Posamezna Številka 30 vinarjev.
Slev. 222.
* Mam, v pele*, sne 27. sepiemnra im
Leto XLV1.

em Velja po poŠti; ss
•a osla leto oaprs) .. K 50' -E« ea mese« ,, „ 4.50 >• Nemčijo oalolotns, „ 55'— M ostalo Inozemstvo. „ 60 -
V	Ljubljani na dom la telo leto naprej.. K 48 — ia aa meseo „ .. E
V	iprivl DMleman miseCno „ 3-50
bi Sobotna izdaja: s
Sa oelo leto.....g 10 —
n Nemčijo oeloletno. „ 12'— w ostalo Inozemstvo. n 15 —
.-—i—a Inseratli scr.-rsa Enostolpna petitvrsta (Sa mm fclroka in 3 mm visoka tli a|v
prostor) ea enkrat . . . . po 30 t za dva- In večkrat . „ 45 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovora. Ob sobotah dvojni tartt
1 ■ . Poslano:
Enostolpna petitvrsta K 1-Izhaja vsak dan Izvzemši nt-del|e in praznike, ob 3. ari pop. Rodna letna priloga vozoA rad
__ Uredništvo je v Kopitarjevi nllol itev. 6/II1. Rokopisi bo as vračajo; nofranklrant pisma se ne e=a aprojemajo. — Uredniškega telefona itev. 50. =
Izredio nižni dogodit
Upravništvo ja v Kopltarjsvl nllol št 8. — poštne hranilnice avstrljaiie št. 24.797, ogrske bosn.-lisro. št. 75B3— Upravnlškega teletona
R-iinn ] 2(1.511, I it. 50. I
politiki.
Va2nl posvet! pri cesarSu.
Dunaj, 26. septembra. Cesar je sprejel danes v avdijenci barona Hussareka in zunanjega ministra Buriana, Razgovor se je vršil o zunanje političnem položaju. Nato je sprejel Hussarek voditelje parlamentarnih strank. Poročal jim je o važnih 'dogodkih v zunanje političnem položaju.
Za jutri so parlamentarni voditelji (povabljeni k cesarju na važen razgovor.
Wekerle in Tisza poklicana k cesarju,
Budimpešta, 26, septembra. Danes bi se imel vršiti ob 4. popoldne važen ministrski svet o jugoslovanskem vprašanju. Dr. Wekerle je bil brzojavno poklican k cesarju. Zato je ministrski svet zboroval že ob 1, uri popoldne. In sicer je bilo na ilnevnem redu poročilo o zunanje političnem položaju in o jugoslovanskem vprašanju. Dr. Wekerle in grof Tisza bosta sprejeta jutri od cesarja v avdijenci. Razgovor sc vrši o preobratu v zunanji politiki.
Roditelji strank prš EHlussareku.
Dunaj, 26. Podpredsednik Češkega fcvaza poslanec Tusar je imel danes z baronom Hussarekom daljšo, zaupno konferenco o važnih zunanjepolitičnih zade-vah.
Dunaj, 26. Načelnik zveze nemško-nacijonalnih strank poslanec dr. Waldner je prišel danes k ministrskemu predsedniku in imel z njim daljši razgovor. Po konferenci poslanca Tusarja z ministrskim predsednikom, se je v poslanski zbornici zvedelo, da bodo izredno važni zunanjepolitični dogodki najbrže že pred 1, oktobrom, ko se snide državni zbor, popolnoma spremenili sedanji položaj.
Dunaj, 26. Sprejemi pri ministrskem predsedniku so trajali cejo popoldne. Prišli so med drugimi naslednji voditelji parlamentarnih strank: Poslanec Tusar, profesor dr. Waldner, dr. Gross, Petrušjevič in Seitz, kakor tudi podpredsednik gosposke zbornice knez Furstenberg. Pod vtisom zunanjepolitičnih odkritij, ki jih je podal ministrski predsednik, je profesor ,Waldner za jutri dopoldne brzojavno sklical predsedstvo zveze nemško-nacijo-nalnih strank.
Dunaj, 26, septembra. Po današnjih razgovorih voditeljev strank z ministrskim predsednikom so v parlamentu razmotri-vali, če ne bi bilo dobro, da bi za 1, oktober sklicana seja poslanske zbornice odpadla. Istočasno se pojavljajo vesti, da kabinet Hussarek ne bo več dolgo ostal 'n da se bo moral umakniti koalicijskemu ministrstvu.
Dunaj, 27. septembra. V parlamentarnih krogib trdijo, da se ne bo zbornica vsled spremenjenega zunanje političnega položaja sestala 1. oktobra, ampak šele pozneje,
Dunaj, 27. septembra. Predsedstvo Češkega svaza je brzojavno pozvalo svoje člane, naj pridejo koj s prvim vlakom na Dunaj. Istotako zboruje danes popoldne tveza nemških nacionalcev.
Koalicijsko ministrstvo.
Dunaj, 27. septembra. Hussarek sestavlja pod pritiskom zunanje-političnega položaja koalicijsko ministrstvo. Nemški nacijonalci so zelo rezervirani nasproti tej Hussarekovi akciji.
?!@mškl cesar EienafS©ma ©dp©i©val is KieSa.
Kiel, 25. (K. u.) Cesar Viljem je odpotoval danes iz Kiela v Eckcrforde k vajam >ole Dodraornikov
Dunaj, 26. »Deutsches Volksblatt« poroča, da je cesar Viljem prekinil svoje bivanje v Kielu in je z ozirom na preobrat v zunanjepolitičnem položaju nepričakovano odpotoval.
Hirata© o dogodkih v Ru-
Berlin, 26. Danes je državni tajnik pl. Hintze poklical k sebi voditelje parlamentarnih strank in jim poročal o dogodkih v Rumuniji in v Bolgariji.
Preobrat Bolgarije,
Geni, 26. (K. u.) »Gazette de Lausan-ne« piše v svojem uvodnem članku od dne 21, t. m,: Bolgarski poraz diplomatičnega položaja za kralja Ferdinanda ne bo nič zboljšal. Nesreča pride redko sama. Nova nevarnost grozi. Zelo vplivni list »New-york Times« uvaja akcijo, da bi pripravil Wilsona za to, da napove Bolgariji in Turčiji vojsko, kajti, kakor meni omenjeni list, odločiti se je treba na celi črti. Prišel bo trenutek, ko nas bodo naši zavezniki vprašali: Ali ste za Srbijo, Rumunijo in Grško, ali boste te dežele izdali v korist Bolgarije?
Ameriški list bo s svojo kampanjo najbrže imel uspeh. Lahko je mogoče, da bo imel kralj Ferdinand kmalu enega sovražnika več. Potem se bo skrb, ki muči kralja, poostrila in se bo pri Malinovu še bolj jasno Dokazal preobrat k ententi.
Na glas lista »Manchester Guardian« ni bilo nobenega odgovora, ali značilen članek lista »Times« na bolgarsko adreso od 28. avgusta ostane v veljavi. Tam se glasi, da zavezniki ne bodo izdali Srbov, Grkov in Rumunov v bolgarsko korist. Če hočete mir, morate prinesti dokazov za kesanje. Upajmo, da so te želje našle posluh. Bo li poraz v Macedoniji privedel Bolgare do tega, da bodo stvar resno raz-motrivali in šli vase?
Dunaj, 27. septembra. Vsi današnji dunajski listi razpravljajo o predoru bolgarske bojne črte in razmotrivajo strategičen položaj, ki je nastal vsled dejstva, da so angleške čete vdrle na bolgarska tla, »Zeit« prihaja do zaključka, cla se bolgarsko umikanje, ki je združeno z velikanskimi izgubami, ni moglo ustaviti. Vsled slabih prometnih sredstev niso mogle centralne države priti Bolgarom na pomoč. Strategičen položaj Bolgarije je resen in težak. Umikanje Bolgarov bo vplivalo tudi na albansko fronto. Bolgarsko ljudstvo, ki se nahaja že sedmo leto v vojski, je deprimirano, »Neue Freie Presse« opozarja na slabo žetev v Bolgariji, Bolgarom primanjkuje čevljev in bojnega ma-terijala. In lačen vojak se ne more bojevati. Strategičen noložaj jc sledeč: Štip je padel, sovražne čete stoje pred Strumico, Angleži na bolgarskih tleh. Bolgarsko ljudstvo je vsled vojske utrujeno.
»Arbeiter Zeitung« izvaja: Angleške čete stoje v Bolgariji, Dežela stoji nasproti sovražni premoči, katero bo težko več mogla ustaviti. Nevaren strategični položaj utegne imeti za posledico političen preobrat, katerega dalekosežnost sc ne more še trenutno presoditi.
Nismo Hciprocl^i«
Konec in neuspeh Tiszovega poslanstva, — Nejasnost položaja, — Grožnje koaliciji, — Sloga naroda v skupni zahtevi,
Zagreb, 26. septembra.
_ Mažari in Nemci so gradili vse svoje načrte na naši narodni neslogi na jugu. Zato jih je v dno srca vjedla misel narodnega edinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Izdali so geslo: jugoslovanska falanga se mora za vsako ceno razbiti, ker je neprodiren zid nemško-mažarskim navalom. In poslali so nam na jug mažarskega viteza Štefana Tiszo, da izvrši to misijo in tako potem »reši« jugoslovanski problem. V uniformi avstrijskega polkovnika je hodil Tisza po naših vaseh in mestih in se pogovarjal z ljudmi iz inteligentnih in ljudskih krogov, povpraševal po »zelenem kadru« in grajal posamezne župnike, ker v pridigah ne goje v ljudstvu duha, ki mora vladati v vojnih časih. »Prečastiti,« je v nemškem jeziku govoril enemu izmed župnikov, »ne pridigajte kot navaden duhovnik, marveč govorite z ljudstvom in če kaj važnega zveste, poročajte na merodajnem mestu; dvigajte patriotična čustva, pobijajte boljševiške ideje!« Drugod ic zopet opozarjal na nevarnost srbstva in pravo-slavja za hrvatstvo in katoliško vero. Kjer ni pomagala dobra beseda, se je razjezil, udaril s pestjo po mizi, zaškripal z aristokratskimi zobmi, bil z ostrogami po tleh in je grozil — jugoslovanski hidri, kateri treba streti glavo.
A kakor je Tisza tudi prevejan diplomat, v svoiem srdu le ni mogel prikriti prave svrhe svojega poslanstva. Jasno in bistro je priznal v Sarajevu pred našimi narodnimi poslanci, da je cilj njegove akcije, da loči Hrvate in Srbe in oboje od Slovencev.
No, to Tiszovo potovanje je bila samo poteza avstrijske in mažarske politike z ozirom na jugoslovanski problem, a končni uspeli bo pokazal, da ta poteza ni bila samo čudna, nego tudi polna ironije in smešnosti. Kajti minili so časi, ko so splošna narodna vprašanja reševali srednjeveški fevdalci, osedlani 7. oblastjo.
Pa ker se je Tisza že hotel na lastne oči in ušesa prepričati, je vsekakor storil prav, da sc je odločil za to potovanje, ker se je v resnici dobro — informiral. Videl je, da za mažarski načrt ne more pridobiti niti psa ne mačka, ker so se vsi do edino enega samega mohamedanca izjavili proti mažarskim kombinacijam z Besno,
Tiszovo potovanje jc bilo tako dobra preizkušnja za našo narodno zavednost, ker se je tu pokazala sloga in edinost srbskega in hrvatskega nsroda. Ta složni nastop Srbov in Hrvatov v Bosni za celokupnost našega naroda je osupnil Tiszo in zato je prišlo do tako dramatičnih prizorov, kakor smo jih gori omenili. Bosna je prva najdostojneje izpregovorila, ona je jasno in bistro po svojih zastopnikih izrekla, da je sestavni del edinstvenega naroda Slovcncev, Hrvatov in Srbov in da vidi svojo rešitev v zedinjenju in samostojni državi Jugoslovanov.
Nič boljše ni Tisza opravil v Hercegovini. V Mostarju je hotel pridobiti ljudi za ogrsko rešitev bosenskega vprašanja, opozarjajoč posebno katoličane na privilegije, ki jih dobe Hrvati in na srbsko nevarnost. Najodločnejše in najdostojnejše je odgovoril na to frančiškanski provincijal fra David Nevestič. Najprej je opozoril Tiszo na politiko Mažarov nasproti Srbom v Bosni pred vojno in ga vprašal, odkod ta izprememba. Grof Tisza je nato samo zmi-gnil z rameni in ko se jc velečastiii provincijal, dokazujoč potrebo, da sc Herceg-Bosna združi z ostalimi jugoslovanskimi deželami, skliceval na hrvatsko državno pravo, je Tisza odgovoril: »To je samo izraz!« Provincijal mu je nato odvrnil: »Potem je tudi ogrsko državno' pravo samo izraz.« Grof Tisza jc nazval provincijala preveč radikalnim, dočim je le-ta takoj iz-početka naglasi!, da nc govori samo v svojem imenu, marveč v imenu vseh hercegovskih Hrvatov.
V enakem smislu sla mu govorila tudi dr. Mazzi in podžupan Smoljan, kar je Ti-
szo tako razdražilo, da je začel s pestjo tolči po mizi in groziti z uničenjem jugoslovanskega gibanja. Kakor učitelj v šoli nasproti neubogljivim otrokom.
In tako se je Tisza vrnil iz Bosne-Hercegovine razočaran z velikim neuspehom in prepričanjem, da je Bosna za Mažare izgubljena.
o, kljub temu se zdi, da se Mažari še nočejo odreči prisvojevanju Bosne, katli se najbolje vidi iz pisanja njihovega časopisja, a v drugi vrsti tudi iz tega, ker ho-, čejo na Hrvatskem za vsako ceno izzvati krizo, prepričani, da bodo s tem koristili! ugodni rešitvi svojih načrtov. Iz vsega se danes jasno vidi, da je banska krize,, ki jo žele Mažari, vsekakor v nekakem odnosu z rešitvijo jugoslovanskega vprašanja. A' končno se je to jasno pokazalo za časa Tiszovega potovanja. Mažari hočejo imeti vj času, kakor dobro pravi glasilo saborskei večine, ko se rešuje jugoslovansko vprašanje, na banski stolici človeka, ki bi za-i stopal njihove koristi, bil eksponent njihove politike. Koalicija, zvesta svojemu načelu, se odločno upira takemu eksperimentu ter je pripravljena opustiti svoj dosedanji položaj, ako bi jej hoteli oktre rati bana iz Pešte. Izmed vrstic njenega glasila in iz čestega pozivanja na narodno zavednost in čvrsto falango se jasno vidi, da se koalicija pripravlja na vsako eventual-nost. V tem slučaju ni dvoma, da se bode združil ves narod ter bodo sovražniki jugoslovanskega gibanja ravno nasprotno od tistega, za čemer so težili; namesto da bi narodne vrste razcepili, jih bodo le še bolj zbližali, le še povečali voljo v boju za narodni obstanek. Kakor se sliši, se sedaj v kratkem prično posvetovanja na Dunaju in v Pešti ter bodo zaslišali razne politike. Čeprav je ta korak odveč, ker je Bosna že pokazala, kako misli ves narod, je dobro v toliko, da se bodo merodajni faktorji prepričali, da je doba eksperimentov minula in da danes ni druge rešitve, nego izpolnitev narodnega zcainjcnja v eno državo, Tega se zaveda, ves narod in od te^a za živo glavo ne odstopi.	Etnr.."
e * *
»Arbeiterzeitung« piše v uvodniku:
Nikaka rešitev jugoslovanskega vprašanja ni mogoča, ki ne izhaja iz volje jugoslovanskih narodov in njihovega hrepenenja — ki se je zgostilo v najmočnejšo odločnost — po zedinjenju in neodvisnosti. Ob tem je še zmerom dovolj prostora za varstvo interesov, ki jih imata na jugu tako Avstrija kakor Ogrska; Jugoslovani so tudi dolžni, da se o teh interesih, ki jih je ustvaril gospodarski razvoj mnogih desetletij, mirno-sodno pogajajo. Čemu sploh ta praznoverni strah pred samoodločbo narodov, ki izraža le mnenje, da bi mogla ta samoodločba dovesti edino-le proč od Avstrije in Ogrske? Če je za razvoj Jugoslovanov v tej državnosti res tako izborno preskrbljeno, kakor sc vedno zatrjuje: zakaj naj ne bi potem pričakovali, da se bodo Jugoslovani na poziv, naj odločijo o svoji usodi, veselo odločili za Avstrijo-Ogrsko? A to bi moral že pač vsakdo umeti, da se ti narodi na jugu ne bodo dali trajno goljufati za tisto, kar je vsakemu narodu prvo: za pravico do narodnega zedinjenja, za pravico, da sc vladajo sami in niso podrejeni nobenemu tujemu gospodstvu. In sedaj prevdarimo Tiszov načrt, cla naj ostaneta Bosna in Hercegovina še dalje ločeni od ostalega Jugoslo-vanstva, da še več, da sc pripojita Ogrski, torej podvržeta mažarskemu vladohlepju, ki teorijo o manjvrednosti »narodnosti« na Ogrskem čisto neprikrito oznanja! Ako bi holeli veliko vprašanje, ki je za miren razvoj narodnostne države največje važnosti, rešiti s stališča mažarskega imperializma, ne bi bil to le zločin na Jugoslovanih, marveč naravnost samomor: ker bi bila s tem vera v Avstrijo, vera, da je v narodnostni državi vsem narodom zajamčena možnost nemotenega narodnega razvoja, končno-veljavno pokopana. Kdor sanja o gospodujoč1'? narodih v narodnostni državi, je bedak in samo kaže, da so mu resnične potrebe in dejanske možnosti narodnostne države doccla neznane. Samo eno možnost ima narodnostna država, di so nhrn-
ni v viharnem času: da di vsem narodom svobodo samostojnega razvoja in od nobenega ne zahteva žrtev za skupnost, katerih bi drugi, privilegirani narodi nikoli ne hoteli doprinesti.
Toda za tako preosnovo narodnostne države »o ljudje Tiszove vrste nesposobni in nerabni. Pač bi bil že čas, da se stati dobi z njenimi privilegiranimi idejami, t vso nadvlado predsodkov odpovemo tudi v ljudeh, da vso nesrečno politiko moči pokopljemo in se brez pridržka in pomisleka postavimo na »tran narodov. Le potem bi mogli pregnati težke nevarnosti,
Iti se zbirajo nad narodnostno državo, • • •
*	Spomenico, ki so jo izročili grofu tl8» ob njegovem obisku v Sarajevu bo-seoski Hrvati, Srbi in Slovenci, je za Slovence podpisal monsignor Cankar. Tako poroča dopisnik »Pester Lloyda«.
*	Pozni opomini Hussareku. »Information« priobčuje članek proti ogrskim nakanam na Bosno in poziva ministrskega predsednika, naj sedaj tudi Ogrom pokaže zobe: »Ravno z ostrim opozicijonalnim stališčem nasproti uzurpacijskim pohlepom Ogrske more pripomoči, da se v državnem zboru strnejo politične moči, kar se nobenemu njegovih zadnjih predhodnikov ni posrečilo. Da bodo Jugoslovani kakor en mož nastopili proti razkritim ciljem Ogrske, leži na dlani; z njimi bodo šli Čehi; Poljaki, tudi Skarbekovega in Gl*-binskijevega kova, jih pač ne bodo pustili na cedilu.«
*	Nemškonacijonalni poslanci in jugoslovansko vprašanje. Zveza nemškona-cijonalnih strank oficielno izjavlja, da je vest, lri so jo pred nekaj dnevi prinesli listi, češ, da bi bili v nemškonacionalnih krogih pod pogojem, da Ogrska odstopi
frvotno nemška okrožja Požun, Eisenstadt, opronj in Sobotica, pripravljeni, da pre-puste Bosno Ogrski, — docela izmišljena. Odgovorni nemškonacijonalni politiki se gibljejo v čisto drugi smeri.
*	Potovanje groia Tisze. Grof Tisza je došel v Budimpešto. Na vprašanje nekega poročevalca, v kakšni zvezi je bilo njegovo potovanje z jugoslovanskim vprašanjem, je grof Tisza odgovoril: »Bil sem v čisto drugi uradni misiji tam doli. Seveda sem prišel s posameznimi osebnostmi v stik, ali le kot zasebnik. V jugoslovanskem vprašanju nisem imel nobenega poverila. Svoje nazore o tem bom sporočal, ko bo prišel čas za to. Toliko pa lahko že sedaj rečem, da bo V6e, kar se godi in se bo še zgodilo, v interesu monarhije, torej prav-tako v interesu Avstrije kakor Ogrske. Zato moramo to vprašanje razpravljati v popolnem soglasju.« Tisza se bo od tu po-ial na Dunaj, da bo poročal cesarju.
Hertling obsodil -cenzuro.
Berlin, 26. septembra. (K. u,) Glavni odsek državnega zbora je nadaljeval danes razpravo o splošnem političnem položaju. Začetkom se je je nastopil
državni kancler grol Hertling,
ki je izvajal:
O pristojbi, ki so j^1 izvajali vsi govorniki proti uporabi cenzure in postave o društvih in o shodih, moram priznati, da so povečini opravičene. (Medklici: »Čujte! Čujte!«) Če so tudi v gotovih poveljstve-nih okrajih izdali prepovedi, da se na shodih ne sme govoriti o volilni predlogi, in sicer velja ta prepoved tako njenim nasprotnikom in prijateljem, morejo zdaj državni kancler in vrhovne civilne oblasti zveznih držav le obrazlagati svoje nazore vojaškim oblastim, ki edino odločujejo. Pooblastil, ki jih je oblegovalna postava dala izvršujoči oblasti, po mojem nazoru ne smemo majati, kakor delajo tudi v ostalih vojujočih se državah, da celo v nevtralnih državah temeljem starih ali za slu-• Žaj vojske posebno izdanih postav. V zvezi z vojsko je, da morajo imeti oblasti pooblastila za vzdrževanje miru in reda. Pod vtisom dogodkov, ki so zelo občutljivo vplivali, sem se prepričal, da se morajo pri daljši dobi vojske določila izrednega pooblastila glede na cenzuro, društveno in »hodno postavo bistveno spremeniti. Izvajati se mora to-le: Pristojnost vojaških poveljnikov se mora primerno omejiti ali se pa mora spremeniti sedanja postavoda-ja v. tej meri, da se bodo razsodUe naloge, ki so bile do zdaj nakazane zgolj vojaškim oblastim, med nje in civilne oblasti, katerim so bile v mirnih časih poverjene in če ne kaže prideliti zadostnega števila meščanskih elementov vojaškim oblastim, ki so poklicane, da odločujejo. Nikakor ne odklanjam upravičenih pritožb, odločbo bom marveč vplival na to, da se upravičenim pritožbam ugodi. Prosim Vas pa tudi, da opustite vse, kar Vas loči in da se združite. Pekel sem že predvčerajšnjim: Saj zasledujemo vsi le smoter in koristi: varstvo domovine, n:ene neodvisnosti in sposobnosti razvoja. Dosegli ga bomo le, če tudi v notranjosti trdno in složno držimo skupaj. Če se to zgodi, ga dosežemo. (Pritrjevanje.)
Ptoitl demokratizaciji.
Poslanec grof Westarp (konservativec) je izvajal: Notranja politika povzro-čuje nevoljo in malodušnost, V imenu konservativcev mora predvsem opozarjati na to, da sta način in obseg nasilnega gospodarstva vznevoljili in ogorčili in naj se o vzroku nevarajmo. tedanje zasedanje odseka je škodljivo. !• cr se je uvedlo časopisje v znamenju krize. Namen nastopu je demokratiziranje in demokratiziranjc. Govornik je prepričan, da podaljšuje vojsko vsak korak in vsako stremljenje na poti k dedokratiziranju. Naval na vojnega ministra ni utemeljen. Parlamentariziranju nasprotujemo pred vsem za to, ker široke kroge in ne brez vzroka zelo skrbi, da nas povečani vpliv socialne demokracije končno pripelje do miru za vsako ceno.
Poslanec baron pl. Gamp (nemška frakcija) je izjavil, da zdaj parlamentari-ziranje ni mogoče, Alzacija Lorena naj se priklopi Prusiji.
Za samoodločbo nemškega naroda.
Poslanec Lederbour (neodvisni soci-jalni demokrat) je izjavil: Položaj se mora pojasniti v javni seji državnega zbora in predlaga, naj se kmalu skliče. Vojaško-birokratični vladni način je povzročil že dovolj nesreče, zato se ne more dlje držati. Nemško ljudstvo naj samo odloči, kako naj se vlada. Kancler se je s svojo današnjo izjivo približal splošno izraženim željam.
Zaupna seja.
Popoldne so se člani odseka zaupno posvetovali z državnim tajnikom zunanjega urada, nakar se je nadaljevala javna odsekova seja.
Izjava zastopnika Poljakov.
V popoldanski seji glavnega odseka državnega zbora je izvajal poslanec Sey-da (Poljak): Poljaki smo nasproti vladni krizi hladni. Tudi mi se zavzemamo za primerno parlamentariziranje in demokratiziranje, ker se borimo proti birokra-tičnemu vojaškemu sistemu. Po celi preteklosti sedanjega kanclerja smo imeli pričakovati, da bo odločno nastopil proti omenjenemu sistemu, a ostalo je vse pri starem. Stavek, ki ga je spregovoril kancler: »Glede na postopanje z narodnimi manjšinami je naša vest /mirna,« ni potrjen, če si ogledamo postopanje s Poljaki.
Če hočemo, da dosežemo sporazumni mir, moramo po njem uravnati tudi politiko. Brestski in bukareštski mir nista sporazumna mira. Rusija odcepitve Ukrajine ne more trajno prenašati. Nevzdržljiva ie. pridelitev poljskih delov Litvi. Regentstvo in državni svet v Poljski nimata pravic, ki bi jih morala imeti; vlada vojaški guverner. Obljuba državnega tajnika pl, Hintzeja, da se bodo izpolnile želje Poljakov, je razveseljiva, če se bo spoštovala pravica o 6amoodločevanju ljudstva. Pri ureditvi vprašanja Poljske niso prizadete le osrednje velesile, marveč cela Evropa, na kar naj se osrednje velesile ozirajo. Izvajanja kanclerja o zvezi narodov so simpatična. Povsod se mora uveljaviti nazor, da nima noben narod pravice zatirati
drugi narod.
Razprava se je nato odgodda na iutri.
Glasovi časopisja o Hertlingu.
Berlin, 26, septembra. Današnji kanclerjev govor je stranke večine precej pomiril, le socijalni demokrati sodijo, da kriza traja. Pričakuje se, da bodo, ko se novembra snide parlament, predložili večinskim strankam skupen program o par-lamentiziranju vlade in o drugih zadevah.
Amsterdam, 26. septembra. »Reuter« poroča: Angleški listi se norčujejo iz Hert-lingovega govora. »Westminster Gazette« piše: Zveze narodov ne sme spraviti v slab glas okolnost, da jo prirejajo v pribežališče trpečega militarizma.
Napetost med Hertlingom in vojnim ministrom Steinom.
Berlin, 26. septembra. »Vonvarts« poroča: Ko je izšel meseca julija odlok vojnega ministra, s katerim so prepovedali shode v korist mirovne resolucije državnega zbora, so odredili, da se morajo vsi odloki voinega ministrstva prej predložiti kanclerju, da jih potrdi. To je vojnega ministra pl. Steina zelo vznevoljilo in ni niti prišel v glavni odsek državnega zbora, ker se je zbal viharja, s katerim so ga nameravali sprejeti.
Slovensko gledališče.
K otvoritvi dramske sezone.
Prvotno za otvoritveno predstavo določeno Fr. S. Finžgarjevo dramo »Naša kri« je tukajšnje c. kr. policijsko ravnateljstvo prepovedalo, zato je gledališki svet določil Fr. S, Finžgarjevo velepriljubljeno, iz polpretekle dobe našega kmečkega naroda zajeto ljudsko igro »Divji lovec«. Pisatelj je podal v tem svojem dramatskem prvencu napetega dejanja bogato sliko iz življenja naših dedov ter je nanizal celo vrsto krepkih, polnokrvnih, pristno naših značajev. Ker nastopajo poleg solistov tudi večje skupine, je Finžgarie-
va drama za režiserja in za igralce, kakor tudi za komparze velehvaležna umetniška naloga. Po preteku sedmih let nastopi v naslovni ulogi drame Hinko N u č i č, ki je v tej ulogi že pred leti žel velike uspehe; dalje nastopijo iznova prvič ga. Berta B u k š e-kova, doslej član varaždinskega ka-zališta, naSi dobri znanci gg. Danilo, Povhe, D a n e š, Rasberger, Prek, gospa Juvanova, gdč. Vera Danilova in dr. Kot novi 61ani pa se predstavijo našemu občinstvu gdč. Ljuba Marjanovič-Marko-v a v ulogi Majde iz ugledne zagrebške rodbine, ki je študirala pri g. Hinku Nučiču eno leto dramsko šolo ter g. Strniša, talentirani domačin, in Hrvat L e 1 j a k, učenec g. Nučiča.
V	igri nastopa tudi zbor, prepevajoč narodne pesmi in predstavljajoč skupno s komparzi, gojenci in gojen-kami dramatične šole na narod v pestrih narodnih nošah. Da damo prvemu večeru, ko se pojavi na deskah našega gledališča domača, drama, tudi zunanje čim najbolj mogoče slovesen narodni značaj, je želeti, da se udeleže tudi naše dame predstave Finžgarjeve-ga »Divjega lovca« v narodni noši!
Repertoar našega gledališča.
V	nedeljo, dne 29. t. m. se otvori dramska sezona. Celoletni, torej tudi pevsko glasbeni naš gledališki aparat začne delovati šele sredi prihodnjega meseca. Vendar je umestno, da seznanimo naše literarne in umetniške kroge ter vse za narodno gledališče v Ljubljani toli vneto občinstvo že danes z načeli, ki so in bodo vodili gledališko ravnateljstvo pri sestavljanju dramskega, opernega in operetnega repertoarja za sezono 1918-1919 — z načeli, ki ostanejo v bistvu pač trajno veljavni za naš Taiijin hram.
Gledališki svet, ki je sestavljen iz li-teratov, glasbenikov, umetnikov in gledaliških veščakov in ki ima za glavno nalogo sestaviti in nadzirati repertoar, je naznanil upravnemu svetu Slovenskega gledališkega konsorcija svoja načela, ki se glase:
Gledališki svet se je pred vsem bavil s sestavo dramskega repertoarja za prihodnjo sezono ter se pri tem izrekel za načelo, da mora Slovensko narodno gledališče v prvi vrsti vpoštevati imenitnejša slovanska dela in šele v drugi vrsti svetovna dela drugojezičnih književnosti. Zato je sprejel v repertoar slovenske, dalje srbohrvaške, češke, poljske in ruske drame, nekaj francoskih, angleških, nordiških in nemških iger. Gledališki svet se je v velikih potezah — toda ne obvezno, da se ne bi smel repertoar izpremeniti, oziroma izpopolniti — sestavil repertoar za gledališko sezono 1918-1919.
Gledališko vodstvo pa naj po svoji razsodnosti v tem repertoarju izbira igre tako, da se bodo poleg težkih dram uprizarjale tudi lažje stvari (vesele igre, burke) literarne vrednosti.
Manj se je ukvarjal Gledališki svet z opernim repertoarjem, ker je bil mnenja, da prihajajo v poštev največ opere iz prejšnjih sezon; vendar pa se je tudi pri operah postavil na stališče, da je treba v prvi vrsti gojiti slovanske, v drugi vrsti francoske, italijanske, nemške in druge.
Glede operet je sklenil gledališki svet, da za plitvo blago dunajskih skladateljev v Slovenskem narodnem gledališču ne sme biti pr.ostora; pač pa naj operetni repertoar obsega resnično dobra dela, kakršna so na primer: operete Straussove in Offen-bachove. Kazalo bi seveda tudi gojiti operete slovanskega izvora, toda teh, žal, ni ravno veliko na razpolago.
Gledališki svet je nadalje sklenil opozoriti ravnateljstvo Slovenskega narodnega gledališča na posebno važnost dobrih ljudskih predstav ter se je tudi izrekel za to, da bi se po Veliki noči uprizorila kaka pasi jonska igra literarne vrednosti.
Nič manj važne se ne zde gledališkemu svetu ob nedeljah predstave za mladino, ki naj bi se prirejale ob nedeljah in praznikih popoldne. Tudi v tem oziru je sestavil repertoar, ki pa se seveda lahko še primerno izpopolni.
Končno gledališki svet priporoča si. upravnemu svetu Slovenskega narodnega gledališča, naj prireja tudi take igre, ki se lahko uprizarjajo po odrih na kmetih in naj o vsaki taki predstavi še posebe obvesti »Slovensko krščansko socialno zvezo«.
Ta načela so torej gledališkemu ravnateljstvu merodajna, ki jih bo skušalo kolikor dopuščajo razmere, izvrševati v največjem obsegu in umetniški dovršenosti.
Bolgari se umikalo.
Angleške Čete vkorakale v Bolgarijo.
London, 26. (K. u.) Uradno se poroča: Angleške čete so vkorakale nasproti Ke-sturini v Bolgarijo.
Bolgarsko uradno poročilo. Sofija. 26. (K. u.) Uradno: Zahodno od Vardarja korakajo naše čete v njih novo postojanko. Sovražnik je okrepil svoj su-
nek proti Stipu. Na ostali fronti se bijejo krajevni boji, ki so brez vsake važnosti.
Angleško uradno poročilo, 24. septembra. Zasledovanje umikajofiih se Bolgarov na fronti Bitolj-Dojran se nadaljuje. AngleSko-grike čete so dosegle četo Passarli-Furka Smokvica, kjer so v stiku s francosko-grSkimi četami. Naša konjenica prodira ob Strumici. Zaplenili smo 3 15cm toli
pove, 1 gorsko baterijo, 1 žaromet in nekaf poljskih topov.
Francosko uradno poročilo.
24. septembra. Zasledovanje se nadaljuje na celi fronti Bitolj-VeleS. Sovražni oddelki se v največjem neredu umikajo proti Veleiu, atipu in Strumnici. Na levem krila potiskajo zavezniške čete, ki nastopajo z bitoljske fronte, sovražnika proti albanskim cestam. Francoska konjenica je 23. t. m. prijezdila v Pri-lep. Mesto je našla nepoškodovano in se j« polastila ogromnih zalog. Dalje severno so trancosko-srbske čete prekoračile cesto Pri-lep-VeUš. V središču so srbske čete, ki so na vecfh nepoškodovanih mostovih prekoračile Vardaij zasedle veliko mostišče severna od reke. Smo v posesti krajev Emii, Oba, Karabodzali, Vovchen in Zbirli. Na desnem krilu so zavezniške čete, ki prodirajo na obeh straneh Vardarja, dosegle črto Petrove-Par-dovice - Chinarli - Kargoglular ob Dojranskem jezeru. Število ujetnikov raste neprestano. Povsod smo našli znatno, često nedotaknjeno vojno opremo. Dne 22. septembra smo zaplenili deset težkih topov. Pri Kriucdaku so Srbi poleg že sporočenega plena ugnifljh nova letala in avtomobile ter znatne K|Pge bencina in živil.
Prebita bolgarska fronta.	)
Dunaj, 26. septembra. S poučene stra-i ni se poroča: Precej natančna poročila voj* nih vodstev entente in Bolgarije dovoljujejo natančni pregled o vojaškem položaju na makedonskem bojišču. Bojne .sile en-j tente so tam podvzele 14. t. m. velikopotezno ofenzivo. Smer sunka je prvotno merila proti ozemlju med Vardarjem in al-, banskimi jezeri; od jezer ni daleč naša albanska fronta. Omenjeni sunek je že prvi dan vtisnil bolgarsko fronto.
Bodoči dan se je posrečilo bojnim sl«j lam entente, da so vpadališče razširili pro-i ti vzhodu in končno se je izpopolnil vpadi v prebitje. Ententa je dosegla to s svojci premočjo vojnega blaga. Posrečeno pre-i bitje je celo entento presenetilo in je zato poslala hitro rezerve v boj k Vardarju vj zahodni smeri, da prisili bolgarsko fronto k umiku. Čez nekaj dni se je pričel uraifc cele bojne sile Bolgarov, ki se še ni usta-i vil. V težavnem ozemlju brez potov Bol«* garom ni bilo mogoče rešiti znatnega dela svojega materijala, bolgarska armada je iz« gubila tudi veliko ujetnikov.	\
Stanja bolgarske armade ne moremo! označiti, da je zelo ugodno, in to tem manj< ker omejujejo stremljenje pomagati Bolgar rom slaba prometna sredstva. Ako presoj jamo položaj, si moramo predočevati, dal je bolgarska fronta v zvezi z našo frontoj v Albaniji. Italija je izvedla svojčas suneki na našo fronto v Albaniji; po začasnetnj umiku se nam je posrečilo, da smo zopet? vzeli točke, ki smo jih bili izgubili. Znano« je, da je bila Albanija vedno bojišče sekundarne važnosti in da nismo nikdam iskali tam odločitve. Na veselje Italijanovij o njih začetnem uspehu na tem ozemlju sfe zato nismo ozirali. Dalje opozarjamo, dai tvorijo celo bojno ozemlje v Albaniji močvirja in puste pokrajine. Sodimo, da bodrt dogodki v Makedoniji kmalu učinkovali na našo albansko fronto. Pri ukrepih, ki se bodo ukrenili, ne bo šlo za ozemlja, ki igrajo glede na prehrano kakšno vlogo.
Novi boji na Francoskem«
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 26. septembra. Uradno:
Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a.
Boji na predpolju so se bili na nižint Lyse, severno od prekopa La Bassče in pri Moeuvresu.
Vojna skupina k r a 1 j e v i č a R u • p e r t a.
Silnemu sovražnemu ognju jugovzhodno od Epehyja in pri Bellicourtu so sledili ie delni sunki, katere smo odbili.
Med potokom Omignon in Sommo je sovražnik nadaljeval svoje napade. Prvi naskok je omagal v osredotočenem ognju našega topništva in pehote. Težišče dopoldanskih napadov, ki so jih večkrat ponavljali, se je nagibalo proti višini, ki leži med Pontruetom in Gricourtom. Sovražnik se je nekaj časa ustalil na njej, s proti« sunkom smo mu jo zopet v2eli. Francoz je popoldne nastopil med Francillyijem in Sommo z močnimi novimi napadi, ki smo jih odbili, izvzemši malih vpadalnih mest. V zadnjih dveh dneh smo tam ugrabili nad 200 ujetnikov.
Bojna skupina nemškega cesarjeviča.
S krajevnim podjetjem, ki smo ga fz* vedli severno od Allemanta (med Ailetto in Aisno) smo ugrabili ujetnikov. Severno od Vaillyija smo odbili delne napade, k« jih je izvajal sovražnik.
Vojna skupina vojvode Alberta.
Vzhodno od Mozele smo zavrnili delen sovražni napad. Čete 31. deželno*
brambovske brigade, ki se tam vojskujejo, so ugrabile povodom izvedenega proti-sunka 50 Francozov in Američanov,
Iz srede sovražnih skupin, ki so na-
(>adle Frankobrod ob Meni in Kaisers-»utern, smo sestrelili 7 letal.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Eerlin, 26. zvečer. Uradno:
V Champagni, med Argoni in Moto so se pričeli po enajsturni pripravi z ognjem na široki fronti francoski-ameriški napadi. Predor smo preprečili. Boj za naše postojanke traja dalje.
Francosko uradno poročilo.
25. septembra popoldne. Ponoči je delovalo topništvo pri St. Quentinu in med Ailet-#0 la Aisno. Nemški napadi pri selu Oisy so popolnoma omagali. Na fronti ob Vesli se bije topovski boi precej živahno. Francozi so odbili nemške presenetljive napade v Champagni in v Loreni. V Loreni so izvedli Francozi z uspehom vpad v nemške črte.
25. septembra zvečer. Vzhodno od St. ' Ouentina so francoske čete v zvezi z angleško armado zjutraj vnovič napredovale^ Polastile so se krajev Francilly-Selency, L'Epine de Dallon in vasi Dallon kljab odločnemu odporu Nemcev. Nekoliko južno so Francozi prenesli svoje črte do zahodnega roba Giffecour-ta. Francozi so ujeli več kot 5000 ujetnikov in ugrabili veliko število strojnih pušk. Na fronti od Vesli se je Nemcem med hudimi napadi po-irečilo, da so se pri Glenne v izpostavljenih postojankah Francozov ustalili. Protisunek francoskih čet je njih črte popolnoma obnovil.
Jesenska ofenziva entente.
Berlin, 25. septembra. Tu računajo z velikim napadom entente, ki jo namerava izvesti na zahodu že jeseni. Napadi, s katerimi so pričeli v Palestini in jih nadaljujejo v Italiji, ie bodo končali s skupno velikopotezno ofenzivo Francozov, Angležev in Američanov.
Američani na zahodni fronti.
Curih, 25. septembra. »Zurieher Zeitung« poroča iz Washingtona: General March, na-, čelnik generalnega štaba, je naznanil, da je preseglo število ameriških vojakov, ki so na Tonti, 1,750.000 mož.
Izjava maršala Focha.
Baselj, 26. Maršal Foch ie izjavil pariškemu zastopniku »Basler Nacnrichten«: Pri Reni še ne stojimo, toda prišli bomo tia, če bomo imeli dovolj časa. Nemci se bodo branili, toda mi bomo svojo akcijo nadaljevali.
Novi francoski maršali.
Haag, 26. septembra. > Nederland« poroča iz Pariza, da bodo povišani v maršale tudi generali Petain, Castelnau in FayolIe.
Boji z Italijani.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 26. septembra. Uradno:
Nobenih večjih bojev,
Armadno povelje generala Diaza,
Curih, 25. septembra. »Morgenzeitung« poroča: Generalisimus Diaz napoveduje povodom dunajske note zadnje silne napore, ki bodo omogočili, da se bo dosegel mir. Gene-ralisimovo armadno povelje se tako-le konča: Mir se bo izbojeval na bojišču. Odločilo se bo v kratkem. Hrabrost in srčnost vodita k miru.
Hrvatska za Dalmacijo.
Zagreb, 27. sept. 1918.
Prehrana Dalmacije je zagotovljena. Potrebno hrano ji bo dajala Hrvatska, ki bo dala 3000 vagonov žita. Tako bo rešena Dalmacija lakote in oderuštva. Vse to je delo hrvatskega bana Mihaloviča.
Politične novice.
^ Delegacije. Pododsek vojnega odseka za armadne in mornarične dobave ima 8. oktobra ob«5. uri popoldne sejo. Dnevni red: Kmetijske dobave.
+•' Nadaljevanje posvetov o vprašanju Poljske. Dne 24. t. m. so se pričeli v Berlinu razgovori o vprašanju Poljske; avstrijsko ogrsko vlado zastopati pri posvetih
[>osianik pl. Ugron in ministrski svetova-ec vitez pl. Boschan. — »Gazetta Poran-na« poroča, da se je Kucharzewski več časa uradno posvetoval z grofom Roni-kierjem, ki je zopet odpotoval v Berlin.
-4- Za apostolskega vikarja in misijonskega škofa v Kasaiju, s sedežem v Lusambo, je papež imenoval p. Avgusta Declercq, ki je bil ob izbruhu vojne regens duhovskega semenišča v Lo-wenu.
-4- Nunciatura v Pekingu. »Times« poročajo, da je kitajska vlada izjavila, da dokler traja vojna, ne bo sprejela papeževega nuncija, marveč le papeževega namestnika, ki se bo pečal z izključno verskimi interesi.
+ Orlando se vrnil v Rim. Curih, 25. »Morgenzeitung« poroča iz Lugana: Italijanski ministrski predsednik Orlando se je vrnil včeraj iz Pariza v Rim. S Clemen-ceaujem je imel važen posvet o vojaških akcijah, ki se jih je udeleževal tudi maršal Foch.
+ Profesor FiSrster proti vojnim hujskačem v krščanskem taboru. V
svojem najnovejšem delu »Weltpolitik und Weltgewissen« obračunava mona-tovski vseučiliški profesor Forster na 'ister način s tistim »krščanstvom«, ki se izreka za nasilni mir. Posebno pri-
jema »Koln. VolkBzeitung«, o kateri pravi, da njen zgled kaže, da so v vseh narodih »najtrdovratnejši vojni hujskači in ljudski razdražcvalci, pravi materialisti blodnje moči, na krščanski strani«. Dalje pravi: Popolnoma enostransko uče in navajajo ljudi, kako se more pridobiti, ohraniti ali znova najti mir z Bogom; na vprašanje pa, kako se more pridobiti, ohraniti ali upostaviti mir z ljudmi in zakaj ima to mirovno delo odločilen metafizičen pomen — na to vprašanje dajejo docela nezadosten odgovor. Zato je danes mišljenje mnogih kristjanov o človeških sporih in njih rešitvi bolj nekrščeno nego mnogih nekrščenih. In zato danes ni malo resnih kristjanov, ki so lačni krščanske svetovne politike svoje krščansko glasilo zamenjali s social-no-tiemokratičnim, ker njihova anima christiana nekrščanskega hujskajoče-ga pisanja lista, ki naj bi zastopal hojo za Kristusom, ni mogla več prenašati in ker so izkusili, da je delavski list njihovemu krščanskemu čuvstvovanju nasproti sedanji svetovni stiski bliže, nego krščanski list, ki je s svojim nekritičnim obsojanjem nasprotnikov in ravnotako nekritičnim obožavanjem stvari lastnega naroda takorekoč neprestano izdajal »svetovno Srce Jezusovo«.
+ Lloyd George bolan. London, 25. Vsled bolezni mora stanovati Lloyd George na deželi; v Londonu je v zvezi potom telefona; dva zasebna tajnika sta vedno pri njem. Vsa vojna poročila in važne spise zunanjega ministrstva mu pošiljajo. Zdravniki zahtevajo, da se mora čuvati.
-f- Portugalska Burianu. Iz Curiha se poroča: »Morningpost« javlja iz Lizbone: Odgovor portugalske vlade na avstrijsko mirovno noto baje izraža željo po miru, a le v sporazumu zaveznikov temeljem pravice svobode narodov,
Dsievpe novice.
—	Umrl je v Novem mestu dne 26. t. m. zvečer kanonik Matija E r z a r. Pogreb bo jutri, dne 28. septembra popoldne,
—	Smrtna kosa. Pri Sv. Antonu v Slov. goricah je 23. t. m. umrl vlč. g. župnik Anton Vraz, star 72 let. Rajni je bil pri svojih župljanih radi svojega priprostega, ljudomilega in vzornega značaja zelo priljubljen. Svetila mu večna luč!
—	Petdesetletnica domobranstva. Domobranstvo v kratkem praznuje petdesetletnico svojega obstoja. Vojaške oblasti sestavljajo imenik še živečih častnikov in moštva, ki so ob ustanovitvi služili pri domobranstvu. V Ljubljani živeči bivši vojaki te vrste se vabijo, da se do pondelj-ka, dne 30. t. m. zglase v mestnem vojaškem uradu v »Mestnem domu«.
—	Radovljica. Dne 25. septembra se je poročila hči tukajšnjega okrož. zdravnika gdč. Marija Voves z c. kr. rezervnim nadporočnikom g. dr. Evgenom pl. Szen-drey iz Szegedina,
—	Poročil se je v Mariboru g. Mirko Vauda, učitelj pri Sv. Marjeti ob Pesnici, z gdč. Marico Kovačič.
—	Domžale. Podružnica sv. Cirila in Metoda priredi v nedeljo, dne 29, septembra in 6. oktobra 1918 v Sokolskem domu ob 4. uri popoldne gledališko predstavo s sodelovanjem domžalske godbe s sledečim vzporedom: 1. A, Nedved: »Zvezda«, poje pevski zbor, 2. Wagner: »Dunajska straž-na parada«, koračnica. 3. O. Dev: »Ptička veselo nad hiško žvrli«. Poje pevski zbor,
4.	Fr. v. Leibscher: »In usum«, polka, 5,
5.	Fr. S, Vilhar: »Lunica«, Poje pevske zb.
6.	Fil, Emaršič: »Domača zabava«, pot-pouri, 7. Dr. Schwab: »Vasovalci«, poje pevski zbor. — »Krčmar pri zvitem rogu«, burka v enem dejanju. »Pogodba«, burka s petjem v dveh dejanjih.
—	Dobrodelna gledališka predstava v Hrušici pri Ljubljani. Ljubljansko katoliško društvo rokodelskih pomočnikov bo priredilo v nedeljo, dne 29. t. m., ob pol peti uri popoldne v društvenem domu v Hrušici pri Ljubljani dobrodelno gledališko predstavo. Na vzporedu prireditve sta poleg govora in kupletov igri: »Dva gluha« in »Dva nočna čuvaja«:
—	Prodajna cena listkov za odgovor (coupons-rčponse) znaša od 20. septembra 1918 dalje 70 vinarjev.
—	Ustanove za železničarje. Dohodki sledečih ustanov za vpokojene železničarje, brez ali z malimi pokojninami, oziroma njih vdove in sirote so razpisani: 1. Avstr. železnčiarski podporni sklad za vpokojen-ce, vdove aH sirote, — 2. Moric baron Ko-nigswarterjeva ustanova za vdove in sirote in naposled v zadnji vrsti tudi za vpo-kojence. — 3. Ustanove za avstrijske že-lezničarske invalide, oziroma tudi za njih vdove in sirote. — 4. Ferdinand Lindncr-jeva ustanova in S. Ilahnova Ustanova za vdove po uradniku z malo pokojnino. — 5. Friderik Avgust Birkova ustanova za vdove in sirote prožnih čuvajev. — 6. Josip Dorckova ustanova za vdove z nizko pokojnine in večjim številom otrok .— 7. Franc Riesnerjeva ustanova za podporo
potrebne vdove po čuvajih. — 8. Elizabet-na ustanova za ubogo uradniško vdovo. —
9.	Baron Koturjeva ustanova za ubogo uradniško vdovo. — Prošnje, katere morajo imeti župnijsko ali županovo potrdilo o ubožnosti, je treba vlagati najkasneje do
10.	oktobra 1918 pri istem uradu, paiere-mu je bil prosilec pred vpokojitvijo dodeljen.
Prosveta.
pr Koncert operne pevke gdč. Erme Ž6rske je kazal jako izbran in hkrati pester spored: češki (Smetana, Dvo-f&k), ruski (Čajkovskij), slovenski (La-jovic, Pavčič), italijanski (Ponchielli), nemški (Meyerbeer, StrauC) skladatelji o bili zastopani z odličnimi skladbami, ki so bile izborne brez dvoma, samo z umetniškega vidika, brez vsakršne sence apela na druge uspehe kakor na uspehe, ki jih gola umetnost sama po sebi rodi brez vsakršnih kulis. Skoraj škoda se nam je zato zdelo, da nam je njena bogata, pestra, in za koncerte —• vsaj za Ljubljano nenavadna oprema hotela to iluzijo podirati. Najboljše je pela Maldtovo: »Rad te ima m« in R. StrluBov: »Tajni poziv«. Očividno je bila vsa jdeloma indisponi-rana, tako da se je kljub veliki prožnosti njenega glasu, živemu, zvonkemu timbru, krepkemu dramatičnemu življenju v najvišjih višinah in pa nekoliko v nižavo oprtem nastavku narahlo poznala mala utrujenost, tako da efekt ni bil tako zelo mogočen, kot bi bil ob ugodnejšem razpoloženju. Sicer je pa občinstvo z gromkim lopskanjem, več krasn. šopki dalo umetnici veliko priznanja za užitek, ki mu ga je očividno v obili meri nudila. Gdč. Dana Kobler-jeva ob klavirju je bila kot spremlje-valka izborna.__F. K.
Primorske novice.
p Gorica. Po kratki in mučni bolezni je 18. t. m. v rezervni bolnišnici v Gorici umrl v cvetju mladosti c. kr. orožniški stražmojster Tomislav Duša.
p Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici, registrovana zadruga z neomejenim jamstvom v likvidaciji, sklicuje drugi občni zbor z dnevnim redom, priobčenem v posebnem oglasu v današnji številki, v nedeljo, dne 6. oktobra t. 1., ob 10. uri dopoldne v Trgovskem domu, I. nadstropje, v Gorici. Ker dne 22. septembra 1918 sklicani občni zbor ni bil sklepčen, sklepal bo ta občni zbor o dnevnem redu brez ozira na visokost zastopanih deležev. Člani Tr-govsko-obrtne zadruge se še posebej opozarjajo na ta važni občni zbor,
p Razpisana služba. Pri okrajni sodniji v Ajdovščini se sprejme ženska ali moška pisarniška pomožna moč. Lastnoročno pisane prošnje opremljene z zadnjim šolskim spričevalom je vložiti pri imenovani sodniji tekom 8 dni. Zahteva se znanje strojepisja in slovenskega, nemškega ter po možnosti tudi italijanskega jezika. — C. kr. okrajna sodnija v Ajdovščini, dne 24. sept. 1918.
Uubiianske novice.
lj Umrl je v deželni bolnišnici profesor na tukajšnji državni obrtni šoli gospod Celestin Mis, Blag mu spomin!
lj V nedeljo na Rožnik. Sveta Kozma in Damjan, zadnji shod to leto. Ob 9. uri dopoldne duhovno opravilo, popoldne ob 4. uri litanije, obakrat darovanje za cerkev.
lj Izredna seja kluba občinskih svetnikov S. L. S. se vrši v soboto, dne 28. sept. točno ob 8. uri zvečer v posvetovalnici K. T. D., I. nadstropje. Prosi se polno-številne udeležbe!
lj Odbor ljubljanskih društev S. K. S. Z. se je ustanovil 24, septembra 1918 kot pomožni odbor S. K. S. Z. Namen mu je, da nadzoruje in poživlja naše »Prosvete« v Ljubljani in v bližnji okolici ter jim določa smotreno, urejeno delo na prosvetnem polju. V odboru ima vsaka naša »Prosveta« dva zastopnika. Odbor se je sestavil tako-le: predsednik Jožef Pire, pod-
fredsednik Tomaž Tavčar, tajnica Greti
rtnik, tajničin namestnik Ivan Lazar. — Zelo priporočamo, naj se po ljubljanskem zgledu osnujejo taki odbori v vseh dekanijskih ali, če drugače kaže, potom primernih okrožij.
lj Glasbena Matica. Vabimo vse pevce in pevke na sestanek k otvoritvi sezije 1918/19 v ponedeljek, dne 30. t. m., v pevski dvorani ob 8. uri zvečer. Priglase naj se v svrho vpisovanja tudi novi pevci in dijaški zbor, K mnogoštevilni udeležbi vabi — odbor,
lj Za tobačno delavstvo. Na sestankih naših strokovnih organizacij tobačnega delavstva, poročala sta poslanec Gostinčar in delavski tajnik Komljanec, se je sklenilo, da se odpošlje glavnemu ravnateljstvu spomenica, ki se bo pečala z rešitvijo vprašanj o preskrbi z živili in obleko, s preskrbo kuriva, z izboljšanjem razmer v tvor-niški kuhinji in se utemeljila zahteva po
zvišanju plače za 100% z ozirom na sedanjo strašno draginjo, Glede na aproviza« cijo se je v primeri z zasebno vojno industrijo in z železničarji storilo s strani tobačne režije le malo, kar se pozna posebno pri tvorniški bolniški blagajni. Če tudi je padlo število delavstva vsled vpokojitev, v tvornici od 2300 na okroglo 1200, je zdaj redno bolnih tobačnih delavcev in delavk* 100 do 120: 8%, medtem ko je znašalo v mirnih časih merilo bolnikov 3%, dasi j« »socialno misleče« glavno ravnateljstvo to* bačne tvornice glede na pripoznanje bol« niščine izdalo naravnost drakonična navo« dila. Poleg bolnikov, ki dobivajo bolnišči' no, pa ima trajno bolniški dopust brez boU niške podpore 150 do 170 delavcev in de* lavk, kar najboljše osvetljuje posledice si' jajne naše aprovizacije.
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Orehek, uradnikova vdova, 71 let. — Marija Pav< šek, železostrugarjeva žena, 36 let. —> Frančiška Remškar, vdova železničarja, 53 let. — Ivan Jereb, tobačni delavec, 16 let. — Ivan Petelin, mestni ubožec, 70 let. — Ivan Krhlikar, tkalec, 69 let. — Antod Mirtič, sin pekove vdove, 3% leta, — Robert Gotzl, sin trgovskega sotrudnika, 2 leti, — Terezija Boben, mestna uboga, 62 let. — Josip Janežič, tesarski pomočnik, 56 let. — Marija B»jec, sprevodnikova vdova, 35 let. — Marija Ule, posestnikova hči, 33 let.
Uprovizaciia.
a Oddaja svinjskega mesa. Mestna aprovizacija bo oddajala sveže svinjsko meso v nedeljo, dne 29. t. m., ob 6. uri zjutraj v cerkvi sv. Jožefa in na Poljanski cesti št. 15. Svinjsko meso dobe vse one stranke, ki kupujejo meso pri mesarjih po naslednjem redu: Na Poljanski cesti št. 15 one stranke, ki kupujejo meso pri mesarjih Toni, Josip Kozak, Zan, Marij. Keber, Slovša in Milan Kozak. Ostale strank, prejmejo svinjsko meso v cerkvi sv. Jožefa, Stranka dobi na izkaznico za meso na vsako osebo po V\ kg mesa. Kilogram stane 18 K.
a Prodajalci sladkorja se opozarjajo, da smejo oddati septemberske sladkorne izkaznice na magistratu šele tedaj, ko bodo že dobili nakazan sladkor za mesec oktober. Če bi pa: komu sladkor za september primanjkoval, mora takoj prinesti izkaznice v mestno posvetovalnico, aa se preštejejo.
a Petrolej se sme oddajati na prvi odrezek A, B ali C karte le še do 30. septembra. Po prvem oktobru morajo trgovci takoj predložiti vse petrolejske odrezke v mestni posvetovalnici.
a Zeljnate glave. Mestna aprovizacija je nabavila za ljubljansko prebivalstvo večjo množino zeljnatih glav. Delila jih bo strankam na izkaznice za krompir v telovadnici deške šole na Ledini. Vsaka stranka dobi lahko do 500 kg zeljnatih glav. Večja gospodarstva, gostilne, kuhinje in drugi zavodi, ki potrebujejo in žele več kakor 500 kg zeljnatih glav, naj se javijo v pisarni mestne aprovizacije na Poljanski cesti štev. 13. Mestna aprovizacija jim bo dostavila primerne množine zeljnatih glav na dom. Kilogram zeljnatih glav stane 56 vinarjev. Stranke I. okraja pridejo na vrsto v spboto, dne 28. t. m., v pondeljek, dne 30. t. m, in v torek, dne 1. oktobra. Določen je ta-le red: v soboto, dne 28. t, m. dopoldne od 8. do 9, ure štev. 1 do 50, od 9. do 10. ure štev. 51 do 100, od 10. do 11. ure štev. 101 do 150, popoldne od pol 2. do pol 3. ure štev. 151 do 200, od pol 3. do pol 4. ure štev. 201 do 250, od pol 4. do pol 5. ure štev. 251 do 300, od pol 5. do pol 6. ure štev. 301 do 350. — V pondeljek, dne 30. t. m. dopoldne od 8. do 9. ure štev. 351 do 400, od 9. do 10. ure štev. 401 do 450, od od 10. do 11, ure St 451 do 500, popoldne od pol 2. do pol 3. ure štev. 501 do 550, od pol 3. do pol 4. ure štev. 551 do 600, od pol 4. do pol 5. ure štev. 6011 do 650, od pol 5. do pol 6. ure štev. 651 do 700. — V torek, dne 1, oktobra dopoldne od 8. do 9. ure štev. 701 do 750, od 9. do 10, uro štev. 751 do 800, od 10. do 11. ure štev, 801 do 850, popoldne od pol 2. do pol 3, ure štev. 851 do 900, od pol 3. do pol 4. ure štev. 901 do 950, od pol 4. do pol 5. ure štev, 951 do 1000, od pol 5. do pol 6. ure štev. 1001 do konca. Stranke opozarjamo, naj se drže točno predpisanega reda. Zelja je toliko v zalogi, dv. ga ne bo za nikogar zmanjkalo,
a Meso na zelene izkaznice B it. 801 doi konca. Stranke z zelenimi izkaznicami B št. 801 do konca prejmejo meso v soboto, dne 28. t. m. v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: od 1. do pol 2. ure štev. 801 do 1000, od pol
2.	do 2, ure štev, 1001 do 1200, od 2. do pol
3.	ure štev. 1201 do 1400, od pol 3. do 3. ura štev. 1401 do 1600, od 3. do pol 4. ure štev. 1601 do 1800, od pol 4. do 4. ure štev, 1801 do 2000, od 4. do pol 5. ure štev. 2001 do 2200, od pol 5, do 5. ure štev, 2201 do 2400, od 5. do pol 6. ure štev, ^2401 do konca. Ki' logram stane 2.80 K.
a Inozemsko meso. Mestna aprovizacija; ljubljanska bo oddajala inozemsko meso v »o-boto, dne 28. t. m. in v pondeljek, dne 30. t. m. dopoldne v cerkvi sv. Jožefa in sicer od pol 7. do pol 9. ure za privatne stranke, in od 9. ure dalje za gostilničarje.
a Aprovizacija južne železnice. Prosi aet da naj pridejo v soboto, dne 28. septembra, po zelje tisti, ki so ga naročili. Cena je 56 vin 1 kilogram.	^
Pozabila se je včeraj zjutraj v elektriČ« nem vozu rujava usnjata ročna torbica. Pošten najditelj se prosi, naj jo odda proti nagradi Trnovski pristan 4.
Priletel je ptiček. Kdor pogreša ptička iz kletke, naj se oglasi v trgovini pri »Gorenjki«, Pogačarjev trg 3,
Kdo izmed vračajočih se ruskih ujetnikov kaj ve o J»> IVANU KRAJNC, ki je služil pri 97. pcšp. 12. stot., doma iz Topola, poŠta Begunje pri Cerknici. Pogreša se od 26. avgusta 1914. Poizvedovalni urad »Rdečega križa* je sporočil, da se nahaja imenovani v ruskem ujetništvu brez navedbe kraja. Stroške za_ sporočilo povrne njegov oče Andr. Krajnc v Topolu, p. Begunje p. Cerknici, Kranjsko.
Musiin
za m
w
fn plačam za nove zamaške K 110.— za kilogram, stare, zavrtane, a ne zdrobljene K 65.— za kilogram, dolge šampanjske zamaške, ne umetno blago, K 1.— za komad, in za vreče kron 14.— za komad. — Prevzamem vsako množino proti prejšnji vposlatvi vzorca in aviso po povzetju.	2871
Aiasto za nakup vrec in zamaškov
Eradec, Lentilkai iS.
Jtesna ženitev*
Vdovec, 50 let star, z lepim premoženjem, v lepem prometnem kraju na Kranjskem, se želi poročiti s 35—451etno gospodično ali vdovo brez otrok. — V poštev pride le dobra gospodinja, ki se razume na obsežnejše gospodinjstvo, kuhinjo in ekonomijo. — Denar ne igra vloge. — Le resne ponudbe s sliko vred naj se pošljejo na upravo »Slovenca« pod »iiro: »RESNA ŽENITEV« 3472. Tajnost tajamčena. Slika se vrne.
Ženitev.
C. kr. drž. poduradnik na samostojnem vodilnem mestu na deželi z dobro lastno aprovizacijo, želi v svrho takojšnje po-ročitve znanja z vdovo brez otrok ali gospodično v starosti od 32 let naprej, vendar samo s posestnico v kakem mestu ali kopališču Kranjske, Primorja, Štajerske ali" Hrvatske, oziroma v bližini teh mest. Cenjene ponudbe pod šifro: »RESNOST« 3535 na upravo »Slovenca«.
In druge divjačine kupuje po najvišji ceni restavracija „SLON« y Ljubljani.
RESNA ŽENITNA PONUDBA.
Samostojen, inteligenten obrtnik, 35 let star, neoporečne preteklosti, z 10.000 K prihranjenega premoženja in s pohištvom, pozneje še nekaj dote, v prijaznem malem mestecu z dobro situirano okolico na Štajerskem, sc želi v svrho ustanovitve lastnega doma seznaniti z mladenko ali vdovo s primernim premoženjem. Eventuelno se tudi priženi na posestvo z gostilno, žago ali kaj podobnega. — Le resne ponudbe, ako mogoče s sliko, se prosijo prijazno pod »Zvestoba za zvestobo« na upravo »Slovenca« pod St. 3525. — Tajnost zasigurana.
KUPIM IN~PLAČAM
Iščem poštenega
fanta
uporabnega za vsako delo v trgovini, lahko tudi samo za popoldne. Oglasi naj se v trgovini v Ljubljani, Stari trg št. 7.
Popolnoma novo, še nič rabljeno
ZA SPALNO SOBO se takoj PRODA
Kje, pove upravništvo »Slovcnca« pod štev. 3539.
Nujno se potrebujejo
za častniške kuhinje in za moštvo za različna poveljstva v zasedenem ozemlju Italije :n za Kranjsko. Pomožne moči, ki še nima]o 20 let, se ne sprejemalo; tiste, ki so med 20 in 24 letom, morajo imeti pismeno dovoljenje staršev oz. varuha, da smejo vstopiti v vojaško službo. Natančnejša pojasnila daje c. kr. zglasilnica Za ženske pomožne moči soške armade v /-.JUB-I.,JANI, NARODNI »OM, - 3518
J«r- PRODA SE 5000 litrov
® ffl m w
skupaj ali posamezne sode. Kje, pove upravništvo »Slovenca« pod štev 3540, ako znamka za odgovor.
PRODAJO SE	3542
w w ea
za rejo, spomladanci. Več se poizve pri A. ZORMAN, Ljubljana, Stari trg št. 32.
PRODA SE napol pokrita

a tu
(Miri zhm
Trnovsito-abrtne zadruge v Boricl,
registrovane zadruge z neomejenim jamstvom v likvidaciji, sklican na dan 22. septembra 1918 ob 10'/2 uri pred-poldne, ni bil sklepčen. Vsled tega se sklicuje v smislu pravil na	-tj
nedeljo, dne 6. oktobra 1918
ob 10. uri predpoldne v Trgovinskem domu v Gorici (I. nadst.r.) drug občni zbor, kateri sme sklegati brez ozira na visokost zastopanih deležev, z istim dnevnim redom, in sicer:
1.	Poročilo likvidacijskega odbora
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrienje letnih računov za leta
1914 — 1917.
4.	Volitev likvidacijskega odbora in
nadzorstva. B. Obnovitev nepremičnin, prodaja
nepremičnin. 6. Morebitni predlogi. Člani Trgovsko-obrtne zadruge se vljudno vabijo, da so važnega občnega zbora vdeleže ter se izkažejo ob vstopu z deležno knjižico ali s kako drugo izkaznico.
3549	Likvidacijski odbor.
ZHHU11LIRL
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki so nama doili povodom nenadne smrti najinega srčnoljubljenega brata, gospoda
KHROLH ZOTilHMMl
c, kr. deželnosodnega svetnika,
izrekava tem potoni vsem svojo najsrčnejšo zahvalo.
Posebej pa se zahvaljujeva tovarišem in prijateljem blago-pokojnikovim za mnogobrojno čaščeče spremstvo na njega zadnji poti, ter pevskemu zboru »Glasbene Matice« za ganljivi, tolažbe-
polni žalostinkL
FRANCE in ANTON ZOTMANN.

CSirisfleS©« isfiiras zaosui
Miklošičeva ulica 8, dvoriščno poslopje oddelek: moderni Jeziki
otvarja v šol. letu 1918/19. s 1. oktobrom 1.1.
od 6—7 uro zvečer naslednje tečaje '
pondeljek, sreda: taščina, torek, četrtek: francoščina, četrtek, sobota: «jngsSe3Jina.
Vpisovanje začasno v traliki hotela ,,Union".
SAMOSTOJNA KUHARICA išče službe kot
h kakemu gospodu. Naslov pove upravništvo »SLOVENCA« pod št. 3552.
z usnjato streho, oljnate osi, upreže se lahko eden ali dva konja. Poizve sc pri g. FRANCU WI5JAN, LJUBLJANA. Kolodvorska ulica št. 25.	3543
Stnnjs'Ho mas!
zamenjam za pristno Nesilejevo ali Widrovo moko za otroke. Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo „Slovenca" pod šifro ..Nestle-J.-H." 3553.
se sprejme na hrano in stanovanje, ozir. samo na stanovanje. Naslov pove uprava „Slovenca" pod štev. 3547.
na prometnem kraju se ___________ zamenja za lokal pripraven za delavnico; istotam se sprejme
Ili^/^ffBfBff* za mehanično obrt. fiMsLi&Sffil&tta Poizve se pri upravništvu „Slovenca" pod št. 3551, :-: ako znamka za odgovor. :-:
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
brez odbitka rentne-ga davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike,
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev. 6, za frančiškansko cerkvijo,
sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po	----- -----------
tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto. »Ljudska posojilnica« sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema ludi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit, proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice
se eskomptujejo najboljše. Rezervni zakladi znašajo nad en milijon krcn. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1917 nad 34 milijonov kron.
Pri ravnateljstvu vojno-kreditnega zavoda za južno vojno okrožje v Celovcu razpisana so za novo osnovani kontrolni oddelek
po kakovosti in velikosti do 17 K komad.
Mi. sii. svilene niti in svilo v štrenaH
do 400 K za 1 kg.
za embolažo iz jule in razlroane vreče
plačujem najvišje dnevne cene. Prevzamem vsako množino proti vposlatvi
vzorca po povzetju na moje stroške. Pismena, brzojavna in telefonska vprašanja rešujem najtočneje in brezplačno.
HENSJ3K KREiSEl GRADEC, le KeplerstraOe 84 a i. Telefona št. 4102 interurb. 3541
Poskrbite že sedaj za svojo potrebščino
ker bo vsled neprestanih transportnih težkoč nemogoče pravočasno dobaviti žvcpleni prah.
39"/o Cisti SSCBŠŠ. ŽBE-
in 65<70 % sivi žvepleni prah od 100 kg višje v vsaki množini.
»Vaterliintl. Handels- und Verkehrs- Akt.- Gesell.
in'Ia pest V., Akadeznia ut. 20, Naslov za brzojave: Grossist.
in sicer: za stavbinstvo (Hochbau), za strojništvo (Maschinenbau) in za kulturno stroko (Kulturingenieur). — Reflektanti naj vpošljejo svoj olert z obširnim curriculum vitae z navedbo, koliko plače zahtevajo, ravnateljstvu v Celovcu, Villacherstrafle št. 6 ali pa naj se,
čim možno, osebno zglasijo.	_3391
xa meške, ženske in otroke
iz prima švedske celuloze, izborno pralne kakovosti:
Predpasnik za moške, prima............K 12'50 komad
Predpasnik za moške iz prima konopn....... .	» 21 50 »
Predpasnik za moške, neporušen, zajamčeno nepremočljiv,
zelo širok in zelo velik..........» 30— »
Predpasnik za ženske, gladek, moder, brez naprsnika . . » 8 50 » Predpasnik za ženske, gladek, moder, zelo velik in širok,
brez naprsnika......... • < - - » 20 — »
Predpasnik za ženske, gladek, moder, z naprsnikom ...» 18 50 » Predpasnik za ženske, potiskan, brez naprsnika . . . . » 10 50 Predpasnik za ženske, potiskan, zelo velik in širok ...» 22 — »
Predpasnik za ženske, potiskan, z naprsnikom.....» 20 50 »
IZ POVOŠČENEGA BLAGA, gospodinjski predpasnik brez
naprsnika...............
IZ POVOŠČENEGA BLAGA, praktični gospodinjski predpasnik z naprsnikom, brez nosilcev ..... Imitacija usnja, predpasnik za deklice od 9 do 14 let t . . Imitacija usnja, predpasnik za otroke od 5 do 8 let . . . Obleka iz staničnejta .'-'-ga za DELAVCE IN MONTERJE,
modra, prima gradi.........' •
Delovni plašč iz slaničnegn bls !a, moder........
Brisače iz staničnega blaga za KUHINJO . . . % tucata jajr- Pošilja le po povzetju, kolikor v zalogi, in po redu došlih naročil
O ion Katz, tkalnica in tovarna predpasnikov
3545	PRAGA L, ZELTNERGASSE 14/17.
19 —
15'—
86 — 68'— 42 —
UČITELJSKI ZBOR c. kr. državne obrtne šole naznanja, da je njegov prezaslužni, mnogoletni član, gospod
CELDA MIS
C. KR. PROFESOR VIL ČINOVNEGA RAZREDA,
preminul v sredo, dne 25. t. m., zvečer ob 8, uri.
Pogreb se vrši v soboto, dne 28. t. m,, popoldne ob 4, uri iz dež. bolnice na pokopališče pri Sv. Križu.
Učenci so izgubili v pokojniku ljudomilega, vestnega učitelja, profesorski zbor ljubega in zvestega tovariša, cerkvena umetnost izbornega strokovnjaka in neumornega sotrudnika.
Zagotovljen mu je hvaležni in trajni spomin, V LJUBLJANI, dne 25. septembra 1918.