, domačo zabavo. Originalno društvo Zarja ima lepo predstavo na Zahvalni dan Recite, kar hočete, pevsko društvo "Zarja" je imelo vselej lepe prireditve v naši naselbini, in ljudje so se v velikem številu udeleževali teh prireditev, žal nam je, da so nepoklicani faktorji ustvarili spor v pevskem društvu "Zarja," ki je bilo kolikor toliko neodvisno, toda osebne ambicije dveh ali treh ljudi so skušale razbiti društvo. Kako bo ta stvar končno še izšla, o tem bodo govorile sodnije, nas pa zanima v tem času, da opozorimo občinstvo na izvanredno zabavo in predstavo, katero priredi originalno društvo "Zarja" v Slovenskem Narodnem Domu. Poleg par ljudskih pesmic bodo vprizorili tudi pomembno igro "Grobovi bodo spregovorili." Društvo je ob tej priliki izdalo lep program, ki bo občinstvu na razpolago na dan prireditve. Vsi ljubitelji petja, poštenega društva in dobre zabave, ki se vrši po prireditvi, so vljudno prošeni, da se udeležijo v čim večjem številu in tako dokažejo, da imajo še vedno naklonjenost za slovensko pesem, za slovenske prireditve in da jim hi mar osebna sebičnost. Imeli boste lep večer dobre in poštene zabave. Novica iz Kanade Iz Kirkland Lake, Ontario, se nam poroča, da so imeli tam zelo lepo slavnost dne 12. novembra, ko se je poročil Mr. Ivan žužek z Miss Marico Zgonc. Po cerkvenem opravilu so se zbrali v žužkovi hiši, kjer so se ves dan prav lepo zabavali. Jedi in pijače, smeha in zabave ni nikomur manjkalo. In naš poročevalec pristavlja: Bog vaju živi, novoporočenca! in tej želji se pridružujemo tudi mi. Eden pionirjev naselbine: se preselil v večnost Kot smo že včeraj poročali, je nagloma preminul vsem dobro poznani rojak in eden izmed pionirjev slovenske naselbine, Mr. John Blatnik, ki je bil po domače znan kot "Turkov John." Ranjki je bil doma iz vasi Zver-če, fara žužemberk. V Cleveland je dospel pred nekako 38 leti. Prvotno je delal kot pri-prost delavec v tovarnah. Prihranil si je par centov in odprl gostilno ,katero je pošteno in /estno vodil skozi mnogo let. Bil je vedno prijatelj našega lista ob vsakem času. Ranjki zapušča tu soprogo Ano, dve hčerki, Mrs. Ano Petrich in Dorothy, in tri sinove: Johna, Roberta in Ed-warda, ter brata Antona, poleg tega pa dve sestri, Mrs. Rose Zaje in Mrs. Frances Weichich. Ranjki je bil član društva Ribnica št. 12 SDZ in društva Sava. Pogreb dragega ranjkega se vrši v petek, 28. novembra. Truplo bo pripeljano v hišo žalosti, 6304 St. Clair Ave., v torek dopoldne. Pogreb preskrbi A. Grdina & Sons. Bodi blagemu ranjkemu ohranjen časten spomin v naselbini. Saj je bil dobra duša, vedno vnet za vsako dobro stvar, prijazen, pomagal je, kjer je mogel, in bil je dober Slovenec. Preostali družini izrekamo naše prav globoko sožalje! Skupna društva V sredo zvečer, 26. novembra, se vrši seja skupnih društev fare sv. Vida, v navadnih prostorih. Prošeni so vsi zastopniki in zastopnice, da se prav gotovo udeležijo. Poceni obleke Mr. Jos. Stampfel ima te dni razprodajo finih ženskih in de-kličjih oblek. Obleke dobite po $7.95 in $4.75. Prosimo, da pre-čitate oglas. Banditi so ubili dvoje mladih deklet pri roparskem napadu v Chicagi Chicago, 24. novembra. Osem zakrinkanih mladih roparjev' je vdVlo v neko gostilno v bližini tega mesta sinoči. Ustrahovali so navzoče goste z revolverji. Gostje so se morali postaviti v kot in držati roke kvišku. Roparjem je zapovedoval neki mladič, star komaj 18 let. In ko so roparji začeli stikati po žepih navzočih gostov in uslužbencev, in so dobili že kakih $200.00, tedaj je nenadoma odpovedala v prostoru elektrika. Roparji so mislili, da jih hočejo ljudje prijeti, pa. so se pričeli umikati iz prostorov. Pri tem so začeli divje streljati. Da je bila zmešnjava še večja, je neki velik pes skakal med roparji in med gosti in divje grizel roparje kot goste. Roparji so v svojem streljanju ubili dvoje mladih deklet, tri osebe so skoro smrtno ranili, pet oseb je pa težko ranjenih. Poleg tega se poroča iz Chicage, da je bilo preteklo nedeljo ubitih od raznih roparjev in avtomobilov še sedem nadaljnih oseb. Bila je ena najgroznejših nedelj v zgodovini mesta Chicago. jali." Upamo, da jo še slišimo. Pravi umetnik na harmonikah je pa Mr. Martin Resnik, ki je igral tako, da ga angleški kritiki v svojih časopisih še posebno omenjajo. To ni navaden igralec, to je umetnik v svojem poklicu. No, štiri minute .smo bili prekratki za celo uro, kar se bo prihodnjič popravilo. In: pripravite se za prihodnjo nedeljo. Imeli bomo zopet nekaj lepega, na kar bomo lahko ponosni in veseli. 'tisoče prosilcev. In tudi to je ! "plemenita preskušnja," kot se ; je izjavil republikanski predsed-: nik Hoover. Za suhače imajo ; republikanci dosti dela, za brezposelne delavce jih pa ne briga! -_Q- Vest iz domovine i Mrs. Mary Mlinar, 1380 E. ; 52nd St., nam sporoča: V Lu-| kovici, fara Brdo, je nagloma umrla Ivana Testen, roj. Prek. | Zapušča žalujočega soproga Pe-regrina, štiri otroke, očeta, starega 82 let, v Ljubljani dve sestri, Ano Medič in Katarino Be-: Državljanska Šola le ter brata Martina. V Cleve-: K r je v četrt -k, 27. novemb a landu pa zapušča dve sestri in praznik, ko praznujemo Zahval-siccr Urško Debevec in Mary j ni dan, se na isti večer ne bo Mlinar. Ranjka je bila blaga;vršil pouk o ameriškem držav-žena in skrbna mati svoji dru- ljanstvu, pač pa se vrši pouk v žini. Bog daj pokoj njeni duši! - sredo, 26. novembra, ob 7. uri Na Zahvalni dan j zvečer v veliki dvorani javne Kot navadno vsak« leto, tako knjižnice na 55. cesti in St. Clair se bo tudi letos kegljalo na po- Ave. znanem Pozelnikovem kegljišču, Iz bolnice na 6125 St. Clair Ave., in sicer Mrs. Bavetz, 449 E. 157th St. za lepe dobitke. Na "programu" jse je včeraj vrnila iz bolnice, kašo purani, petelini in kokoši. ;m0r se je podala pred tremi Fantje se ta teden že pridno vež- tedni, ket je'bilo svoječasno po-bajo za dobitke in kegljajo, da ;1-0čanc. V bolnico se je podala je veselje! Pa se tudi izplača radi zadobljenih opeklin. Prija-kegljati za take dobitke v teh teljice so prošene, da jo obiščejo časih! jna domu. Zanimivo predavanje Nocoj večer se vrši v veliki dvorani javne knjižnice na 55. cesti in St. Clair Ave., zelo zanimivo predavanje mladega slovenskega odvetnika Jos. A. Križ-mana, ki bo pripovedoval, kako j c potoval po Ameriki za "Ameriško Domovino." Predavanje se začne ob osmih zvečer. Vstopnina je prosta. Darilo Društvo C a r n i o 1 a Tent št. Vogelni kamen Tajnik društva Ložka Dolina nas prosi, da naznanimo članom, da se slednji v polnem številu udeležijo slavnosti ob priliki po-kladanja vogelnega kamna nove clovenske cerkve sv. Vida. Društvo Kras Društvo Kras št. 8 SDZ ima danes zvečer svoj sestanek. Gre se radi veselice, ki jo društvo priredi v nedeljo 30. novembra. Vsi člani naj se udeležijo, in ravno tako tudi kuharice in natakarice. Društvo Lilija Nocoj zvečer ima društvo Lilija svoj sestanek. Pridite vsi, da se bo vse zašilo in zlikalo, ženske, prindsite šivanke, moški pa poiščite kaj knofov. Po-ti-ebno je, da se styar reši. — Tajnik. Poroka V sredo, 26. novembra, se poročita v Jolietu, 111., Mr. Louis železnikar, bodoči glavni blagajnik K. S. K. Jednote, ki biva 1288 The Maccabees, je darova- y Chicagi> in Miss Mary Ursich> lo $50.00 za obrambni fond Klu- Nevesta je sestra dr. Ursicha. bove Zarje. Obrambni odbor se Iskrene čestitke! lepo zahvaljuje tem zavednim društvenikom in želi še mnogo posnemalcev. Banke zaprte V četrtek, 27. novembra, na Lepa prilika Pri slovenskem trgovcu Frank Bela ju, 6205 St. Clair Ave. se vrši predbožična razpro-I Zahvalni dan, bodo vse banke v j daja moških in deških oblek, i mestu zaprte. Enako bodo tu-tdi slovenske trgovine v četrtek popoldne zaprte. Preskrbite se s svojimi potrebščinami v pravem času. O Na Zahvalni dan, v četrtek, 27. novembra, "Ameriška Domovina" ne bo izšla. Poslužite se te lepe prilike! Vile rojenice Pri Mr. in Mrs. Sterle se je preteklo soboto oglasila teta štorklja in pustila družini v spomin zalo hčerkico. Družina stanuje na 854 E. 236th St. Iskrene čestitke! "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto ....(5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po poŠti, pol leta (3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 8117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0628. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No. 277. Tue. Nov. 25th, 1930. Pet sodnikov Pet sodnijskih mest bo praznih v Clevelandu pred ali okoli 31. decembra. Zadnje volitve so to povzročile, ko so bili mestni sodniki izvoljeni za Common Pleas sodnike, in je bil poleg tega Common Pleas sodnik Weygandt izvoljen za apelatnega sodnika. Kadar je izpraznjeno mesto sodnika v tem ali onem mestu, tedaj governer države imenuje namestnike, ki postanejo sodniki toliko časa, dokler se ne vršijo prihodnje volitve. In v tem slučaju imamo v državi Ohio letos izvanredno zanimiv slučaj. V pet sodnih uradov mora imenovati governer pet sodnikov, in ta governer, ki bo dal imenovanja, je bil sam poražen od naroda pri zadnjih volitvah. Vprašanje nastane sedaj, kako bo governer Cooper imenoval te sodnike. Čuje se, da ima na programu samo poražene kandidate, republikance, ki so propadli pri zadnjih volitvah. Za pet sodnijskih mest v Clevelandu je danes priglašenih 60 kandidatov, med katerimi ima governer izbirati. Oglasila se je odvetniška zbornica v Clevelandu, ki ima v tej zadevi prvo besedo in priporočila je svoje kandidate. Odvetniška zbornica v Clevelandu je že pred volitvami v novembru mesecu priporočila ljudem svoje kandidate, in razven z eno izjemo, so bili izvoljeni vsi, katere je odvetniška zbornica priporočila. Od governerja je sedaj odvisno, ali bo poslušal nasvet svojih političnih prijateljev, ki mu svetujejo, da imenuje republikance v izpraznjene sodnijske urade, ali pa naj imenuje može, katere je nasvetovala clevelandska odvetniška zbornica. Med kandidati, katere je ta zbornica imenovala so ljudje vseh strank in prepričanj, sposobni možje, ki bode gotovo verno služili narodu. V splošnem je bilo zadnja leta v Clevelandu tako, da so ljudje volili sodnike brez razlike na vprašanje, kakšni stranki pripadajo dotični sodniki. In v resnici sodnik ne more biti republikanec niti demokrat ali pristaš kakšne druge stranke, ako hoče pravično soditi vsem ljudem enako. Toda od republikanskega governerja Cooperja je pričakovati, da bo v zadnjem trenutku, predno se bo ločil i.z svojega urada, iz katerega mu je narod velel, da odstopi, imenoval samo svoje pristaše. In ti pristaši so bili poraženi pri zadnjih volitvah. To se pravi, četudi samo za kratko dobo, dajati ljudem nekaj, kar sami ne marajo. Governer Cooper je dosti pokazal svojo strankarstvo. ko je v avgustu mesecu imenoval za apelatnega sodnika John Cline-a. Pri novemberskih volitvah je bil Cline zopet kandidat za sodnika, toda je bil z veliko večino glasov poražen. Znamenje, da governer Cooper ne zna izbirati sodnikov, znamenje, da ne sme slediti svoji volji in upljivom Maschketa, ker ljudje temu silno nasprotujejo. "Ameriška Domovina" ni interesirana v nobenem kandidatu, razven v enem. In to je odlični elevelandski državljan — George A. Green. Dasi je po prepričanju republikanec, toda jako zmeren, pa je zmožen in zrel za sodnika kot skoro nihče izmed predlaganih kandidatov. George A. Green je bil svoječasno pomožni ravnatelj elevelandskih šol, nakar je deset let z nenavadnim uspehom vodil državljanske šole v Clevelandu, lansko leto je pa bil imenovan za člana civilne komisije.' Njega je priporočila odvetniška zbornica, zbor sodnikov in vsi pošteni državljani zagovarjajo njegovo kandidaturo. Sodnik v Clevelandu se ima pečati s tako raznovrstnimi problemi, kot težko kje v drugem mestu. In nihče izmed postavljenih kandidatov ni bolj zmožen, da postane mestni sodnik kot je George A. Green. Poznamo ga zadnjih 20 let, in v teh letih je toliko dobrega storil ne samo za naše ljudi, pač pa za vse druge narodnosti, poleg tega, da je bil vedno polnokrven Amerikanec, da bi njegovo imenovanje gotovo naredilo najboljši vtis v Clevelandu. Tozadevno je ' Ameriška Domovina" posredovala pri governerju Cooper ju. bil vzrok nestalno delo in so se morali člani preseljevati iz kraja v kraj, kar je povzročilo razpad organizacije. Glavni vzrok, ki pride v poštev, je pa gotovo ta, da člani novo ustanovljene organizacije ne računajo naprej, koliko naporov, truda in stroškov bodo imeli poprej, kot jim bo mogoče samo površno zaigrati kako koračnico ali valček. Zatorej jim pogum upade, ko ne vidijo zaželjenih rezultatov pred seboj, vsled česar enostavno odstopijo in tako onemogočijo, da bi obdržali organizacijo tudi tisti, ki so vztrajni in pogumni in ki bi radi z delom nadaljevali. Ne more se pa tega reči o godbi "Bled," kajti ona je imela v sebi toliko življenske sile, da je prešla zmagovito preko vseh teh ovir in danes lahko s ponosom zre na svojo prošlost, in da je bilo nje članstvo tako vztrajno, da lahko letos obhaja svojo 15-letnico obstoja, dočim je že toliko podobnih ustanov pozabljenih. Kar se tiče bodočnosti te godbe, izgleda, da se bo še ohranila pri življenju in se v vseh ozirih še izpopolnila, kajti v svoji sredi ima danes polovico članov, ki so tukaj rojeni slovenski mladeniči, ki imajo sposobnost in trdno voljo nadaljevati započeto delo. Seve, da se je godba "Bled" obdržala toliko časa, gre priznanje njenim starim članom, kakor tudi tistim, ki so pozneje pristopili in se žrtvovali, da so omogočili njen obstoj. Zatorej, cenjeni rojaki in rojakinje, se tudi vi izkažite hvaležne tej mali kulturni organizaciji, ki se je skozi petnajst let trudila, da se je obdržala pri življenju, in ji pomagajte s tem, da posetite njeno prireditev dne 30. novembra ter tako dokažete, da ste tudi vi pripravljeni nekaj žrtvovati za svoje kulturne ustanove. Obenem boste pa dali članom godbe "Bled" novega poguma, da se bodo še vztrajnejše oprijeli započetega dela. Omeniti moram, da so nam šli slovenski trgovci, razna društva in domovi zelo na roko pri nabiranju oglasov, za kar jim naj bo izrečena iskrena hvala. Odvisno je torej od vas, cenjeno občinstvo, v kaki meri boste posetili naš koncert. Vstopnina je samo 50 centov za osebo kar ni mnogo za tako bogat program, kajti razen godbe bodo nastopili tudi razni znani pevci. Celotni program prireditve bo pravočasno priobčen v listu. Zatorej vam kličem: nasvidenje dne 30. novembra v S. D. Domu na Waterloo Rd., ob 7.30 zvečer! Se vam priporočam za dobro udeležbo L. Z. je bila. Kakor vselej, tako bomo gledali tudi sedaj, da bo cenjeno občinstvo postreženo v vseh ozirih. Ker je to prva igra, s katero pričenja naše dramsko društvo to sezono, zato upamo, da se boste odzvali v polnem številu, kakor ste se še vselej odzvali našemu prijaznemu vabilu. Pripeljite tudi svoje znance in prijatelje seboj. S tem boste pripoznali trud in požrtvovalnost igralcev, kateri so najbolj veseli in zadovoljni, kadar vidijo polno dvorano gledalcev. To je njihovo plačilo in takrat nastopijo veselo in zadovoljno. Na svidenje 30. novembra! S pozdravom, Mathew Debevec, tajnik. Barbertcn, O.—Pred par leti je v Ameriki zrastla nova organizacija, S. ž. Z., katero smo ženske sprejele z velikim navdušenjem in veseljem. Koj prvo leto je ta organizacija izdala krasno knjigo "Ameriška Slovenka" z mnogimi podučnimi članki in praktičnimi nasveti, ki so nam ženam tako zelo potrebne. Sedaj ta organizacija izdaja svoj list, mesečnik, kot glasilo, "Zarjo." Kaj beremo v "Zarji?" Zopet same podučne članke. More li katera žena reči: "Meni tega ali onega ni potreba brati; jaz to sama vem." Nikakor ne, kajti vse potrebujemo poduka. Nobena ni tako srečna, da bi znala vse. Ene se dobro razumejo pri kuhi, druge v gospodinjstvu, zopet druge pri vzgoji otrok itd. Tako res vsaka nekaj zna, toda nobena ne vsega. Ali ni torej res glasilo S. ž. Z. najbolj važen list za nas žene, da potom tiska dajemo in prejemamo nasvete ena od druge. Sedaj pa se vprašamo: ali pa ta list res porabimo v svojo korist? Na žalost — ne! Prijela sem novembrovo številko. Vesela odprem, čitam prvi članek izpod peresa č. g. Rev. A. Schif-frerja. Krasna primera sedajni razkošnosti. Drugi članek, v katerem.nas pisateljica tako skoro materinsko podučuje glede, žen- ske obleke. Resnica je, kakor pravi, da obleka naredi človeka. Tako berem članek za člankom, ki so vsi skrbno sestavljeni le v pomoč in poduk nam ženskam, ako jih le pravilno premislimo. čitam dalje stran 188: Glasovi članic podružnic. Nič več poduka, nič več razumevanja, sami protesti, grožnje, re-zolucije; me zahtevamo to, me hočemo zopet to, konvencija ni imela prav, da je sprejela to in •v Ce verjamete, al' pa ne... Tukaj je zopet ena nežna cvetka, ki zasluži, da se jo priobči: "O, ti nesrečni Jaka, kako sitnost mi je napravil, ker je mislil, da se mora pohvaliti, kako smo pri nas po njegovem recep- to itd. Rada bi vprašala te čla: tu posodo pomivali. Res smo jo nice, kje so bile pa pred konven- in jo še bomo. Vsak večer, ko cijo? čas razmotrivanja je mi- pridejo naši ljudje z dela, pa se nil, ni prav sedaj razburjati mi-j spravimo po trije, da jo lepo in roljubno ženstvo. čisto pomijemo, kakor se spodo- Organizacija je ustanovljena bi snažnim ljudem. In takoj pr-na katoliški podlagi. Res, usta- vi dan so prišle moje sosede in novile so jo katoliške žene. Pra-! prijateljice in me prosile, naj vila govore: v pomoč in izobraz- pokažem, kako se posoda pomi-bo slovenske žene v Ameriki, ni- Iva, da jo bodo tudi one tako po- kakor pa ne v prepir in strankarstvo. Takrat se je sprejemalo vse, kar je katoliškega. Kato-ličanje smo pa vsi, ki smo krščeni po katoliški veri. Kakšna katoličanka si pa ti ali jaz, ve pa le Bog. Prepogosto se zgodi, da je med nami katoličani veliko pobeljenih grobov. Nikdar se ne bahajmo z imenom, pač pa raje pokažimo biti vredne imena katoliške žene. Ako smo pa mogoče le po imenu katoliške, smo podobne besedam Kristovim, ki je rekel: "To ljudstvom me sicer časti z ustnicami, a njih srce pa je daleč od mene." Čast in priznanje onim, ki se za to ime potegujejo, a naj bi pomislile, da Bog ni ustvaril sveta prvi dan, pač pa lepo polagoma : eno za drugim. Vihra ni še nikjer storila nič dobrega, tako tudi ne more par članic kar čez noč prenoviti več tisoč žensk v praktične katoličanke. Ali ni narodni greh, lepo cvetočo organizacijo sedaj cepiti ali celo trgati v cunje? Gotovo bi se vse sčasoma uredilo mirnim potom. Me ženske se pač izmišljamo vsak dan drugače. Ali je. to tista hvaležnost, ki smo jo dolžne našim ustanoviteljicam, našim gl. uradnicam za njih trud in delo? O priliki še več. Članica podruž. št. 6. NESMRTNA MORSKA KAČA 1 D O 1 P 1 S 1 Cleveland (C'ollinwood), O.— — v splošnem rečeno, za vso slo-Dovolite mi nekoliko prostora v : vensko naselbino. Kolikor je listu Ameriška Domovina, da j meni znano, je godba "Bled" edi-pojasnim vsem tistim, ki še ne j na kulturna ustanova te vrste v vedo in ki radovedno sprašuje- j Ameriki, da ji je bilo usojeno ta-jo, kaj se bo vršilo dne 30. no-!ko dolgo življenje in da je po 15 vembra v Slovenskem Delav-1 letih samožrtvovanja in truda-skem Domu na Waterloo Rd., in i polnega dela še tako čila in zdra-katera organizacija bo imela tu i va, da je v stanu nastopiti pred svojo prireditev. Hočem vam j občinstvom s tako izbranim in torej na tem mestu ob kratkem; težkim programom, kakor ga povedati, da na gori omenjeni bo vprizorila dne 30. novembra, dan se bo vršil v SDD Velik kon-| Znano nam je, da so se orga-cert s plesom, katerega vprizori nizirale slične ustanove po več Hlovenska godba "Bled" v proslavo petnajst - letnice svojega obstoja, katerega bo praznovala ta dan. To je velikega pomena tako za člane godbe "Bled," kot tudi za vse one, ki ljubijo glasbo slovenskih naselbinah v prošlih letih in mnogih teh sem bil član tudi sam. Ampak priznati moram, da so skoro vse imele zelo kratko življenje, bodisi iz enega ali drugega vzroka. Včasih je Euclid, O.—Ker opazim bolj malo dopisov iz naše naselbine Euclida, zatorej sporočam javnosti par vrstic, tako da boste vedeli, da smo še pri življenju in zdravi. Kar se tiče dela so razmere pod ničlo, kakor povsod drugod. Delo se odpira samo v časopisih, ne pa po tovarnah, temu dokazuje čim večja brezposelnost, katera narašča od dne do dne, tako da stoji pred nami vprašanje, kedaj tla bo boljše. Kar se pa ti,če življenja na društvenem polju, je pa še vseeno nekam živo in veselo. Prireditev imamo vedno dovolj od raznih društev in klubov, katerih imamo precejšnje število v naselbini, akoravno naselbina ni ravno velika. Med temi je tudi dramatično društvo Adrija, katero od časa do časa priredi nam kako predstavo, nam v zabavo in kratek čas. Obenem pa tudi goji in širi kulturno življenje v naselbini. Ravno sedaj se pripravlja na igro enodejanko pod imenom "Stara mesto mlade," katera se vrši dne 30. novembra v S. Društvenem Domu na 20713 Rccher Ave. Pričetek ob 7. uri zvečer. Podrobnosti ne bom opisoval, omenim pa samo to, da vsakdo, kdor sej bo udeležil te predstave, mu ne bo žal; kdor se pa ne bo udeležil, mu bo pa prav gotovo žal, ko bo slišal pripovedovati j pravo Nad dvesto poročil o morski kači je znanih iz zadnjih treh —štirih stoletij. Zadnje tako poročilo je izšlo meseca julija letos v enem vodilnih angleških znanstvenih časopisov; nanašalo se je na morsko kačo, ki jo je neki videla za časa svetovne vojne posadka nekega podmorskega čolna. Svet si morske kače ne da vzeti. . . Najboljšo povest o morski kači je napisal Rudyard Kipling v svoji noveli "A Matter of Fact" — "Dejstvo." Trije časnikarji, en Anglež, en Američan in en Holandec so se vozili z oceanskim parnikom in videli — golo dejstvo ! — pravo in resnično morsko kačo. (Kipling izrečno naglasa, da so bili tedaj vsi trije popolnoma trezni.) Pošast je bila omamljena in je izdihala kot žrtev velikega vulkanskega potresa. Vsi trije časnikarji so napisali o dogodku vsak svoje poročilo in vsak je pripisal: "Od očividca." Ko so pa dospeli na Angleško, sta Američan in Holandec raztrgala svoja rokopisa; Anglež je svojo povest poslal nekemu listu, a je izrečno izjavil, da si jo je izmislil in da je zgolj tvorba domišljije. Ne da se dvomiti, da so bili mnogi "očividci" vseh dob pošteno prepričani, da so res videli morsko kačo; videli so pa po vsej priliki jate morskih prešič-kov ali šilastih rib ali lovke ogromnih sip ali šavje morskih rastlin itd. Mnogokrat jim je pa utegnil motiti vid — rum ali whiskey. V prejšnjih stoletjih so imeli morsko kačo za znanil-ko raznih nesreč kakor zvezde repatice. Največ ljudi, ki so trdili, da so videli morsko kačo, se je oglasilo leta 1830. To je bil kapitan in moštvo neke ameriške barke. Pošast je imela na vratu baje grivo; in kolikokrat je je slišal sikajoč šum, kakor bi iz kotla uhajala vroča sopara. — Meseca oktobra 1847 so opazili morsko kačo kapitan in častniki angleške vojne ladje "Daedalus," in to v bližini otoka'St. Efelene. Kača je imela glavo kakor ogromen kuščar, a dolga je bila nad sto čevljev. Njeno žrelo, ki je bilo polno ostrih zob, je bilo tako veliko, da bi mogel v njem stati visokorasel mož. v— Dve leti nato je poročal angleški strokovni list "The Zoologist" o boju med prilično majhno morsko kačo in par ribiči. Ko so ribiči streljali na kačo, je bruhnila iz sebe jato rib; iz teh rib so izhajali močni električni udarci, ko so jih ribiči prijeli z rokami. — Leta 1880 so poročali iz Sansi-barja o boju, ki se je vršil med ogromno morsko kačo in kitom; zmagala je kača. . . Krasen primerek morsko kače — vsekakor v prepariraneni stanju — je leta 1895. kazal v Ameriki in Evropi neki dr. Albert C. Koch. Okostje je bilo dolgo 114 čevljev. Koch ga je krstil za "Kralja morij." Slednjič je okostjfe priromalo v dres-denski muzej in tu so dognali, da je bilo okostje umetno sestavljeno iz anatomičnih delov številnih kitov neke izumrle vrste. Kljub temu razkrinkan ju je dr. Koch par let nato sestavil novo morsko kačo, to pot iz medvedjih in biyolskih kosti. In tudi to pot je uspel pri občinstvu, ki kakor rečeno, enostavno hoče imeti svojo morsko kačo. mivale, ker večjega trubelna in sitnosti ni, kot to delo. Vsak se brani: jaz je ne bom, jaz tudi ne, pa naj osfcine čez noč, jo bomo pa jutri pomili. In tako dalje. Pa sem jim svetovala, ako jih to veseli in ako imajo čas, naj pridejo prihodnji večer vse skupaj, da ne bom vsako posebej učila, ker to preveč časa vzame. "Le pridite," sem rekla, "bo tudi malo mokrote pripravljene, ker pri pomivanju kuhinjske posode človek postane zelo žejen." In res so prišle prihodnji večer, polna kuhinja nas je bila. Tri smo začele pomivati (jaz ne, ker sem bila tako za eno pol basovke). Vprašam jih: "Ali ste vse tukaj ?" Ves ženski zbor se oglasi: "Vse!" In zopet jaz rečem: "Sedaj pa začnemo pomivat po Jakatovem receptu. Ti, Mary, pomivaj, ti, Annie boš brisala, ti pa (imena ne bom povedala), boš nesla vsako posodo posebej v špajzo in lepo vložila vsak predmet na svoje mesto." In ji vrata odprem, da bo videla, kam bo posodo nosila. Ko odprem vrata, se ona zadene z nogo v neko trebušasto posodo in ker mora v vsako stvar utakniti svoj nos, takoj vpraša: "Kaj pa imaš tukaj?" Jaz ji odgovorim, da je to tista galonca, katero sem včeraj obljubila pripraviti, da ga bomo vsaka en kozarček stisnile na zdravje onih, ki so ga v Kanadi pri pomivanju pili. Pa si res "kšajt," mi reče. In pomivanje se prične kot ena, dve, tri. Ena je pomivala, druga brž brisala, ter jima je šlo res dobro od rok. S tretjo je bil pa večji križ, vedno smo jo morale čakati, da pride iz "špaj-ze." Kaj pa delaš tako dolgo tam notri? Pridi no ven, mi te že čakamo!" Pa je hotela tista, ki je brisala, zgrabiti en pisker in ga nesti za njo, pa sem jo ustavila, češ, da tako se ne sme, ker bi ne bilo točno po receptu, ona mora samo proč nositi. In nismo mogli zapopasti, kaj jo vsakokrat zadržuje tako dolgo v "špajzi." Meni je pa kar nekaj reklo, da nekaj ne bo prav in dozdevalo se mi je, da bomo na koncu pomivanja vse razočarane. Pa je moja beseda meso postala in se je zgodilo, kakor sem mislila. Ko je bil pomit zadnji 30 ubitih pri potresu kraljevini Albaniji Tirana, Albanija, 22. novembra. — V Valona okolici je divjal včeraj silovit potres, tekom katerega je bilo ubitih 30 oseb Stotine hiš je bilo tekom potresa porušenih. od drugih, kako lepa predstava I dvignila svojo glavo iz valov, senoleten. Habsburški denar zaplenjen na Ogrskem Budimpešta, 22. novembra. — Ogrska vlada je dala zapleniti pesebni kovani denar, ki so ga izdali ogrski legitimisti ob priliki, ko je princ Oton postal pol- Milijonarski kontraktor ubit pri padcu New York, 21. novembra. Reginald Murray, milijonski kontraktor, ki si je šel ogledat neko novo stavbo na Fifth Ave., je padel danes iz 58. nadstropja navzdol na cesto in obležal mrtev. I >nc 1. decembra izda poštni urad nove poštne znamke s sliko Hardinga. * Tekom politične debate v Duesseldorfu, Nemčija, je neki komunist ubil nekega fašista. pisker, vse nakmalu zakriče: "živijo, Jaka, posoda je pomita, sedaj ga bomo pa vsaka en kozarček!" Hitro skočim po galonček, pa joj in prejoj, kako je lahak! Hočem nekoliko poplajhat ž njim, pa kako se prestrašim, ko ne slišim nikakega šumenja in odziva v galončku. Pa zavpijem na tisto, ki je nosila posodo v "špajzo:" "Tristo hudnikov ta črnih, kaj si vse spila? Kam si ga pa devala, saj,bi ga bilo za vse dovolj, pa še ostalo bi ga bilo." Videti bi jo morali, kako se je smejala, da se je kar za trebuh držala in rekla: "Jaz ga imam že dovolj, vi si ga pa kupite, ako ga hočete piti!" "No," rečem, "take manire pa še nisem videla in ne dočakala." žalostno se je končalo naše pomivanje, človek pač nima sreče. Jaka se mi je pa tudi smilil, ko je moral čez tisto brv in se je prelomila ravno takrat, ko je vodo čez nesel, da je bil ves moker. Tudi jaz sem bila, ko sem šla s škafom po vodo v starem kraju. Kakor znano, se zbirajo tam fantje v nedeljo popoldne pod vaško lipo, če pa lipe ni, pa pri studencu ali vodnjaku, kjer so ukrepali vsakojake stvari. Nikoli ne bom pozabila neke nedelje popoldne. Prišli smo bili že od večernic in hotela sem iti malo pokramljat k svoji prijateljici, ko vidim skozi okno celo gručo fantov pri vodnjaku. Hitro zgrabim za škaf, da grem po vodo. v škafu je bilo še polovico vode, katero kar v travo zli jem. Pa kar brez svitka sem šla, da pokažem fantom, da znam vodo nositi brez svitka in ne da bi škaf držala z rokami. Saj veste, da se hoče vsako dekle postaviti pred fanti. Nalijem vode in zadenem škaf na glavo kar z dvema prstoma, kakor je to napravil Jaka v Kanadi. Ponosno odšumim proti domu, kar sama sebe sem bila vesela, da jo znam tako nositi. Naenkrat se začne pa škaf- premikati na glavi, zdaj na eno, zdaj na drugo stran in voda pljuskne po meni od vseh strani, da je vse od mene curlajlo. Po obrazu mi jo je toliko padlo, da sem kar sapo lovila. Toliko se mi je vseeno posrečilo, da sem škaf obdržala na glavi in da sem si to sramoto prihranila, da mi ni škaf štr-bunknil na tla. Pa vem, da bi mi to vsi privoščili, samo Jaka ne, ki je poskusil, kako se voda na glavi nosi. Ko so fantje videli, kako me škaf nosi semintje, pa v smeh. Tako so se smejali, da se kar potolažiti niso mogli. Eden je za menoj zakričal: "Ti boš pa še vodo nosila po svetu, ki nisi za drugo kot za šivanko držat, pa še tista ti bo iz rok zletela." Pa ko bi se bilo to vsaj pozabilo, pa se ni. Vsak, ki me je pozneje srečal, me je vprašal, če sem se že posušila. Veseli me, ker se Jaka hvali, kako dobrega kuharja so imeli seboj v Kanadi, da je bil vsak dan fižol na mizi. Ja, ja, fižol je jako zdrava in tečna hrana in posebno za take, ki prenočujejo v prosti naravi. Spominjam se, da je enkrat pisal o Ribničanih, ki so jedli mleko: kislo mleko, in pregreto mleko in mleko vrh mleka in sesedeno mleko, in ne vem kakšno še. No, vi ste pa fižol jedli ravno tako v Kanadi. Največ ste ga pojedli iz kant in ste si ga gotovo tudi v žepe natlačili, ko ste šli na lov, da ste ga zobali po poti, kakor kostanj. Tudi našim elevelandskim lovcem bi priporočala, da ga vzamejo seboj na lov, da ne bodo toliko streljiva potrošili. Jaka tudi piše, kako je bil povabljen na večerjo k Mrs. Kluk. Gotovo je v duhu gledal težko obloženo mizo, pa je bila sama župca. Ko se je Mrs. Kluk enkrat vsedla k mizi, je vedel, da ne bo nič drugega, pa je še enkrat zajel. Ej, naš Jaka zna! Jaz strašno rada čitam te kanadske doživljaje Jakatove in ostale družbe. Da bi se le tako hitro nc končalo. Pa brez zamere, Antonia Jevnik- . dva tedna v kanadskih gozdovih Ptte JAKA DEBEVEC Tako sem tudi jaz začel navijati Jova in ga spraševati vse mogoče stvari: koliko medvedov je ustrelil, koliko srnjakov, koliko moosov, če je že kedaj srečal volka itd. Pa sem ga tako dolgo drezal, da je začel pripovedovati : , "Nekoč sem ležal blizu nekega prelaza in klical moosa. Postavil sem se tako, da sem obvladal stezo, ki je vodila iz močvirja v gozd. Precejkrat sem bil že zatrobil, ko opazim na tistem prelazu neko sivo stvar. Spoznal sem takoj, da je moose, čeravno sem videl samo njegov hrbet. Pomerim in sprožim in moosa kar zmanjka, že hočem hiteti proti kraju, kjer je padel, ko se pokaže zopet njegov hrbet. Zopet ustrelim in zopet pade na tla. Ni se še dobro razkadil dim iz puške, ko se spet pokaže moosov hrbet. Sedaj mi je pa že vroče postalo, misleč, da sem ga dvakrat zgrešil, dasi sem dobro pomeril in malokedaj zgrešim. Zopet ustrelim, moose zopet pade, pa se zopet dvigne. "O, milijon vragov," si mislim, "da bi trikrat po vrsti zgrešil, tega ne morem verjeti, še enkrat sprožim in zopet izgine moose izpred mojih oči. čakam nekaj časa, da vidim, če bo zopet vstal, toda ni se prikazal več. Grem Previdno do kraja, kjer sem streljal na moosa in v svoje veliko začudenje vidim na tleh štiri velikanske moose, ki so ležali eden poleg drugega. Sedaj sem šele spoznal, da je bil vsakokrat, ko sem streljal na moosa, drugi ni da sem z vsakim strelom enega prekucnil." Jaz se obrnem k doktorju in rečem: "Do sedaj sem mislil, da znajo samo slovenski lovci lagati, sedaj pa vidim, da jih v tem o z i r u Kanadčani prekašajo." Potem se pa obrnem k Jovu in mu rečem: "Dober strelec si. Joe, pa misliš, da ne bi bila dva moosa zadosti, če vzatneš dva Proč, pa ti bomo verjeli." "Naj me prec. . ." zine Joe, Pa ga doktor prekine: "Saj je orajt, Joe, saj ti verjamemo. Na Jakatove besede se itak ni treba ozirati. Kar še kaj nam povej." "Kaj bom pripovedoval, ko sp mi pa Jack smeje." "Joe, tudi če nam poveš, da si streljal na ribe, ki so skakale Po smrekah, pa ti obljubim, da ne bom nobene rekel, ampak ti bom verjel, kot Turki svojemu Mohamedu." "Nu, dobro! Nekoč grem v Veliki zimi v gozd, da poderem kakega srnjaka. Kakor veste, nosimo tukaj v snegu vedno 8nežne čevlje, da se noga ne vdira v sneg. Kdor se navadi na take čevlje, ga popolnoma nič ne ovirajo, ampak se hodi v "jih kot po suhi zemlji. Seveda, kdor pa ni navajen hoje v teh čevljih, bo stopil z enim čevljem na drugega in se bo zapravi v sneg, da se bo komaj ven Skopal, Hodim že precej časa po gozdu, ko zapazim, da se mi je jer-'"enje pri snežnih čevljih odvezalo. Prislonim puško ob dre-v°. pa grem k bližnjemu podrtemu deblu, da naslonim nogo 111 da si zopet privežem jerme "je. Ravno se sklonim k nogi, naenkrat zapazim onstran debla velikega volka, ki se mi vso moč reži in me gleda. Oči 8e mu bliskajo, dlaka po hrbtu mu ježi in kaže svoje ostre i°be, nabrušene kot šivanke. Uška je stala ob drevesu kakih ^set korakov za menoj, in pri nisem imel drugega, k o 1 ^alo ročno sekirico, zataknjeno Pasom. To sekirico vzamem ll!isa pasa in stopim korak nazaj, Nk trenotek pripravljen, da se 0 volk vrgel name. Tako se delava nekaj časa in povem V,lm, Jacku 'še posebej, da sem v duhu poslovil od svoje dra-družine, sklenil pa, da si bo volk dobro zapomnil, kedaj Je poželel mojih suhih kosti, '^ako sva se gledala nekaj ča-vsak s svojimi občutki v w Jaz nisem umaknil svojega pogleda od njegovih oči, ampak sem mu zrl pogumno v obraz, dasi so. kolena nekam čudno šklepetala v hlačah. Ker se volk ni hotel premakniti, sem stopil jaz hitro tri korake nazaj. V tistem hipu pa volk preskoči drevo in zopet obstane. Tako sva si zopet stala kakih deset korakov narazen. "Ej, da bi imel sedaj svojo karabinko v roki!" si mislim. Toda do nje sem še vedno imel pet korakov in tudi če bi skočil do nje, bi ne imel časa pomeriti in sprožiti, ker bi planil volk poprej name." Dokler sva se tako gledala, je bilo že še, kaj bo pa, če volk napade! Tako stojiva precej časa, na glavi so mi stali lasje pokonci kot žeblji in pot me je oblival, da sem bil kakor kuhan. Naenkrat se pa volk obrne, skoči nazaj čez podrto drevo in se počasi izgubi v grmovje. Hitro skočim po puško in namerim proti volku, toda njega že ni bilo nikjer. Bil sem pa vseeno tako prestrašen, da nisem šel za njegovim sledom, ampak sem se kar obrnil in šel naravnost domov. No, kaj bi bil pa ti napravil, če bi bil takrat v moji koži. Jaka?" "Kaj bi bil napravil, me vprašaš? Enkrat bi rekel: harduš, enkrat pa hudič in malo zacepetal z nogami, pa bi jo bil volk ulil, da bi se bilo kar kadilo za njim." Vsa družba se zasmeje, vendar pa jim ta smeh ni šel prav iz srca, ker sem videl, kako so se ozirali v temo in se stisnili skupaj, misleč, da je tnorda kaka volčja mrcina v bližini. "Pa si bil še kakšne drugikrat v taki nevarnosti, Joe?" vprašam. "Enkrat sem bil, takrat pa sem srečal medvede." "Dajno povedat, lepo te prosim, da nam bo krajši čas." "Pa naj bo. Neke jeseni se vračam domov precej pozno popoldne. Bil sem po svoji službi in se nisem posebno zmenil za divjačino. Pridem do širokega potoka, preko katerega je bila položena brv iz hlodov. Prekoračil sem že skoro dve tretini brvi, ko se na nasprotnem koncu, skoro tik pred menoj pokaže velikanski medved. Ustrašil sem se tako, da mi je padla puška iz rok doli v potok. Kaj naj pa storim sedaj ? Medved se postavi na zadnje noge in se počasi vali proti meni. Takrat se pa jaz obrnem in jo hočem ubrati nazaj, od koder sem prišel. Pa, joj, strah in groza: od nasprotne strani prihaja pa drugi, še večji medved, ki strašno odpira svoje žrelo in steguje svoje tace proti meni. Kaj naj storim pa sedaj ? Joe umolkne in si prižge ugaslo pipico, mi pa nestrpno čakamo, kakšen bo izid tega strašnega trenotka. Joe pa kar strmi v ogenj in ne reče besede. Postali smo že nestrpni in ko le ne odpre ust, se ne morem več pre-magati, pa ga vprašam: "No, in kaj se je zgodilo potem?" "Kaj? Nič — požrla sta me!" Nekaj časa strmimo vsi vanj, potem, seveda, pa prasnemo vsi v smeh. Jej, kako nas je potegnil. "Zdajle si nas pa malo pocukal, kaj, Joe?" mu rečem. "Ja, tale je bila predvsem zate, ki mi nisi prej verjel, da sem štiri moose v petih minutah ustrelil." Dobro vol j ni Joe se prijazno nasmehne in popravlja ogenj, ki je bil med tem časom že nekoliko pojenjal. Sklenil sem pa že takrat, da ne bom nikdar več Jovu metal naprej, da laže, ker se je znal dobro potegniti za svoje pravice. Potem smo razgrnili svoje bojne načrte. Joe in jaz bova šla ob pol petih zjutraj s čolnom doli do jezera, Anton in Johny pa k onemu jezeru, kjer sva bila poprej midva. Doktor naj gre dražit ribe k potoku, Frank naj si pa pomaga, kakor ve in zna, umiHniiiHiiinMiiHHiinmiiiiiHiiiiiniiii T. O. Bridges—Ant. Anžič NA POMOČ! Novele Grazia Deledda imniiimmmimmiiiiiiimiiiiiiimiiimii Prej ko v dveh urah je družba prišla do skupine visokih dreves. Andy je hitel naprej in videli so ga, kako je zdirjal dol po bregu. Ko se je vrnil, se mu je shujšani obraz kar svetil. "Vedno sem mislil, da je Bert dober skavt (izvidnik), zdaj pa to vem. Pustil je čoln pa še živež in strelivo. Fantje, spet smo na konju!" "Toda — kako pa je potem on odpotoval?" vpraša profesor urno. "On in njegov spremljevalec sta dobila indijanski čoln. Pustil mi je tudi pisano obvestilo. Zdi se, da je čakal cel mesec, preden je odrinil. Bert je pač belec, saj vam pravim, da je belec!" "In sicer gotovo eden najboljših!" mu pritrdi profesor. "Upam, da prideva kdaj skupaj in se mu zahvalim. Torej nas boste vzeli s seboj, Milliken?" "Seveda," odgovori Andy. "Prav vesel bom, da se mi grba ohladi po tej kangli bencina." Fantje so prav tako mislili in vsi bili kar iz sebe od veselja, da bodo zopet na vodi, Sam pa še prav posebno. "Je pa to tudi res pravi čoln!" reče Sam z globokim odobravanjem. "Zgrajen je kot čoln, ne pa kar iz starega debla izžgan." "Pravijo mu batelone," pove Andy. "Je jako uren in prav zares sem vesel, da ga zopet vidim." "Gadsden bi dal glavo za tak izvrsten čoln!" pravi Greg in se namuzne. "Če svojo glavo sploh še ima," pripomni Sam suhoparno. "Prav čudil bi se temu, če je tudi on naletel na te Mrakovidce." "Jaz pa prav iskreno upam, da ni naletel!" reče profesor resno. "Ne mogel bi take usode privoščiti niti svojemu največjemu sovražniku." "A vkljub temu nam misel nanj ne bo odganjala spanca," reče Greg. "Se ti pa tudi pozna, da bi rad nekoliko zadremal," ga draži Jim. Greg, ki je drobno gledal in bil zdelan, je bil kar zares hud in je nejevoljno vzkliknil: "Ne blebetaj neumnosti! Prvi hočem biti na vrsti pri veslanju, pa ti tudi, Jim!" Toda Zambo je na svoj način brez besedfe pograbil eno veslo, Andy, ki je bil trden kot dren, pa drugo; Jimu in Gregu, ki sta bila oba hudo izčrpana, so za-povedali, naj se vležeta na dno čolna. Oba sta zaspala kot bi trenil in spala cele ure ter se prebudila šele, ko so čoln potegnili na peščeno obrežje, da prenočijo in je Zambo pripravljal ogromno omleto iz jajec rečne želve, kakršnih je našel v pesku skoraj petdeset. 58. Zambo zadene ob kamen Naslednjih enajst dni so imeli najmirnejši in naj prijetnejši čas na vsem potovanju. Ko so prevozili eno ali dve brzici, so le jadrali ali bolje le veslali in bili prav zares žalostni, ko so končno prišli do ustja nekega zahodnega pritoka, po katerem Za ponoči je bilo treba postaviti stražo pri ognju: dva do ene in dva do zjutraj. Prvi sem se ponudil jaz, ki se mi strašno do-pade sedeti pri ognju ponoči in opazovati zublje in iskre, ki se vi jejo gori v smreke in tam ugasnejo. Ponudil se je tudi Joe, da bo stražil z menoj, ker bi rad parkrat pred polnočjo povedal moosu na uho par sladkih in zaljubljenih besed. Od ene ure naprej bosta pa stražilo Johny in Anton. Doktorja in Franka nismo hoteli upreči, za kar se jima nismo posebno za merili. (Pride še.) je profesor odločil, da morajo potovati. "Oh, zdaj pa zopet brzice in slapovi ter hrib in gozdovi!" je stokal Greg. "In vse te kangle bencina!" dostavi še Andy. "Pa vam, Andy, jih vsaj ne bo treba prenašati," ga zavrne Greg. "Nadaljevali boste lepo svojo pot proti domu po reki navzdol." "Kdo vam to pravi?" vpraša Andy mirno. "Saj vendar ne mislite v Hu-lak?" "Prav to mislim, ako me le mara vaš oče s seboj." Greg za hip kar strmi vanj, kakor da ne more verjeti lastnim ušesom, nato pa od veselja glasno vzklikne: "Dajte mi roko, Andy! Nikoli v svojem življenju nisem doživel večjega veselja !" Greg je slabo prerokoval. Ni bilo ne brzic ne slapov in veslali so nekaj dni proti toku reke, ki se je jako počasi plazila skozi pokrajino s savanami (ravninami s trdo travo v šopih), četrtega dne pa se reka razširi in pred seboj zagledajo veliko močvirje, poraslo z visoko, sivkasto-zeleno travo, skozi njo pa se je po ozki, vijugasti strugi leno plazila voda. Tam onstran, toda silno daleč, so rastli proti nebu škrlatni hribi. Andy pokaže na te griče in mirno reče: "Stavim, da leži Hulak tam nekaj med njimi!" Nekaj hipov so kar sedeli in molče gledali na hribe. Tedaj pa vedno trezno misleči Sam spet zasadi veslo v vodo in pripomni : "Daleč so še in mislim, da bomo imeli še precej truda, preden bomo tam." Andy prikima. "In pot bo presneto huda!" Huda pot pa je bila še mila beseda, kajti kakor hitro je za-vozil čoln med ostro travo, niso mogli ničesar drugega videti kot visoke stene liki žica trde šare na obeh straneh; zato so se morali le po kompasu ravnati. Voda je bila tako plitva, da so kar naprej zadevali ob dno in mrčes je bil neznosen. Cele tri dolge, strašne dni so se v vročini in naporih in pomanjkanju ubijali po tem groznem močvirju in niti enkrat niso dobili kraja, kjer bi mogli stopiti na suho; šele ko so bili že tako izmučeni, da so kar cepali, so zadeli na trdna tla, privezali čoln ter zlezli na suho. Tla so bila nizka in zarašena s trdo travo. "Fantje, pazite na kače!" posvari Andy. "Bolje bo, ako nekoliko te trave pokosimo, preden znesemo prtljago na suho." Zambo začne takoj kositi travo s svojim velikim krivcem, po nekaj zamahih pa zadene ostrina ob nekaj trdega. Profesor kar obstrmi. "Skala! Ne! Obdelan kamen je!" Populi travne korenine in jih odstrani in naenkrat mu stopi na obraz izraz začudenja. "Saj to je zid! Nismo torej na navadnem otoku, ampak na veliki ploščadi iz neobdelanih in rezanih kamnov. Rekel bi, da je tu bilo pristanišče, ki so si ga zgradili Hula v tistih dneh, ko so bili še velik narod in je bila ! ta reka njihova pot do morja." 59. Speča kača Greg ga pogleda in pravi hlastno: "Potem smo pa na pravem potu, očka." Vsaj upam tako," odgovori so v njej morda tudi bile kače, videli niso nobene. "Pod nami je sam kamen," reče profesor. "Gotovo je to čisto pravilen nasip, sezidan v dneh, preden je voda zalila ta kraj in ga spremenila v močvirje. Držita se robu in pazita, če bosta mogla kaj takega odkriti, kar bi bilo podobno veliki cesti." "Zdi se, da je čezinčez globoko blato," reče Greg. "Slišite, očka, če ne bomo mogli najti steze ali ceste, kaj bomo pa potem storili?" "Morali bomo spet nazaj v čoln," odvrne oče, "upam pa prav zatrdno, da nam tega ne bo treba storiti." "Tudi jaz," reče Jim. "Ti zadnji dnevi so bili naravnost neznosni." Ploščada je bila široka dobrih sto čevljev; nato pridejo do vogala ter se obrnejo na levo. S težavo so prodirali po tem robu sto čevljev daleč ali pa še dlje, pa čeprav so na vse strani iskali, niso dobili drugega ko visoko, ostro travo in globoko, smrdljivo blato. "Očka, jaz vaše velike ceste nikjer ne vidim," reče Greg, "in vendar je tukaj konec ploščade." "Potem je pa morda na južnem koncu," reče njegov oče. "Prav gotovo pa nekje mora biti! Naj je tukaj živel katerikoli narod, tega kamenja bi semkaj z gričev ne bil mogel spraviti drugače ko po trdni cesti. Stopaj ta, počasi in preizkusita vsako stopnjo." Storili so tako pa brez uspeha, zdaj so videli, da so prehodili že vso ploščado, zato se vrnejo v tabor. "No, ste kaj dognali?" vpraša Sam. "Prav nič," odvrne Jim potrto. "Vse tako kaže, da bomo morali spet nazaj v čoln." "To je pa slabo," reče Sam. "Pa tudi Zambo je ves zmeden. Ne morem vsega razumeti, kar pravi, vendar pa se veri, da je v tej travi nekaj jako hudega in res je slišati nenavaden šum, naj že bo karkoli. Slišati je kakor bi nekaj v kotlu vrelo." "Tudi meni se je zdelo, da nekaj slišim," reče Jim urno, "toda slišalo se je bolj kakor da kruli svinja. No pa saj je Zambo že tu in profesor ga bo razumel." (Dalje prihodnjič.) Kadar se selite že večkrat smo povdar-jali v časopisu, da naročniki, kadar se selijo, morajo svojo selitev direktno naznaniti v naš urad, in sicer osebno, ali potom pošte ali pa po telefonu. V nobenem slučaju ne smete povedati našim raznašalcem, da ste se preselili, ker je raznašalcem prepovedano sprejemati enaka naročila. Ako boste točno v naš urad naznanili spremembo naslova, boste tudi točno dobili list na novi naslov. Prosimo, da to upoštevate! Zahvala Spodaj podpisana se najiskre-nejše in globoko čutečega srca zahvaljujeva vsem našim prijateljem in prijateljicam, sorodnikom in našim otrokom za toliko presenečenje ob priliki najine 25-letnice zakonskega življenja. Zahval ju jeva "se za tako pomemben in velik dar, namreč celo opremo za spalno sobo. Ne veva, kako bi se izjavila, toda z iskrenostjo in hvaležnostjo se bova spominjala vas, dragi prijatelji, do konca najinega življenja. Pripravljena sva ob enaki priliki povrniti, če nama bo le mogoče, če ne, pa bo mili Bog povrnil, še enkrat prav iskrena hvala! Ob dotični priliki se je našla tudi ženska ruta (carf), in kdor jo pogreša, jo lahko dobi pri John in Jennie Brodnik, 6727 Edna Ave. Kdo ve kje se nahaja Marko Kandinar (Condenar), doma iz Korčule v Dalmaciji. Svoječasno se je nahajal v Bellaire, Ohio, sedaj pa živi v Clevelandu in sicer pod imenom MARK POLLAK. Ako kateri rojakov ve za njegov naslov, je prošen, da ga javi, oziroma ako sam čita te vrstice, naj se zglasi pri: JOHN L. MIHELICH CO. 6419 St. Clair Ave. Cleveland, O. Naznanilo Članicam društva sv. Ane, št. 4 SDZ se naznanja, da je naše društvo sklenilo, da se korpora-tivno udeleži slavnosti polaganja vogelnega kamna nove cerkve fare sv. Vida, v četrtek, 27. novembra. Prošene ste, da se udeležite vse in prinesete s seboj tudi društvene znake. S sestrskim pozdravom—Mary Bradač, tajnica. mali oglasi V najem se dasti dve sobi, stanovanje za sebe, za dva fanta ali za dve dekleti. Sprejme se v varstvo tudi ena žena z otrokom. 1203 (279) Naznanilo Članicam društva Jutranja Zvezda, št. 137, JSKJ, se naznanja, da se naše društvo korpo-; rativno udeleži 27. novembra | slavnosti polaganja vogelnega kamna nove cerkve fare sv. Vida. Prošene ste, da se udeležite j in prinesete s seboj tudi svoj i društveni znak. S sestrskim pozdravom — Mary Bradač, tajnica. Dosluženci, pozor! Društvo Doslužencev je sklenilo, da se korporativno udeleži slavnosti ob polaganju vogelnega kamna nove cerkve sv. Vida, na Zahvalni dan, 27. novembra. Vsi člani so prošeni, da se zberejo pred S. N. Domom ob 2. uri popoldne v svojih uniformah. — Tajnik. (279) Odda se tri sobe za dekleta ali fante, s hrano ali brez. Opremljene sobe ali prazne, seveda samo pametnim in poštenim osebam. Pri mirnih in poznanih ljudeh. Gla-van, 13721 Eaglesmere Ave., Collinwood. (280) Vabilo ! Vljudno se vabi vse članice j društva Srca Marije (novo), da .se udeležijo slavnosti blagoslo-j vitve vogelnega kamna fare sv. Vida, ki se vrši v četrtek, 27. no-ivembra. Zbirališče je ob 2. uri popoldne v stari šoli. — Tajnica. FRANK BELAJEVA predbožična RAZPRODAJA na MOŠKI IN DEŠKI OPRAVI OBLEKE in SUKNJE Sedaj je najboljši čas, da si nakupite božične potrebščine po izvan-redno nizkih cenah pri Frank Belaj 6205 St. Clair Ave. ^iimiimmmiiiuimimiiimiimmiim^ I PRIPOROČILO! I IT Slovenska trgovina z vso opra- E E vo za moške, ženske in otroke. — E Se priporoča za obilen poset. E E Blago najboljše vrste. E I P.USAY | 783 E. 185th Street illilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliT DOBER PREMOG! | Točpa postrežba! The Hill Coal Co. 1261 MARQUETTE RD. HEnderson 5798 J1 Rent obstoječ iz treh sob, za malo i družino, pripravno za novoporo-čence, se odda. Parna gorkota in kopališče. 1199 E. 61st St., profesor, "če je stvar taka ka-;Addi«on Rd- sPodaj kor jaz mislim, mora tudi steza ali pa celo velika cesta peljati do gričev." "Preiščimo!" prosi Greg. noči imamo še dosti časa." "Jaz grem s teboj," reče profesor. "Jim, tudi ti greš lahko zgoreJ-____ z nama. Andrew, vi pa morda Dodge truk poskrbite za večerjo. K sreči naprodaj, v dobrem stanju, tri imamo rib v izobilju." četrt tone. Se proda poceni. — Jim skoči nestrpno naprej,! n71 E 74th st. Tel. IIEnder-profesor pa ga ustavi. "Stopati; son 1523. (280) moramo lepo počasi in spotoma .----^-—— opletati po travi. Gotovo ne bo V najem brez kač." s0 da pet sob, spadaj, vse ugod- Ker niso imeli palic, vzemo se-; nosti, nanovo papirano. $33.00 boj vesla ter stopajo polagoma na mesec. 16206 Huntmere Ave. skozi gosto, suho travo; pa če i blizu Euclid Beach. (279) Naznanilo članicam podružnice št. 25 S. ž. Zveze se naznanja, da smo zopet zgubile eno sestro in sicer Mary Eberwein. Vabljene ste, da se udeležite molitve 24. novembra ob 7:30 zvečer. Pogreb se vrši v torek, 25. novembra ob 9. uri zjutraj iz hiše žalosti na 5516 Carry Ave. — Tajnica. Stanovanje se odda. Poceni, štiri sobe in kopališče. 1197 E. 61st St. (279) Mlado dekls bi rado dobilo delo v restavran-tu ali pa hišno opravilo. Vprašajte na 1089 E. 68th St. (279) Stanovanje j se da v najem za malo družino, j Tri sobe, kopališče. 5806 Pros-ser Ave. (278) Ako si želite v toll diicvili prihraniti prccej denarja, boste gciovo obiskali trgovino Joseph Stampfelna na 6129 St. Clair Ave. Ravno sedaj ima na razprodaji fine ženske in dekliške svilene obleke, vredne $10.50, katere lahko kupite za samo $7.95 To so v resnici lepe in trpežne obleke, na katere boste ponosni. Ravno tako so na razprodaji tudi jako č;dnc obleke za deklice, vredne S6.50, in jih sedaj dobite po $4.75 V zalogi imamo tudi vsake druge vrste dobro modno blago in to po vedno nizkih cenah. Se vljudno priporoča Jos. Stampfel 6129 St. Clair Ave. V V najein se da pet sob spodaj, vse ugodnosti, nanovo papirano. $33.00 na mesec. 15206 Huntmere Ave. (278) r T- |-i HENRIK SIENKIEWICZ POTOP Iz poljSCIne prevel DR. RUDOLF MOLE Iz razmišljevanja ga je zbudilo šele njegovo lastno ime, katero je nekolikokrat ponovil Jo-zua Butrim. Najemnik iz Von-soše ga je izpraševal o znancih, a Jozua mu je pripovedoval, kaj se je zgodilo v Kejdanih od časa, ko je hetman sklenil pogodbo s Švedi, pripovedoval je o sta-ju vojske, o zaporu polkovnikov, o njihovi odpravi v Brižo in o srečni rešitvi. Ime Kmitica se je zares ponavljalo pri tem pripovedovanju, združeno z vso grozoto izdajstva in okrutnosti. O tem pa, kaj se je bilo pripetilo v Bilevičih: "Naš polkovnik je ujel tega izdajalca v Bilevičih, kakor lisjaka v jami in takoj so ga ukazali odvesti v smrt.. Spremil sem ga sam z velikmi zadoščenjem, da ga je dosegla božja roka, in venomer sem mu svetil * svetilko v oči, da bi zapazil, če bo pokazal kako kesanje. Toda ne! šel je drzno, ne oziraje se na to, da stopi pred sodbo božjo. Tako otrpla je že ta narava. In ko sem mu svetoval, naj bi se vsaj prekrižal, mi je odgovoril : "Drži jezik za zobmi, paglavec, to ni tvoja stvar!" Postavili smo ga torej za vasjo pod neko hruško in že sem začel poveljevati, ko je ukazal gospod Zagloba, ki je šel z nami, da ga preiščemo, če nima morda kakih papirjev pri sebi. In res se je našlo pismo. Gospod Zagloba ukaže, naj posvetim, in takoj začne čitati. Jedva je začel čitati, ko se je zgrabil za glavo. 'Jezus, Marija, odpelji ga takoj nazaj v dvor!' Sam pa je skočil na. konja in odjezdil, mi pa smo ga odvedli, misleč, da ga bodo ukazali še žgati pred smrtjo, da izvedo od njega kako novico. Toda kaj še! Izpustili so izdajico na svobodo. Ni moja stvar iz-praševati, kaj so tam čitali, toda jaz bi ga ne bil izpustil." "Kaj pa je bilo v tem pismu?" je vprašal najemnik iz Vonso-še. "Ne vem, kaj je bilo. Domišljam si pa, da so morali biti š.........................Anna Pengov GOSPA ŠKRTIC ................................................................Frances Epich SKRB ..... ........................................................ ... John Krebelj SOSEDJE . .............................................Anton Kukovac in Steve Koren Oba dejanja se vršita v delavski hiši Udeležite se koncerta v polnem številu, da pomagate zboru do boljšega uspeha- Po programu se vrši ples in prosta zabava v spodnji dvorani. Vstopnina za popoldne in zvečer je 50 centov; samo za zvečer 35 centov a ^-== ^ i inžtlllUIIIlEgžiLItžIŽIlIIIITTTlTIIIIIIIIIITTTT^TTTTTTTTITTTITirTrrTf