To in ono.
767
Poljski grafini artisti so se zdruili, da izdajo krasno tiskano delo v 120 izvodih, katerih prvih 20 bo numeriranih. Na elu jim je p. Feliks Jasiefi-ski, dalje so v tej zvezi Malczewski, Wyspianski, Wyczotkowski, Ruszczyc, StanisJawski, Mehoffer i. dr.
Bogdan Zaleski je umrl dne 31. marca 1886. Njegove pesmi in njegovo ime pa e ive nadalje v srcih njegovega naroda najkrasneji dele narodnega pesnika!
Bogdan Zaleski.
Skoro ravno takrat, ko so Francozi slavili spomin Viktorja Hugona, so praznovali Ukrajinci stoletnico rojstva svojega pesnika, ki pa je bil Hugonovemu duhu popolnoma nasproten in ki nikakor ni zasluil, da bi tako kmalu po svoji smrti zapadel splonemu pozabljenju. Bogdana Z a 1 e s k e g a so e za iva zvali ukrajinskega slavka", in to ime si je tudi v polni meri zasluil. Bil je pravi pesnik svojega naroda. Iz narodnega ivljenja je rpal svoje najglobje in najkrasneje pesmice, a ukrajinskemu jeziku je dal tako gibnost in milino, da se more malokateri jezik ponaati z enako.
Bogdan Zaleski, ki je pripadal takozvani ukrajinski oli, se je rodil dne 14. februarja 1802 v vasi Bogaterce na Ukrajini. Prva leta svojega ivljenja je preivel v kmeki koi, na stepi in sredi med preprostim narodom. Slike pa, katere so se tukaj vtisnile njegovi bujni fantaziji, so dale za vse ivljenje jasni znaaj njegovemu miljenju in pesnikemu umevanju. Dokonavi gimnazijske tudije, je el 1. 1820. na vseuilie v Varavo. Tam je priobeval razne pesnike odlomke po asopisih. ele 1. 1830., ko je zapustil domovino in odpotoval v Pariz, kjer je postal uitelj na oli v Batignollu, si je pridobil slavno ime kot pesnik arobnih pesmic v prosti narodni obliki. Njegova zbrana dela so izla najprej 1. 1837. v Lvovu, 1. 1841. pa v Parizu. Vsa ta dela, dumke, umke, pilke, pomladanke in popevice", se odlikujejo po nenavadni lahkoti, melodioznosti in bujni fantaziji, zraven pa tudi po pesniki dovrenosti. Njegovim najkrasnejim pesmim pripadajo Rusalke", fantastine slike, katerim je vzel pesnik snov iz bajk in povesti ukrajinskega naroda. L. 1862. je izdal obirno pesem Duh stepe"; v tej izborni lirini epopeji opeva zgodovino svojega ljudstva s posebnim ozirom na znaaj in usodo slovanstva in poljskega naroda.
Domov v rojstni kraj se ni ve vrnil. e kot mladeni je zapustil po brezuspeni poljski revoluciji domovino, iz katere je bil izgnan, in tujina mu je postala druga domovina. Vendar se je staremu ko-zaku" mnogokrat stoilo, ko se je spomnil krasnih dni, katere je preivel v domovini: Prinas drugae, pri nas drugae!". . . Tako je peval. V eni svojih naj-ganljivejih pesmi vzdihuje k nebu, da bi bil vsaj po smrti v domovini:
Boe, boe, solze plaem ti v viino, ko umrjem, daj mi v nebu Ukrajino!"
Na dne", nova drama Maksima Gorkega.
Gorkij je el na Krim, da si tam popravi zdravje, in vrnivi se v Arzamas, je izdal to svojo novo dramo. Mladi pisatelj, kateri se je tako zgodaj proslavil, je v prvi vrsti dueslovec revine. Kakor v njegovi prvi drami, v Meanih", tako tudi v tej drami ni mnogo zunanjega dejanja, ampak veinoma se vri dramatini razvoj v dunem ivljenju. Gorkij je el zopet na dno drube", med svoje byvie ljudi", ki so izobeni iz loveke drube vsled pro-palosti, revine, pijanstva itd. Obuboani zapravljivi baron, filozof, ki je mnogo in brez sadu ital, izpiti igravec, oderuh Aer, posestnik beznice Ko-stvlev, njegova ena Vasilisa in njena sestra Nataa to so osebe na dnu", katere nam predstavlja pisatelj. Med nje pride starec Luka, nekak idealist v tem zaduhlem zraku, ki v propalo drubo prinese misel, da je lovek vendar e za kaj vijega na svetu. A ne more jih dvigniti moralno, ampak vsi junaki alostno konajo. Igravec se izpije popolnoma in se slednji obesi, tolae se s prihodnjim ivljenjem, v katerem ve ne bo alkohola. Vasilisa svojo sestro iz ljubosumnosti ubije na pol, Aer pa njenega moa popolnoma ter izgine. Filozofini baron pa misli, da je vse bede kriv le pridigar Luka, ki je tem ljudem govoril o boljem ivljenju, a jim ni znal pokazati poti vanje. Taka je vsebina te drame, v kateri izkua Gorkij najnatanneje izraziti psihologijo byvih ljudi.
A. N. Radiev. Zanimivo stoletnico je beleilo rusko slovstvo dne 12. septembra. Tega dne 1. 1802. je namre umrl A. N. Radiev, ruski pisatelj iz Ka-tarinine dobe. Radiev se je bil na Nemkem izuil zdravilstva, ter pri tem pozabil svoje materinine. Ko je dobil na Ruskem dravno slubo, se je moral iznova uiti ruine, katere pa nikoli ni pisal gladko. Da bi se izvebal v jeziku, je ital Lomonosova in pri tem dobil veselje do pisateljevanja. Najprej je prelagal, 1. 1790. pa je izdal svoje prvo izvirno delo: itije Feodora Vasiljevia Uakova s priobenijem nekotoryh jego soinenij." V Pisjmu k drugu, i-teljstvujuemu v Tobolske" popisuje spomenik Petra Velikega na Senatski ploadi, ter pri tem razvija nekaj misli o vladarstvu. Usodepoln zanj pa je postal spis Puteestvije iz Peterburga v Moskvu". Sestavil ga je po vzorcu tedanjih sentimentalnih potopisov v narodnem, irokem slogu. Radiev popisuje bedno stanje ruskega kmeta ter zahteva reforme. Tu je e ves nart za osvoboditev ruskega muika, katero so v resnici izvrili 1. 1861. A pod Katarino II. je bilo e zloinstvo misliti na osvoboditev kmetov. Ravno
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si