Z6j V LJubljani,«sredo, dne 14. noutmtrn 1906. iptn XXXIV. Velja po pošti: za celo leto naprej K 26' — ta pol leta „ „ 13 — ta ietrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 220 V upravništvu: 13 celo leto naprej K 20' — ia pol leta „ „ 10' — ta ietrt leta „ „ 5" — a en mesec „ ,, 170 Za poSllj. na dom 20 H na mesec. Posamezne štev. 10 h. Uredništvo i' v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?ez - dvorlSie nad tiskarno). — Rokopisi se ne vraiajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Inserati: En-stop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za vef ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemSI nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — .- Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. UpravnISkega telefona Stev. 188. Oberjommersau. Po dve kroni... Geslo nar.-napr. stranke. Torej jutri! Zaupni shod narodno-napredne stranke! Od vseh strani pridejo politiški invalidi naše dežele kazat si svoje rane in tožit, da dobivajo namestil medalij same batine, in da jih goni kranjska dežela brez daru od svojega prana. Zastopan bo v prvi vrsti učiteljski stan. Voditelj in urednik Gangl bo zvesto dvigal roko za ločitev cerkve od šole in države, saj ima v žepu 3.000 kronic, ki jih je zaslužil pri Mohorjevi bratovščini. Kako je že pisal »Narod«? Sami jekleni značaji, sama odkritosrčnost, samo moštvo! Po Gangiovem vzvišenem zgledu pojdejo vsi, tudi Luka Jelene, ki je liki Herkul junaško porušil svojo lastno besedo proti »Narodu« in Tavčarju in v tem zvršil najsijajnejšo zmago nad samim seboj. Kaj bodo vse sklenili učitelji Gangl-Je-lenčeve možatosti, ne vemo; samo eno bo gotovo: Med razloge za vzvišanje plač pride tudi novi davek, ki jjm ga naloži stranka: dve kronici nista mačkine solze. Inteligenco sploh bo zastopal dr. Tavčar, po čegar ukiisu niso zabavljice iz »Slov. Naroda«, kakor vemo iz njegovega zadnjega dr-žavnozborskega govora. Možat, odkrit, kot vedno, kot zlasti zadnji čas v dr. Robidovcm slučaju. Jeklen značaj, ki tudi sebe pobije, čc nm to veli njegova pravicoljubnost! Po njem se ima ravnati vsa slovenska inteligenca, kar jc svobodomiselne in svobodonemiselne, pa ii bo dobro. Samo po dve kroni na leto tc stane, inteligent slovenski, pa si v njegovem varstvu. Dokler jili plačuješ, si za na Studenec; ko jih nehaš plačevati, tc seveda poženo tudi od tam. Samo po dve kroni! Potem boš pristaš tiste narodno-napredne stranke, ki jc za splošno volilno pravico, in ki se hkrati bojuje proti nji, ki je za svobodo, in ki zahteva kancelpa-ragrat", ki jc narodna, in ki je zvezana s Švcg-Ijem in Steinom, ki gori za kmeta, in ki ga 'inerja. da je polčlovek in neumen in nerazsoden, ki sc poteguje za obrtnika in dclavca, n ki povdarja, da jc meščanska, buržoazijska. Vse to za dve kroni! In vrh tega smeš še verjeti, kar piše si-ločnji »Narod«: »Za združeno Slovenijo v zvezi s Hrvatsko se je v svojem programu prva izrekla narodno-napredna stranka.« Ta stranka jc tudi, kakor smo izvedeli iz najzanesljivejšega vira, sestavila pragmatično sankcijo leta 1712 in samo obžaluje, da notri ni vsprejela določbe, da mora na Kranjskem gospodariti Ic liberalec. laka stranka, ki se lahko opravičeno ponaša, da ima svoje zasluge pri izpričani do-brotnici človeštva, madami Lowyjevi, ki vzorno skrbi za sirote in zanemarjene otroke, taka stranka, ki skrbi pred vsem za zabavo svojih nasprotnikov, ki nikogar ne dcnuncira, ki je odločno nasprotna vsaki justični krivici, taka stranka naj bi žalostno krepala. Umevamo globoko bol in srce nam trgajo njene rane. Ne smemo si misliti, kako gin-ljiv bo prizor, ko bo iz dna razcviljene duše prigrmela nadsvetniku dr. Ferjančiču obupna beseda: Kaj bo z mojim mandatom? In za njim Plantanu in drugim. Tuga bo oblila tudi Hribarjevo srcc: Kaj bo z Ljubljano, če pojde tako naprej in celo sedaj, ko so županu zvišani službeni prejemki? Po pravici povemo: Radi imamo reveže; toda do dna duše so nam zoperui berači, ki kažejo svoje pohabljene ude po božjih potih. A za jutri zatajimo to zoprno čuvstvo. Invalidi, politiški berači, ki se snidete jutri, s tisto odkritosrčnostjo, ki smo sc jc naučili pri Vašem dr. Tavčarju in Ganglu: Naše iskreno sožalje! Smilite se nam. toda pomagati vam nc moremo. Izgubljenih udov ni mogoče brez čudeža obnoviti; zlasti je to nemogoče tam, kicr so izgubljeni možgani in srce. Vsi pridejo v svoj Oberjamniergau javkat in tarnat, vsi invalidi! Mladega, čilega, zdravega človeka pa ne bo med njimi. In čc sc izgubi kdo vendar Ic mednje, bo takoj izpoznal, da ta družba ni zanj. Na vseh konceh, pod raznimi zastavami sc zbirajo in vsem živi ena velika misel v duši: Kje sc bo dobil kdo, ki jc tako trdnih živcev, da pokoplje liberalno stranko? To dobro delo nc bo zastonj. Saj bodo dajali lastni pristaši v ta namen po dve kroni. PsiMm rnzprauc. P u n a j, 13. nov. Sinoči so protivniki volilne preosnove napeli zadnje sile, da preprečijo razpravo. Toda zbornica jc doživela žc burnejše prizore. Po- slanci so se že privadili ploham. Potrpeti se mora, da upadejo hudourniki. Uravnava takih divjih voda jc nemogoča, kakor je naglašal glavni govornik češki agrarcc dr. Klutn-par. Zbornica je tudi mirno čakala, da izbruhajo hudourniki svoje blato, ter sklenila z ogromno večino prehod \ podrobno razpravo o novem volilnem redu. Ze v petek so sklenili načelniki klubov, naj se razprava razdeli v 13 skupin, ki obsegajo premembe temeljnega zakona iz leta 1867, oziroma dotičnih zakonov iz leta 1873, 1886 in 1896 in 42 paragrafov novega volilnega reda. Prva skupina. I'a skupina obsega člen I. in II. novega temeljnega zakona o državnem zastopstvu ter S f'., ki določa število poslancev za posamezne kronovine. Člen I. določa, da morejo člani gosposke zbornice biti izvoljeni tudi v poslansko zbornico. Ako tak član sprejme in izvršuje poslanski mandat, ne sme izvrševati mandata v gosposki zbornici. Ako pa je poslanec poklican v gosposko zbornico, ne sme sodelovati v gosposki zbornici, dokler ne odloži poslanskega mandata. O tem členu je bila že v odseku obširnejša razprava. Češki radikalcc Choc je predlagal, naj se odpravi gosposka zbornica in državni zbor naj obstoji le iz poslanske zbornice. Ker jc odsek odklonil ta predlog, dobil jc Choc tri podpise za svoj predlog in ga naznanil kot predlog manjšine. Danes ga je zagovarjal v zbornici, dobro vedoč, da ne obvelja. Gosposka zbornica jc sicer nujno potrebna reorganizacije. Taka, kakršna je. je zadnji čas izgubila ves svoj pomen in vpliv. Vsaka vlada si je z novimi imenovanji mogla dobiti večino v gosposki zbornici. Navadno pa jc gosposka zbornica Ic zavornica parlamentarnega voza. Taka zavornica pa je potrebna, če voz prehitro drči navzdol; velika ovira je, ako voz škriplje v klanec. Dokler zapadne države ne odpravijo senatov in gosposkih zbornic, tako dolgo ni misliti, da bi Avstrija delala izjemo. Gosposka zbornica naj ostane, toda vsaj polovico članov naj bi volili deželni zbori, kakor je žc v prvem branju naglašal poslanec dr. Šusteršič. Važnejši pa je II. člen novega temeljnega zakona, s katerim sc izpreminjata paragrafa 6. in 7. starega zakona. Paragraf 6. določa, da bode bodoča zbornica štela 516 poslancev, torej 61 več ko doslej in sicer: Kraljevina Češka 130 (doslej 118), Dalmacija 11 (II), Galicija 106 (88), Niže-Avstriiska 64 (55). Gor. Avstrijska 22 (20), Solnograška 7 (6), Štajerska 30 (20), Koroška 10 (10), Kranjska 12 (11), Bukovimi 14 (II), Moravska 49 (44). Šlezija 15 (13). Pred-arelska 4 (4). Tirolska 25 (21). Istra 6 (5), Goriška 6 (5), Trst z okolico 5 (5). Kako se število poslancev razdeli na posamezne okraje in narodnosti, to določa poseben zakon, volilni red. i O tem 6 paragrafu temeljnega zakona se vrši sedaj podrobna razprava. Poljaki so lc pogojno glasovali v odseku za načrt, ker zahtevajo za Galicijo 114 poslancev, torej osem več, kakor jih predlaga odsek. Ta predlog je danes zopet v zbornici zagovarjal poslanec dr. Starzynski. Dalje zahtevajo Poliaki poseben poljski mandat v Bukovini m predlagajo, naj se število bukovinskih poslancev pomnoži na 15. Ta predlog sta danes zagovarjala dr. Globinski in B o h o s i e v i č. Ta že danes zastopa bukovinske Poljake, katerih jc do 30.000. Po novem načrtu pa bi Poljaki v Bukovini ne dobili svojega poslanca. Zato jc predlagal Bohosievič, naj se Poljakom pusti ta mandat, v kompenzacijo pa Nižji Avstriji dovoli cn mandat več. Italijanski poslanec dr. Ba r to I i je zagovarjal predlog, da dobi Dalmacija še enega in sicer italijanskega poslanca. Za ta italijanski mandat je Bartoli iskal Italijane po vsej Dalmaciji. Predlog sta mu podpisala tudi dva nemška poslanca, ki pa v Dalmaciji nc iščeta Italijanov, ampak le snubita v imenu Velike Nemčije. Bartoliju je odločno ugovarjal dalmatinski poslanec Bi a n k i n i med živahnim odobravanjem jugoslovanskih poslancev. Pripomnim še, da jc v odseku tudi P I a n-tan prijavil svoje posebne bolečine, kako nai se razdele volilni okraji na Kranjskem, da liberalci dobe vsaj tri mestne mandate. Danes je imel priliko govoriti v zbornici, pa se je premislil ter črtal svoje ime iz vrste govornikov. Skoraj gotovo je obupal, da bi v zbornici dobil desetorico glasov za svoj predlog. Ali pa iti hotel priti pod britev poslanca Šukljeta, ki je bil prvi za njim v vrsti govornikov. Bodi to ali ono ali oboje, Plantanov govor je šel po vodi in ž njim eno poglavje slovenske parlamentarne politike. In to jc še najbolje. Govoril jc tudi grof Sternberg, ki jc v začetku govora odločno grajal včerajšnje napade poslanca Steina na dr. Šusteršiča, Šukljeta in dr. Ploja. Za Pacherjem je poslanec Povše predlagal konec razprave o prvi skupini. Govoril je še glavni zagovornik dr. Ellcnbogen. ki je kratko izjavil, da sedaj vsi prijatelji volilne preosnove najbolje store, ako malo govore. (Odobravanje.) Jutri govori šc drugi glavni govornik Bendel, potem bodo glasovanja o številu poslancev za vsako deželo. Za veljavne sklepe jc potrebna dvetretjinska večina, ker se iz-preminjajo določbe državnega temeljnega zakona. * * * »Pater d sciplinae« na begu. Zopet nekaj komičnega od nesrečnega Tavčarjevega trifolija! Vedno šc vlada pri vseh količkaj uvaževanja vrednih strankah L1K68. lin Bled. Izza sezone. — Piše O. Bolan. (Konec.) Teh predavanj sc nisem udeleževal, kakor tuji marsikaterih drugih več ali manj dragoce-lih zabav; čemu tudi? Saj so mi moji zgovorni, bolj bogati in bolj radovedni znanci vse lopisali na dolgo in široko z velikim veseljem n popolnoma zastonj. Eden teli naravno-'.dravr.iških kapacitet se mi jc zdel prav posebno moder in prebrisan. On je bil specialist '.a razširjevanje prsnega koša. Pa to mi ui to-iko imponiralo, tudi to ue. da je zahteval za . sako predavanje - če se ne motim dvanajst, norda celo dvajset kron. Ne! ampak to, da ni likogar sprejel v šolo in v »kuro«, čc sc iti ibvezal učiti se pod njegovo oskrbjo najmanj nc vem ali deset ali petnajst ur. Glavni ispeh je seveda obljubil šc le pozneje, čc bo ičencc sani pridno nadaljeval, kar se bo v ch urah naučil. Tako sem si mislil, to se saj izplača začeti! Koliko jih je vjel, ne vem; lekaj pa, kar so mi pravili moji zdraviški '.nauči, da sc zdi, da se jc tistim gospodom •koš« nekoliko razširil. Seveda ni nihče istih učcncev lahko rekel, da je zastonj pod- piral s poldrugsto kronami navihanega »umetnika«. Obrtniki z Bleda in okolice, oziroma iz radovljiškega okraja so priredili na Bledu tudi obrtno razstavo, pravzaprav razstavo vajeniških del. Videli smo vsakovrstne dosti čedne izdelke, ampak bolj zanimiv kot vse drugo, jc bil prizor, ko so se delile odlike in nagrade. Neki mojster, ki ie svojim učencem za obrtne razstave menda sam izdeloval hlače in druge take stvari — in zato seveda bil navadno v učencih odlikovan s prvimi darili, jc to pot pogorel; morda je prišel na dan vir finih hlač njega učencev: prvega darila ni bilo. Pa zvita glava si zna v vsaki zadregi pomagati; zagrabi hlače, vzame kos papirja, mogočno nanj zapiše: »p r v o d a r i I o«, pritrdi ga na hlače it; vrže pred komisijo. Kaj jc komisija napravila, nc vem, ampak mojster ic Ic zmagal na »fantovih« hlačah se je pa Ic blestel napis: »p rvo darilo!« Pa pustiva, cenjeni bravec, tc boljše in slabejše zabave, tc več ali manj pretkane šale, saj sva jih naveličana oba ti in jaz. Pojdi z menoj, te popeljem rajšc na izprehod. Kam pa greva?Kamor ti drago, morda najprej v zdraviški park, posebno primeren jc zate ta izprehod, čc si v nogah bolj slabo podstavljen in te dolga pot preveč utrudi. Po parku sva sem-tertje hodila 7. nekim ogrskim profesorjem matematike iz Arada. Mesto in prcbivavce mi je opisal z neko matematično navado, ki sc mora v mestu vsaj vsako drugo leto ponoviti. Cc namreč v teku tc dobe na čudovit način nc nastane nenadoma velikanski minus v kaki javni blagajni kak prijatelj blagajne jo pa ne popiha s plusoin v tuje, neznane kraje - sc vse mesto neizmerno čudi nad izredno solid-nostjo in poštenostjo javnih funkcionarjev. -Ta profesor je zelo nerad veliko hodil, pač nc zato, kakor da so ga noge zelo bolele, ampak ic bil poln izrednega teženja po zložnosti. »Kranjec naj dela, Kranjec naj hodi!« jc ponavljal venomer v polomljeni nemščini, čc smo ga silili na daljše izprehode. »Ogcr nc dela, Oger lahko brez dela živi!« to jc bil njega prvo načelo. Nekoč so ga vendar pripravili, da jc šel z večjo družbo v hotel »Triglav« poleg nove postaje, pa se je potem tri tedne rotil pri vseh svetih in nesvetih, da ga ne spravi nihče več peš na to »strašansko goro«. »Gospod profesor, ga praša neki češki major zakaj imate pa vendar noge, če nečete hoditi?« »Zato, sc odreže počasi in zložno profesor, zato, da imam kam hlače obleči.« - Kaj je bilo naprej, si cenjeni bravec lahko misliš. Seveda mene ni držalo samo v umetno nasajenem parku vini, vun v prosto naravo, proč iz teh krajev popravljenih za veliko lepše in duhovitejše urejeno naravo! Zato sem jo pogosto ubral krog jezera, zlasti po severo-zapadni strani, kjer se jezerske okolice še ni preveč oprijela preiznajdljiva kultura, ampak je izvečine, če odštejemo cesto še taka, kakršna je prišla iz božjih rok. Strme skale, obrastle s trnjem in jclovicni, prijazni senčnati grički, male, silno prikupljive dolinice, vse to se vrsti drugo za drugim. V ozadju tc pa zdaleč pozdavljajo vrhovi sivega Triglava in njega podložnikov, pred tabo pa radovedno poskakujejo ribice iz teinnozelenih jezerskih valov, češ, kaj pa ti tukaj? Seveda to idilo poveča ali tudi zmoti kakor ic pač kdo razpoložen strahopetna žaba, ki puhne dolgih krakov prestrašena po tvojili stopinjah v vodo, da sc skrije v gostem bičevju. Ker sem ravno pri žabah in na izprehodu krog jezera, nc morem zamolčali prijatelja, ki ga imam med vsemi ljudmi najrajši. Z njim sem sc redno izprehajal krog jezera. Vsakovrstne, včasih precej eksotične misli so sc mu porajale v glavi. Samo eu zgled! Nekoč sva premišljevala o »moderni« vseli strok. Menila sva se o tem, da bi bilo treba pogosto /.a en sam proizvod moderničev desetkrat toliko razlage, kakor je proizvod sam dolg. Misel je prišla tudi na literaturo, zlasti poezijo. V takem raziskavanju modernih bolnikov sedeva na bližnjo klop. prijatelj potegne iz žepa ko- državne zbornice skrajno ogorčenje nad onimi žalostnimi junaki, kateri so očiv.dno fun-girali kot provzročevalci nizkotnih nesramnih napadov Ste.novih na zastopn.kc »Slovanske zveze«. Cela zbornica sodi, da so tc plemenite duše. v prvi vrsti »pater discipli-nae«, služili kot priganjači v parlamentarnem »salonu Riehl«, kjer sc jc čast slovenskega naroda in njegovih poštenih poslancev hotela skruniti po slaboglasnem Stcinu. In tedaj jc bilo vse radovedno, kaj poreče v debati k besedi oglašeni d.čni Plantan, bujna ta cvetka slovenskega liberalizma.. A kaj se zgodi? »Pater disciplinae« dobil jc pri govorniškem vpisovanju sila ugodno mesto, ter bi moral danes pr.ti do besede v specijalni debati. Bil je pomirjen, kajti za njim jc bil »pro« vpisan rahločutni dr. Vovšck, in od njega se ni bal posebnih bat,11. Toda kako sc izpremeni licc debelookemu zastopniku dolenjskih mest, ko sc naenkrat uveri. da jc dr. Vovšck svoje mesto menjal s poslancem dvornim svetnikom Šukljetom! »Aligator s Kamna« jc pa nevarna roparska žival in »pater disciplinae« se je začel resno bati za kosti dragocenega svojega rojstva. Kaj tedaj stori vrlina Plantanova? On, ki je žugal z ncčti-venim škandalom, ako se ne ugodi zahtevam njegove strančicc, on. ki ic uprav duša obupnim poizkusom, preprečiti veliko delo volilne reforme, dal sc jc izčrtati iz govorniške liste! »Pater disciplinae fugam cepit«, predisciplinirani slavni predsednik kranjskih notarjev, jc sramotno pobegnil! Seveda se jc potem dal izbrisati tudi dvorni svetnik Šukljc, kojemu jc bilo itak le na tem, da dobi gospoda Plantana v svoje koščene roke, ter ga naklesti tako. kakor se spodobi ljudem tc pasme. Navzlic nečastni svoji retiradi pa »pater disciplinae« še nikakor ni na varnem. Suklie ie nanj pripravljen, kakor hitro se oglasi nesrečni Plantan; sledi 11111 neizprosni grajscak iz Kaudijc! In to bede velika zabava za zbornico in za slovensko občinstvo! Kaj pravi »Arbeiter-Zeitung« ? + Ni za čitati, kar je povedal stvarnega kot glavni govornik poslanec Stcin. V drugem govoru jc pa govoril kot pooblascenec razvpite Tavčarjeve skupine, od katere je dobil tvarino, da na najpodlejši način opsuje poslance dr. Šusteršiča. Šukljeta in Ploja. Gospodje so sc sami dokaj krepko branih 111 111 povoda, da bi jim manj verjeli, kakor trditvam onih svobodomiselnih Slovencev, ki nimajo tohko srčnosti, da bi sami napadali, marveč sc strahopetno skrivajo za gospodom ^teinom. Ako očita gospod Stcin poslancu Šukljctu, da sc je dal vpokojiti v najkrepkejsi moški dobi, kaže to očitanje moralno nazira-nie te zbornice. Drugje bi sodili, da državni uradnik samoobsebi umevno opusti svoio službo ako sc povrne v politiko ui ne mara, da 11111 izplačuje država plačo. Vrli Terjancic, ki v zvezi z gospodoma Plantanom in I av-čarjem skrbi za popačene podatke nasproti svojim rojakom, je čisto drugačen gospod. Ne pusti, da bi ga vpokojili. Dasi je ze kakili petnajst let seveda s polno plačo na dopustu, jc ceio zadel, da jc pod krasno Korberjevo ju-stično vlado avanziral. Da sc vtika ravno vse-nemec v zasebne zadeve (napadi na razmere posl. Ploja z njegovo ženo je gotovo vmešavanje v rodbinske razmere), .ic nekoliko neprevidno. Saj bi se morebiti kdo spomnil in pričel stikati po domačem življenju Vsenem-cev. Pričel bi pripovedovati od onega Vse-nemca, ki jc v svoji hiši ustanovil salon Riehl, da jezi svojo sestro. Lahko bi pričel tudi govoriti o onem bogatem očetu, ki ga je morala tožiti hči. da skrbi zanjo. In spomnil bi sc lahko kdo na sodnijsko razsodbo v neki razpravi, ko sc je šlo za ločitev zakona, v katerem se govori o »zaupnem občevanju« s tovariši v klubu in med poslanci jako natančno. Sploh bi sc enkrat pričelo lahko tudi razpravljati, kakega moralnega naziranja so nasprotniki volilne preosnove. Poročalo bi sc lahko o dcnunciantu (ovaduhu) Hcrzogu, o domačem prijatelju Bergcrju. In celo gospod Stcin kot tožnik! Se li je že pozabilo, da je zakrivil gospod hudodelstvo goljufije, ko je izzvil z zvitimi pretvezami odškodnino za pot? V sodni razpravi Wolf-Sehalk jc gospod Stcin brez dvoma krivo pričal, tako da bi bili vsakega drugega takoj zaprli, seveda Kdrberjevcmu varovancu sc ni zgod.lo ničesar. Tako se norčuje iz »razvpite« skupine Ferjančič-Plantan-Tavčar in njenih zaveznikov dunajska »Arbe.ter«Zcitung«. Fro-clarija vodilnega socialuodemokraškega gla-s la našim strahopetno sc skrivajočim patrom disciplinae je res krepka pa tudi zaslužena. Smejcmo sc včerajšnjemu »Slovenskemu Narodu«, ki je pisal, da so v seji poslanske zbornice »klerikalci« zopet take slišali, da jih bodo pomnili vse žive dnj. Dobri ljudje, kakor smo. privoščimo »Slovenskemu Narodu«, dolgočasni strini ob Adriji »Edinosti« in pa »gšefts-mana« Gabrščka »Soči«, da sc tako dobro počutijo pri svojih strahopetnih vseneinške moralne poštenjake obveščajočih velikih duhovih. Stein. Ferjančič v lepi zvezi! Ne mi, to trdi dunajska »Arbeiter-Zeitung«! » * * Afera Ploj-Stein. Stein bo vse vun pometal. Včeraj dne 13. t. 111. so sc podali zaupniki Plojcvi, njegov svak, podravnatclj Micki, poslanec Spinčič in deželni sodnijski nadsvetnik Vuček v poslansko zbornico, da primejo Steina zaradi njegovih včerajšnjih napadov na gospoda dvornega svetnika Ploja. Stein jc izjavil, da nima časa in da si mora šele poiskati prič za razgovor, ker jc tudi g. Micki pripeljal seboj priče. Stein je nato odšel iz zbornice. Nato jc g. Ilickl poslal Stcinu pismeno povabilo, kateremu se je Stein odzval. G. Hickl je v prašal Steina, ali je pripravljen, imenovati vir za njegove napade, na kar ie Stein dejal, da je to popolnoma izključeno! Ko so ga nato Plojcvi zaupniki vprašali, ako jc pripravljen dotične napade na Ploja, ki jih je storil pod varstvom imunitete, ponoviti, ie odgovoril Stcin, da bo to storil v časnikih takrat, kadar sc bo njemu zljubilo. Nato je g. Hickl izjavil, da 011 pozna dobro vse razmere v Plojevi rodbini in lahko Stcinu zagotovi, da je Stcin žrtev napačnih informacij. Nato so se sprli in konec je bil, da jc Stcin dejal, da bo v prihodnje vse take obiskovalec vun pometal. Poslanec Ploj ic prosil upravno sodišče, katerega član je, naj uveie proti njemu preiskavo. Upravno sodišče pod predsedstvom grofa Schonborna se ic o •.•111 posvetovalo. * ♦ * Trije mestni mandati ua Kranjskem. so splavali po vodi. Volivni geometer Plantan bi bil moral danes v zbornici utemeljevati svoj v odseku pripravljeni manjšinski predlog, kako naj se na Kranjskem po njegovih mislih razdelijo volivni okraji, da bi vsaj tri kranjska mesta dobila svoj, seveda liberalni mandat. Toda bradati gromovnik je črta' svoje slav 110 ime iz govorniške liste. To je izdajstvo! Iz samega zajčjega strahu je Plantan tem mestom, ki bi bila morda volila za njegovo zaplotno stranko, požrl mandat! Lepo prepričanje to! Preje je pa nebo in zemljo klical na pomoč za svoje mandate in grozil, da bosta vlada in Slovenija in cel svet hudiča videla, ako brž nc ugodita Plantanovi kranjski volivni geometriji! Šusteršič je »Korošce izdal«, Plantan pa troje kranjskih mest. In še boril se ni zanje! Zdaj jc šc Ferjančič na vrsti s svojim kancelparagraf-skim ričetom. Cc se šc ta da tako ugnati v kozji rog kot Plantan, potem »svobodno misel« na Kranjskem lahko kmalu spravimo na boben. Kdor da več zanjo, bo prihodnje leto voljen v državni zbor za Plantanovega naslednika. * * * Socialnodemokraške lekcije mora zadnji čas poslušati tretja cvetka našega naprednega kluba, Ferjančič. V pododseku, ki sc peča z volivno svobodo, so se posvetovali posebič o juridični iznajdbi sodnijskega svetnika extra statum, o kancelparagrafu. In glej - socialnodcmokraški voditelj Adler se jc odločno izrekel proti vsakemu izjemnemu zakonu, posebno šc proti kancelparagrafu. Nc hvalimo ga zato, to jc resnična svobodomiselnost, vsaj v tem slučaju. Ena blamaža več ali manj, to nc ženira našega ekstradiko in njegove v naprednem klubu že zdavna utrjene aristokratske kože . Ce žc vzame zlodej celo stranko, zakaj ne bi šc njenega dolgočasnega svetnika? Volivna svoboda. Pododsek za volivno svobodo je sprejel od justičnega ministra predloženi S 3: »Kdor namenoma ponuja, da ali obljublja človeku, ki je upravičen voliti ali komu drugemu kak premoženjski dobiček z namenom, volivnega upravičenca podkupiti, ga odvrniti od izvrševanja volivne pravice ali pa zato, da svojo volivno pravico izvršuje v gotovem zmislu in kdor zase ali za kakega drugega sprejme, dobi ali sl pusti obljubiti kak premoženjski dobičeK, tako, da obljubi ali se vsaj tako dela, kakor da se s tem da podkupiti, da ne bo izvrševal svoje volivne pravice ali pa da jo bo izvrševal v gotovem zmislu, ta bo kaznovan zaradi prestopka s strogim zaporom od enega do šest mesecev. Dotični premoženjski dobiček ali dotična denarna vrednost, ki jc bila dana ali sprejeta, zapade ubožnemu zakladu občine«. O § 4 in o dodatku, ki obsega Fcrjančičev kan-celparagraf, so sc v pododseku posvetovali posebič. V tozadevni debati sc jc socialnodcmokraški dr. Adler odločno izjavil proti vsaki izjemni določbi, posebno šc proti kancelparagrafu. Gosposka zbornica izpreminja določbe obrtnega zakona. Obrtniška komisija gosposke zbornice je pregledala že 38 paragrafov novega obrtnega zakona in jc več paragrafov, sklenjenih od državne zbornice bistveno izpremenila. Seveda je to obrtnike Inido razburilo. Odposlanstvo vseh obrtniških organizacij bo vsakemu članu gosposke zbornice posebej izročilo od vseh t brtniških organizacij podpisano peticijo,, ki zahteva, naj gosposka zbornica sprejme obrtni zakon neizpremenjen, kakor ga je sklenila drž. zbornica. * * * Druge podrobnosti iz državnega zbora. Poslanec Elvert je v seji 13. t. m. interpe-liral trgovinskega ministra glede na avanzi-ranje poštnih in brzojavnih konccptilih prakti-kantov. Erb ie interpeliral naučnega ministra, ker učna uprava baje prezira pri nastavljanju realčane in tehnike in nc izvede potrebne reforme rcalčnih študij. Dobernig interpelira železniškega ministra glede na promet na novi alpski železnici. Uvede naj sc naravnostim brzovozna zveza med Berolinom-Selctalom-Bcljakom-Trstom, brzovlaki na Pirnski žclcz-nici, direktni vozovi pri dnevnih brzovlakili Dunaj-Ljubno-Glandorf-Celovec-Trst. Dobernig interpelira nadalje finančnega ministra glede na izboljšanje položaja nadzorniškega osobja pri tobačni režiji. V seji proračunskega odseka 14. t. 111. bo Hofmann-Wellenhof končal svoje poročilo o Boheimovem predlogu glede na izboljšanje plač poštnih uradnikov in uslužbencev. Vlada pravi, da rabi žc za slučaj, čc se poštnim uradnikom od 11.—8. činovnega razreda in uslužbencem dovoli 20 odstotna draginjska doklada, 60 milijonov kron. Na vsak način bodo izvolili pododsek, ki sc bo pogajal s finančnim ministrom o potrebnem pokritju. Ustavna stranka gosposke zbornice za volivno reformo. Ustavna stranka gosposke zbornice se je izjavila v svoji seji dne 13. t. 111. za to, da se sprejme volivna reforma tako, kakor jo jc sklenil volivni odsek poslanske zbornice. Volivna reforma ima v gosposki zbornici samo tri resne nasprotnike, dr. Plenerja, grofa Pi-ninskega in grofa Franca Thuna. Agitacija teh gospodov pa bo kaj malo izdala in najbrž ne bo v gosposki zbornici veliko težkoč. PRINC LltCHTENSTEIN O DR. LUEGERJU. V nedeljo jc govoril princ Licchtenstein o dr. Luegerju. Naglašal jc, da so dosedanji in bodoči uspehi kršč. socialccv v zvezi z dr. Lucgerjcvo osebo. Dasi so delovali pri ustanovitvi in ojačenju krščansko socialnega gibanja tisoči zvestih, požrtvovalnih in energič- nih mož in žena, se mora priznati, da jc bil dr. Lueger. ki je postavil temelj in končni kamen političnemu poslopju dunajske in avstrijske krščansko socialne stranke. Brez njega hi ostalo antisemitsko gibanje v Avstriji kratka epizoda, kakor se jc zgodilo na Francoskem, v Nemčiji in v Ameriki. S previdnostjo, ener-žijo in z modrostjo smo pa stranka, ki vodi svetovno mesto in provinco, enakovredna skupina drugih nemških strank, ki je poklicana, da dobi po splošni volilni pravici v drž. zboru vodilno vlogo. Zasluga Luegerjeva je, da je prvi kazal na ncvzdržljivost sedanjih razmer nasproti Ogrski in prvi je stavil zahtevo za splošno volilno pravico. Danes je avstrijska zbornica združena v boju proti ogrski državni polovici, in med voditelji strank jc vedel, da mora nastopiti splošna volilna pravica svojo zmagoslavno pot po vsem kulturnem svetu in da bo pomedla one, ki ji bodo nasprotovali. Krščanski socialci imamo eno povelje, armadni jezik, častniški zbor, črno rumeno zastavo, ki jo častimo in ki bo veselo plapolala nad probujeno staro Avstrijo. »REICHSPOST« O FUZIJI HRVAŠKIH STRANK PRAVA. Glasilo dunajskih krščanskih socialccv priobčuje iz Zagreba poročilo o ustanovitvi »Hrvaške krščansko socialne stranke prava«. Poročilo navaja, da se jc ustanovila ob Bin-koštili »Hrvaška napredna ljudska stranka«, po prizadevanju učencev praškega vscučili-škega profesorja Masaryka, ki zahteva med drugim tudi ločitev cerkve od države. Zato so ustanovili tudi voditelji krščanskega gibanja stranko z gospodarskim krščansko socialnim in političnim velikohrvaškim programom Poleg hrvaške stranke prava in pa čiste stranke prava je »Hrvaška krščansko socialna stranka prava« tretja stranka, ki ima v programu veliko Hrvaško. Ako se konča provizorij po reški resoluciji v političnem življenju Hrvaške, sc lahko združijo vse tri stranke prava, kar list želi, ker tudi ostali stranki prava nista nasprotni krščanskim načelom. Složni stranki prava z izraženim krščanskim načelom bi tudi pripadala bodočnost Hrvaške. OGRSKA. Zbornica je sprejela predlog o državni podpori za zgradbo trgovinskih ladij. II. SEJA HRVAŠKEGA SABORA. Galerija je polna. Ko vstopi v sabor S u-p i I o, ga galerija navdušeno pozdravlja. Ele-goviču to ni prav in vpije: Dolje resolucijo-naši! Predsednik sc odstrani. Ko se predsednik vrne, sc sporečeta Zatluka in Magdič. Predsednik dr. Medakovič apelira na poslance, naj bodo mirni. Elegovič sc pritožuje, da najema koalicija galerijo iu da advokati, ki so v saboru nastavljeni za stenografe, s tem revnim dijakom jemljejo kruha. Dr. Mile Starčevič predlaga, naj sc izvoli odsek, ki se bo bavil z neodvisnostjo sodnikov, da sc nihče pri političnih procesih ne bo mogel pritoževati nad korupcijo. Sprejeto. Nato sledi zopet buren prizor. Elegovič zmerja Magdiča: Ti lopov, jedan, ništarijo, linijo, lopov jedan, lopove, ku-jon! Galerija se zabava, posebno glasne so dame. Po enournem odmoru pozove predsednik poslanca Elegoviča in Magdiča k redu. Elegovič pravi Siipilu: Ltipež. Nato nastane nepopisen ropot. Ker galerija razbija, pusti predsednik galerijo izprazniti .Zatluka se poslovi od galerije s prijaznim pozdravom: Plačenci! Nato se Starčevičanci sprejo z žurnalisti v časnikarski loži. Dr. Medakovič odvzame Eie-goviču besedo. Nato govori Grga Tuškan, resolucionaš. Pravi, da se jc zdaj na Hrvaškem začela nova epoha narodne zgodovine. Koalicija upošteva iu hvali banovo prijaznost, ker jc pripravljen iti z novim kurzom. Hrvaška in srbska koalicija za sedaj odložita višje narodne ideale ter sc hočeta omejiti na liberalne in demokraške ustavne reforme. To vse sc mora v smislu reške resolucije storiti, predno se bo šlo na revizijo državnopravnih vprašanj. V tem smislu sc je koalicija sporazumela z banom in s Srbi, ki so enakopravni in bodo s Hrvati vedno ostali v bratski zvezi. Tuškan izjavlja, da bo koalicija krepko podpirala bana pri ustavnih reformah in tudi pri volivni reformi, ki jo hoče koalicija preurediti v moder- šček papirja in začne pisati. Nazadnje mi da listek v roko. Kaj jc bilo? Jaz sem takoj znal na pamet. Beri? Najnovejša novost modernega klasicizma! Lovsko veselje ali nova, kratka, prav posebno visokomoderna pesem, ki opeva psa, zajca, lovca, puško, strel, dim, lužo, žabo in žalost, kratko: ponesrečen lov. — Vik .... — pumf.... — džžžumpfff — flik..... Kaj bolj neumnega, ob enem pa vso hiper-dekadentno moderno literaturo bolje označu-jočega še v svojem življenju nisem videl. 'Taki učeni pogovori pravzaprav ne spadajo v preprosto naravo in zato sem rad tudi kam drugam nameril svoj korak, da mi ni morila »moderna« duha in telesa. In v zadrego ravno ne prideš na Bledu za izprehod. Tudi sc ti ni bati, da bi ti postali izprehodi preenolični, nc, kamorkoli se obrneš, povsod kaj novega, vedno drugačna formacija. Ce te mika lepo polje, zastraženo z razoranimi griči in globoko izkopanimi vodotoči, pojdi proti jugovzhodu v Ribno, če te vleče gorsko ozračje in planinska formacija, — kar hitro jo uberi proti zapadu na Bohinjsko Belo. Morda hočeš uživati raz- gled po celem Bledu in gorenjski dolini zate so Gorje ali pa grič pri Sv. Katarini nad Zasipom. Cc si pa zavzet za divje, strahovne oblike, stopi skozi Mlino in Selo ob Savi mimo Ribnega in Bodešč v Radovljico. Vsak korak ti nudi novih oblik, za vsakim ovinkom najde tvoje divje lepote željno oko nove utehe svojim željam. Ce si pa bolj lahne lirične narave, si poišči gozdiček, ki vodi z Bleda po prijazni dolinici ob skokonogem potočku proti Lescam. 'Toda ti želiš kaj izrednega, da drugod ne dobiš niti oddaleč kaj podobnega. Prijatelj, tudi tebi nudi Bled, kar iščeš. Obišči Vintgar, in siccr od spodnje strani, pojdi v tesni mimo Zasipa in Sv. Katarine, in videl boš prirodnih krasot, da ti nc izginejo izpred oči noč in dan. Ta bobneči slap, b stra voda, ki se z mlade-n.ško ognjevitostjo bori s tesnimi stenami za ozek prehod, ki za vsakim ovinkom dela slap in ki ji v vsakem slapu igra bujnop.sana mavrica, te naravnost kvišku štrleče, proti vrhu cclo znotraj nagnjene visoke divje razorane skale, ki komaj puste tol.ko prostora, da je človeška podjetnost in vnema za naravne krasote napravila kakor večnost dolg mostič, ta šum in vrišč, ta divja razbrzdanost, ki tu vlada: čc tc to nc prevzame, potem ti ni pomoči. Ni čuda, če pravijo Blejci spričo tolike divne lepote, da kdor ic bil na Bledu, pa Vint-garja ni videl, ta še v nebesa nc more. Seveda so gostom na razpolago tudi razni nižji griči in hribi in vasi po njih raztresene, da lahko napravijo kratek izlet, najsi bo to žc Osojnica, ali Straža, Kupljcnik ali Slamniki, ali pa Babji zob s svojo znamenito škrbino, ki jc vsled nje dobil svoje ime, in z lepo podzemsko jamo, polno zanimivih kapnikov. — O daljših izletih, n. pr. v Bohinj k jezeru in Savici, k Belopeškim jezerom, k Pcričniku, v Vrata itd, ali o raznih turah 11 pr. na Triglav, Črno prst, Stol itd., ki se dajo prav lahko napraviti.z Bleda, naj rajše molčim, da sc mi nc bi očitalo, češ, da hočem vse spraviti na Bled, ki ima žc tako vsega več kot dovolj. Tudi ne maram Bleda kaziti s tem, da bi očital voznikom bodisi z ladjami, bodisi s konji veliko pretirane cene, ki se nad njimi tujci neznansko pritožujejo, prav tako mene prav malo zadeva želja velike večine tujcev, naj bi sc »cesarska maša« prenesla z otoka v novo župno ccrkcv, vse to in druge želje in pritožbe prepuščam županstvu, oziroma ! zdravniškemu odboru, da po svoji previdnosti ; do prihodnje sezone kaj pametnega ukreneta. Samo eno misel naj sc mi dovoli izreči: Koder sem hodil, kjer sem bil — po vseh kolodvorih so bili nabiti raznovrstni lepaki najrazličnejših vrst; skoro vsaka zakotna vas, da jo kak tujec le mimogrede pogleda, že dela reklamo zase in obeša na veliki zvon -- pravzaprav na lepake — svojo resnično in umišljeno lepoto in čarobnost: Bled, ta kotiček, kjer je narava nakopičila v malem skupaj vse, kar najdeš drugod raztreseno, ta miniatura naravnih krasot, ta mikrokosmos proste idilične narave, ta ni imel nikjer priporočila. Ali naj se ta ponižna vijolica še dalje skriva, ali naj nje dehtečo lepoto, ki po njej koprni srce onega, ki jo je enkrat okusil, ali naj jo utope, pokrijejo, zamore nje kričave tovarišicc?! Preden pa se ločini, naj pa šc ustreženi tvoji radovednosti, dragi prijatelj, ki sem tc vodil po Bledu, če te morda mika izvedeti, kako je kaj z mojo godbo? Naj ti odgovorim: Godba v prsih zdaj počiva, čtnrljev rod brenčeči siliva, redko lc sc prebudi. A če prav kdaj zabrenči: skladbe le igra bolj tihe, komaj čutim njene dihe! Z Bogom, prijatelj! Z Bogom, ljubljeni Bled! iiL'in smislu. Nato govori vodja Starčevičan-cev dr. Fran k. Frank izjavlja, da obljubljene ustavne reforme, ki jih bo njegova stranka sicer podpirala, ker spadajo v njen program, ne bodo Hrvatski koristile, dokler nagodba z Ogrsko krši hrvaško avtonomijo. Od same tiskovne svobode ljudstvo ne bo imelo ničesar in se bo prej ko slej izseljevalo v Ameriko. Sicer pa so reforme dar Ogrske. Mažari so še nedavno v najlepših medenih tednih ogrsko-lirvaške poroke kršili hrvaško avtonomijo in Hrvati so morali prositi Košuta na kolenih, da je opozval novo krivico. Ker vlada podpira koalicijo, ji Starčevičanci ne morejo zaupati. Koalicija naj tudi skrbi za to, da nikdo ne krši poslaniške imunitete. Nekateri hočejo poslanca Flegoviča po saborski seji napasti. (Starčevičanci čestitajo Franku). Tropsch izjavi v imenu »narodne stranke«, da bo njegova stranka podpirala liberalne ustavne reforme. Prihodnja seja 14. t. m. VOLITVE NA MORAVSKEM. Pri volitvah za splošno volivno skupino v moravski deželni zbor ie bilo za katoliško narodno stranko oddanih 95.000, za socialne demokrate 65.000, za Mladočelic 15.000 glasov. ZAKAJ JE MORAL ODSTOPITI GROF-BECK? Iz visokih strokovnjaških krogov poročajo, da je grof Beck moral odstopiti vsled pritiska od strani vojnega ministrstva. Vojnemu ministru ni bilo namreč po volji, da je grof Beck kot šef generalnega štaba smel vsak teden osebno cesarju ustmeno poročati o vojaških zadevah in potrebah, (irof Beck pa je dobro vedel, da mora imeti generalni štab precej samostojni delokrog, ki obsega tudi zadeve vojnega ministrstva in obeh deželnobrambnih ministrstev, kajti drugače je nemogoče voditi uspešno armado in jo preurejati. Vojno ministrstvo je v Avstriji od nekdaj metalo generalnim šefom štaba polena pod noge in jih oviralo na samostojnem delovanju. V tem oziru se jc posebno odlikoval rajni Kulm, ki jc delal šefu generalnega štaba Johnu vse mogoče sitnosti. (iotovo jc, da novi šef generalnega štaba, ne bo imel prijetnega položaja. DR. EBENHOCH ZA SKUPNI NASTOP KATOLIŠKIH STRANK. Na shodu »Zgornjeavstrijskega ljudskega društva« je govoril v nedeljo konservativni voditelj dr. Ebenhoch .Glede na volivno preosnovo jc naglašal, da ie samomorilec stranke in hudodelec domovine, ki bi nasprotoval in poizkušal preprečiti splošno volivno pravico. Naglašal je, da je nastopala njegova stranka vedno zanjo. Izjavil je. da nasprotuje neenaki volilni pravici, ki bi povzročila veliko socialno nevarnost. Neenaki volilni pravici bi sledila agitacija od posestva do posestva. Hlapce in posle bi nahujskali proti kmetu. Zato je bil govornik že za enako volivno pravico, ko nanjo resno v Avstriji še nihče mislil ni. Naj li bo za to pošteni, krščanski in domoljubni mož manj vreden, kakor kak hujskač in kričač, ki plačuje slučajno nekaj kron davka in je obiskoval srednjo šolo? Izjavil ie, da bi oni zaupniki, ki so pred meseci sklenili z večino pluralitetni način volitev, danes glasovali za enako volivno pravico in naglašal, da je bil sam žal zadržan se udeležiti dotičnega shoda zaupnikov. Dr. Ebenhoch jc naglašal končno potrebo, da nastopata v tem važnem vprašanju skupno obe nemški krščanski stranki. Časi so zelo resni in črni oblaki sc kupičijo na ob-^ nebju. S podvojeno silo divja boj proti katoli-' škenui zakonu in proti nravno verski vzgoji mladine. Ta boj mora dobiti združeno krščansko armado. Ne vemo in ne belimo si glave, kakšna bo prihodnja zbornica. Naša edina dolžnost je, da delamo z vsemi silami nato, da pride kolikor mogoče veliko krščansko mislečih poslancev v državni zbor in da bodo nastopali složno, ker le v slogi je moč. Število krščanskih poslancev iz nemških alpskih pokrajin ceni Ebenhoch na najmanj 80 mož, ki jih nihče ne bo mogel prezreti. OBČINSKE VOLITVE V BUDJEJOVICAH. Volitev za drugi volivni mestni razred sta se Je udeležila doslej 402 volivca, glasovali so za nemškega kandidata. Volivcev je v tem razredu 609. Cehi bodo naskočili prvi razred. Nemci upajo v zmago. Nemci hočejo proti vo-litvi III. razreda vložiti protest. S CIM ZABAVAJO FRANCOSKI MINISTRI ZBORNICO. Na Francoskem so ustanovili neko delavsko ministrstvo, ki ga vodi socialist Viviani. Viviatii, ki dobro vč, da so delavske razmere na Francoskem najslabše na svetu, se je v zadnji zbornični seji v Parizu hotel malce pohvaliti pred aristokrati, baroni in buržoaji, in je napei vse svoje ministrske govorniške sile. Naklatil je vse mogoče, dejal, da kolektivno pravo ne nasprotuje individualnemu, ker kolektivno pravo »podvoji in potroji individualne sile« in podobne neslanosti. Med drugim je dejal tudi sledeče: »Mi smo iztrgali iz ljudske duše vero v posmrtno življenje... z veličastno gesto smo na nebu ugasnili preje na njem prižgane luči, ki nc bodo nikdar več zasvetile na nebesju!« Res je. Marsikatero luč so upih-nili ti liberalni frazerji, toda nobene na nebu. Ni davno, ko jc ugasnila luč življenja mnogim delavcem v kurijerskih rudnikih, kjer so delavci postali žrtve neznosnih razmer, vzdržanih od socialistično navdahnjenih vladnih baronov. Tu prižigajte in upihujte! ZMAGA ZMERNIH ELEMENTOV NA FRANCOSKEM. L. 1907 ne bo več katoliške cerkve na Francoskem! Clemenceau in Briand sta sc odločno uprla radikalnima kričačema Pellctanu iu Cruppiju, ker sta uvidela, da bi se nc ujemalo preganjanje katoliške cerkve s pravo svobodoljubnostio. Briand je v svojem zad- njem govoru dejal, da vlada ne bo »nadomestila katoliške vere z drugo iu da ne bo ustvarila posebne cerkve v katoliški cerkvi.« Najhujši gromovniki so sc ustrašili kulturnega boja in ta vspeh je ena največjih zmag zmerne a odločne politike Pija X. Blamaža nad bla-mažo pri Haecklov.h pr.jateljih! UTRUJENI FRANCOSKI SOCIALISTI. V francoski zbornici je poslanec Denis-Cochin pojasn i stališče katoličanov. Vodja socialistov Jaures jc izjavil, da so socialisti že siti večnih cerkvcno-političnih vprašanj in da hoče začeti s socialno politiko. Tako pozno! VESTI O NAPADU NA NEMŠKEGA CESARJA V MONAKOVEM. 13. t. m. se je raznesla vest, da je nekdo v Monakovem ustrelil na nemškega cesarja, ko se je ccsar nekam peljal. Uradno to de-mentujejo in pravijo, da se je podrla le neka turnvercinska tribuna s takim ropotom, da so ljudje mislili, da jc počila bomba. To vse se je zgodilo, predno je šc ccsar stopil v voz. »Ber-lincr Zeitung« pa trdi, da jc vest o napadu na cesarja nastala vsled tega, ker so v Monakovem zaprli ob cesarjevem prihodu več anarhistov in preiskali nekaj hiš, kar sc jc zgodilo tudi v Lipskem in Altoni. Kaj jc policija pri tem našla, je stroga tajnost. Tudi sc ne ve, kedo jc začel razširjati vest o napadu na cesarja. Na berolinski borzi je ta vest povzročila precejšen strah. CARSKI UKAZ O POLJSKI AVTONOMIJI. Carski ukaz odklanja avtonomijo Poljske, dovoljuje pa ustanovo zemstev. RUSKO-ANGLEŠKA ZVEZA? Iz Pctcrburga poročajo, da ic uspeh potovanja Izvolskega sledeč: Rusko-angleška zvei za s posredovanjem Francoske in prijateljsko sporazumljenjc z Nemčijo v vseh vprašanjih, ki se tičejo inozemstva. NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR. V nemškem državnem zboru vloži poslanec Bassermann interpelacijo na kanclerja Billovva: »Ali jc kancler voljan, sporočiti drž. zboru, kakšno je razmerje Nemčije do ostalih velevlasti in izjaviti se o vznemirjenju, ki vlada med ljudstvom glede na naš mednarodni položaj ?« SKUPNI NASTOP SVOBODOMISLECEV V NEMČIJI. V Frankobrodu so zborovali preteklo soboto iu nedeljo zastopniki svobodomiselne ljudske stranke. Soglasno so sklenili, da nastopijo iiri prihodnjih državnozborskih volitvah liberalne meščanske stranke skupno in da hočejo delovati, da se nc bodo napadale liberalne stranke medsebojno v besedi in po časopisju. URADNA DEMENTIRANJA IZ SRBIJE. Srbska vlada dementira sledeče vesti: Ministrski svet bodo preosnovali in polovica novih gorskih topov, ki jih ie Srbiia naročila pri Schneiderju, je namenjena za Črno goro. Vlada uradno poroča, 1. da je najela posojilo v Genfu in sicer 95 miljonov frankov v bruto-kurzu 90 odstotkov in netto-kurzu 86 odstotkov. Obresti: 4'/=. 2. Tvrdka Pigeon v Bordou je naročila 160.000 prešičev. S tem je zagotovljen srbski prešičji in svinjski izvoz. Francoski minister za zunanje zadeve Pichon jc izjavil, da jc med Francosko in Srbijo sklenjena pogodba, ki pa ni naperjena proti Avstriji. ZOPET VSTAJA BUROV? Na Kanu jc udri Transvalec Ferreira s četo Bu rov v kapsko kolonijo. Napadel jc dve policijski postaji, ranil 10 vojakov in vjel nekega uradnika. Nato jc hujskal Burc na vstajo. Angleška vlada je odposlala 150 vojakov, da zasledujejo Ferreiro in da zapro Ferreiru pot. 25 mož pa kroži ob meji. Burski glavar Smuts trdi, da je Ferreira iz Damaralanda pobegli tat, ki bo pobegnil, ko pride v dotiko s policijo. Policija sodi, da Fcrreirov nastop ni politično važen iu da je smešna misel o splošni vstaji Burov. Durbanski list »Natal Mcrcury« pa piše, da namerava Ferreira vstajo. PODBIELSKI ODSTOPIL. Konečno se je Viljem udal javnemu mnenju in odslovil svojega ljubljenca, ministra za kmetijstvo, Podbielskega, ki je stal na čelu kolonijalnim umazanijam. Seveda niti jc podelil pri tej priliki »briljantni veliki križ reda rdečega orla«. 0imm novice. + Poosebljena usmiljenost in pravičnost. Včerajšnji »Slovenski Narod« o aferi dr. Robide piše: »Vedeli smo, da jc dr. Divjak naš nasprotnik, a vendar smo raje izgubili somišljenika, kakor da bi nasprotniku delali krivico. Tega gotovo ni treba biti sram ne nas ne dr. Tavčarja . . .« Dr. Tavčar je usmiljen in pravičen človek! Kdor tega šc ne ve, naj vpraša očeta, kateremu je njegov sin ustrelil sina, to ve deželni uradnik g. Schvveiger, ki jc bil od deželnega odbora (!) kaznovan, ker se jc udeležil manifestacije za splošno in enako volivno pravico. Posebno usmiljen in pravičen pa jc bil dr. Tavčar v zadevi dr. Robide! Takrat, ko jc dr. Robida pisal v »Narod« proti Divjaku, deželni odbor ni dal dr. Robidi niti ukora, sedaj, ko dr. Robida v političnem oziru ni hotel več podpirati dr. Tavčarja, jc pa deželni odbor dr. Robido odpustil iz službe. In vse to sc jc zgodilo, kakor piše včerajšnji »Narod« le radi brezmejne pravičnosti dr. Tavčarjeve! Ta pravičnost dr. Tavčarjeva sega tako daleč, »da obvaruje celo odločne klerikalce« (dr. Divjaka), kakor je Citati včeraj v »Narodu«, kar pa sicer še nismo n.kdar slišali, čutili pa vedno drugače. Nas je bilo sram ob čitanju tolike hinavščine! V glavo nam ne gre. zakaj dr. Tavčar ni bil tako »pravičen« takrat, ko na dr. Robidi ni bilo niti suma o kakem sotrudniku pri »Našem listu« in ko jc dr. Robida bil liberalec po dr. Tavčarjevem dopadajenju. + »Proč z liberalnim časopisjem«, tako se zdaj zopet glasi bojni klic naših klerikalcev. 2e poznamo ta klic: ponavlja se vsako leto od novembra pa tja do konci januarja. Letos so se naši klerikalci spravili v prvi vrsti na gostilničarje in že se čuje poziv, naj se vsak izogne take gostilne, kjer imajo kak napreden list. Udarjajo naši politični nasprotniki seveda zopet na versko žilo svojih pristašev in jim groze s peklenskim ognjem, če bi pogledali kdaj kako napredno glasilo.« Tako piše včerajšnji »Narod«. Mi o vsem tem nič ne vemo. Nam jc lc to znano, kako od Hribarja gori do starih penzionistov doli zabavljajo liberalci čez neumno in netečno pisavo »Narodovo«, in sc jeze, zakaj »Slovenec« vsako reč prej in točnejše prinaša. Peklenskega ognja za »Narod« ni treba klicati, saj ni vreden navadne žveplenkc. ! Novo politično društvo. Ustanovilo se je »Katoliško politično društvo za idrijski okraj.« I Kdo je kriv. da imamo po Slovenskem toliko uradnikov, ki so nezmožni slovenskega jezika? S Koroškega: Znano jc, da imajo skoraj vse slovenske gimnazije in realke tako-zvane kurze za Nemce ali pa Italijane. Ti kurzi trajajo dve leti, štiri ali pa vseli osem let. V zrelostno izpričevalo se jim napiše red, ki bi naj bil porok, da je obiskaval slovenščino. S tem se sklicujejo ua zmožnost slovensko uradovati, a v resnici nc znajo nič, ali pa prav malo, izvzemši one, ki so žc od mladih nog doma slovensko govorili iu ti zadnji so navadno najhujše poturicc. Kaj pa naši profesorji? Ti so sokrivi. Cc bi profesorji zahtevali s tako strogostjo slovenščino v kurzu, ko nemški profesorji od nas nemščino, jaz sem prepričan, da morajo ti kurzi kmalu izginiti, ali pa se bodo fantje že slovenščine naučili vsaj toliko, da bodo zmožni slovensko uradovati. Ce jim mastne plače dišijo, naj sc 111 d i nauče slovenščine! Dostikrat se zgodi, da ima Slovenec, ki obligatno slovenščino obiskuje v zrelostnem izpričevala zadostno, a kurzovec izvrstno, hvalno, dobro. Kdo zna več slovenski, kurzovec ali oni, ki obligatno slovenščino obiskuje? Toda pri nastavljanju uradnikov sc nc gleda veliko, ali imaš kurz ali maturo in kurzovec ho preje s svojim »izvrstno« dobil mesto, kot Slovenec. Ce sc kurzovec včasih nabuta par stavkov, ima takoj izvrstno, a s Slovenci se postopa drugače. Dostikrat mi pravijo kolegi, da uprav profesorji vzamejo vse veselje ubogim slovenskim koroškim dijakom. Namesto, da bi iili navduševali in iili spodbujali k delu, iim zagrene veselje do materinščine. Imena so nam ua razpolago iz raznih krajev. Lc pojdite jim na roko Nemcem, slovenski profesorji, potem sc pa čudite. Poznam samo enega profesorja do sedaj, ki v tem oziru moško nastopa. Cc bi vsi tako delali, bi z leti tudi uradniki s kurzi izginili s površja. Kdor hoče jesti kruh na Slovenskem, naj sc nauči popolnoma slovenski. Tretjič izvoljen županom je bil pri včerajšnji volitvi Matevž Oblak pri Sv. Gregorju. -— Iz Postojne. Z dopisnikom, ki je pred nedavnim časom obsojal zdravstvene razmere v trgu, se popolnoma strinjam. Dasi slučajno nisem čital, kako ugovarja »Notranjec« onemu »Slovenčevemu« članku - veni lc, da taii očitanja v »Slovencu« vendar moram reči, da sem bil žc davno tega mnenja, da bi moral občinski odbor v tem oziru nastopiti radikalno iu naravnost zapovedati gospodarjem, da vozijo gnojnico na polje. Zalibožc, naši gospodarji nimajo smisla zato, da bi gnojnico spravljali na polje, ker nc vedo ali pa nečejo vedeti, da je gnojnica najboljši gnoj za travnike; v marsikateri vasi so gospodarji v tem bolj napredni. To dejstvo je gotovo prvi vzrok, da vidimo po celem trgu (izvzemši glavno cesto) vse polno potočičev te krasne in duhteče tekočine, ki je brez dvoma na kvar zdravju, bodisi ker okužuje zrak, bodisi, da se zgubi v zemljo in okuži na ta način studenec. Sicer pa naj bo vzrok legarju ta ali oni, vendar polagam občinskemu odboru na srce, da korenito postopa v tem oziru. Tudi oni kraji, in to posebno, kjer jc kako napajališče, so zelo blatni; zlasti jc to grdo v »kotu«, kjer je včasih samo blato in gnojnica. Promocija. Dne 9. t. m. je bil na dunajski univerzi promoviran za doktorja prava g. Bogumil V o š n j a k. Prve Slovenke na češki univerzi v Pragi. Letos študirajo na filozofski fakulteti praške češke univerze prvič tri Slovenke študentke gospodične K r e č, Z a j c c in Zala r. Svarilo! Ponekod so zopet začele neke vroče savanske glave kaliti mir s smešnimi kontrahažami brez vzroka in brez resnosti. Neizmerno smešni so slovenski dijaki pri takih »častnih« aferah! Razvada pa ni le smešna seje namreč osebno sovraštvo m denuncija-ciie. Te vrste »viteze« bomo začeli pobližje popisovati na naših platnicah, če bodo šc naprej zbijali neslane šale. — »Omladina«. Razpisani sta učiteljski službi v Ostrož-nem Brdu in v Tclčali. — Prememba posesti. Pekovski mojster g. Jožef A v b e I j v Spodnji Šiški je kupil hišo gospe Terezije Bcrzin »pri rimskem razgledu za 12.000 K. — Oblasten predsednik krajnega šolskega sveta. Poroča se nam: V Novem Kotu službuje v splošno zadovoljnost kot pomožni uči-lej Ivan Krcčič. Predsedniku kraj. šolskega sveta Val. Turku ml. ta mož ni všeč. Zato je na svojo roko nastavil nekega Leona Pi-brovca, čegar mišljenje sc najbolj spozna, če omenjamo, da jc njegovo glasilo celjska »Deutsche \Vaclit«. Novi Kot je popolnoma slovenska vas, ki spada pod občino Draga. Okrajni šolski svet v Kočevju je seveda to samovoljno nastavljenje razveljavil. Kaj tacega se more pač le v tako od sveta odločenem kraju kot je Novi Kot poizkušati. Umrla je v Gorici na Kornu zasebnica gospa Marija vdova L u k m a n. stara 73 let. Pred goriškimi porotniki ic bil obsojen sodni kancelist J u h na eno leto ječe ker je za časa svojega uradovanja v Bovcu in v Gorici poneveril in ogoljufal razne stranke za 11,500 kron._ Štojerske nouice. š To nas čak-i tudi drupod! V Celju so uvedli nn d>kliški meščanski šoli četrti uizred i< že obstoječim trem. V tem covem razredu se pa krščanski n a u k n f bo poučeval. To ie prva šola brez krščanskega nauka ! /a slučaj za to gre narodnemu m verskemu odpadniku, ki je vodja šole piše se P r a ž a k Ime govori dovolj! Storjen ie torej začetek. Sloven>ko ljudstvo spoznaj, da delajo to oni. ki ii vsil|iije;o sladko pobožnega hinavca ptujskega Štajeica! š „Nur fiir Deutsche". I/ Gradca se nam piše: V Nuglerjevi ulici v Gradcu je nabit na vratih Inše št. 22. list, na katerem stoji: „Z i m m e r z u v e r m i e t h e n. N u r f ii r Deutsche'-. Dalje ne sega nemška nestrpnost. š Iz Vojnika. Pri nas bomo imeli zdaj dv a zdravnika. Eden bo novi hiralniški zdravnik, Nemec dr .Hohn, ki ga nam je nalašč poslai semkaj štajerski deželni odbor, drugi bo Slovencc dr. Branko Žižek, ki ga je zdravniški okoliš vojniški imenoval distriktnim zdravnikom. Ali ne bi bilo pametneje, če bi deželni odbor oddajal službo hiralničnega zdravnika sporazumno z zdravniškim okolišem, ker je prej imel obe službi, deželno in distriktno, g. dr. Žižek star.? Dr. Hohn s hiralniško plačo in prakso ne bo mogel živeti, - ali nestrpni deželni odbor hoče imeti samo Nemce v svoji službi' š Nemška nasilnost. Brežiški Nemci čutijo, da sc bliža konec njih vlade v okrajnem zastopu in s tem tudi v okrajnem šolskem svetu. Pri prihodnjih volitvah jih bo pometlo! Zato skušajo svojo vlado po možnosti izkoristiti. En tak slučaj krivične nasilnosti se jc dogodil pri oddaji nadučiteljskega mesta na slovenski ljudski šoli v Brežicah. Nastavili so za to službo že vpokojenega namškutarja Orniga, namesto službeno (činovno) najstarejšega prosilca Zupana. Zakaj? Zupan je Slovenec. š Pošta v Solčavi. Na Solčavo bode namesto dosedanjega poštnega sela donašal pošto iz Luč, oziroma iz Ljubncga poštni voz iu sicer po enkrat na dan. š Avtomobilna vožnja Maribor - Št. Lenart - Ptuj. Dne II. t. m. je bil v Št. Lenartu sestanek interesentov za avtomobilno poštno vožnjo Maribor-Št. Lenart-Ptuj. Vdeležili so se ga: načelnika okrajnih zastopov Maribor in Ptuj, dr. Schmidcrcr in Ornig, za Št. Le-nartski okraj župan Sedmiiick, okrajni glavar grof Attems in več drugih. Predsedoval je dež. sodni svetnik dr. Kronvogel. Posvetovanje je bilo jako živahno. Splošno so bili vsi zborovalci za načrt posebne avtornobilne ceste. Mariborski dr. F. Schmiderer jc bil za načrt le tedaj, če od mariborskega okraja nc bodo zahtevali nikakih prispevkov. Ko-modno stališče! Spreejli so se predlogi dr. Kronvogla, ki se bodo izročili državni upravi. Lc-ta naj po svojih inženerjih najprej določi, koliko bi stala vreditev posebne avtomobilne ceste. Potem se snidejo zopet interesentje na pogovor o porazdelitvi stroškov. V dogovor z vlado stopi dr. Krouvogcl. SKotsko gledaSIžto Kdo bi si mislil, da bode slovenska drama, ki se predstavlja tretjič, napolnila gledališče, kot včeraj! Ali naj to pomeni, da dobiva naše širše občinstvo pojem in smisel za umetnost? Za nas je zanimivo opazovati, kateri prostori so bili zasedeni v gledališču. Morda lože? — Kaj še! Partcrni sedeži in balkon, kamor zahajajo po nazorih frakarske klike, ki venomer ponavlja iu trdi, da jc ona gledališče vzdržujoč element, — manj vredno občinstvo: mi-uores gentium. Kje je bila slavna elita v večini lož včeraj, ona elita, ki prezirljivo zre »doli« na nas; ki sc namrdne, češ kdo bo eno stvar dvakrat gledal, četudi sc predstavlja umetniško rekli bi dovršeno; — ona inteligenca, ki sc naslanja ob dovtipih, pobranih po raznih ljubljanskih gostilnah? Mi sc klanjamo takemu okusu! Pri »Elgi« v naši oceni danes ne pride vpoštev tendenca igre, ki proslavlja histerično-prostitutsko naravo Elgino, — ampak način uprizoritve. Ta pa jc tak, da sc da prav rado videti igro trikrat, pa morda tudi še četrtič. Vrstoma vsi igralci od gospoda T a b o r-s k e g a in gospe Taborske počenši so sc potrudili vsak po svoji moči rešiti svojo vlogo kar najbolje, igro dvojice Taborskih vnovič hvaliti, bilo bi pač odveč, ker smo žc dvakrat govorili o nji. Tu ima kritik lahko stališče, ker mora Ic hvaliti. Danes naj pohvalno omenjamo med drugimi g. N u č i č a. Vspeh je dosegel radi tega, ker se jc res pri- lagodil in vživel v svojo vlogo. Igral je mirno, pri prvem nastopu tudi s primerno vnemo, a ne pretirano. Modulacija glasu je pri njem bila doslej težkoča, sicer je bil v igri navadno dober. Za včeraj mu je čestitati. Ravno to velja za g. Boleško. Vemo, da je marljiv igralec; nauči sc vedno do pike. Če se mu vsaka vloga ne posreči, je pač krivo tudi to, da dobi svojemu značaju neprikladne vloge. Kot Timoška v »Elgi« je vrlo dober. Vobče so karakterski tipi njegova boljša stran. Končujoč omenjamo imenoma še gč. N o-skovo, ki se ne straši težkih vlog starih dam in ktere igra z isto vnemo, kot mladostne. Glede ostalih naj izrečemo sumarično pohvalo, v kolikor so jo zaslužili. Stat nominis umbra. LJuDljansKe nauke. li Dobrodelni bazar za Marijanišče. Vsem onim p. n. plemenitim gospem in gospodičnam, ki so z velikim trudom in lastnoročnim delom pripravile toliko lepih ročnih del za bazar, m onim, ki so bile tako prijazne, da so se med razstavo potrudile in izdelke raz-prodajale, kar jc doneslo Marijanišču 600 K. izreka tem potom podpisani svojo najiskre-nejšo zahvalo. A. Kalan, vodja Marija-nišča. lj Leonova družba. Opozarjamo na predavanje, ki bo jutri, četrtek zvečer ob polu 8. v mali dvorani »Uniona«. Predaval bo g. dr. Fr. G r i v c c o v z h o d 11 i h c e r k v ah in unij i. li Martinov večer v rokodelskem domu. Kakor vsako leto, je tudi letos katoliško društvo rokodelskih pomočnikov priredilo na Martinovo nedeljo običajno veselico z bogatim, izbranim vsporedom. Uspela je izborno. Kot pevski točki sta ugajali Ipavčcvi »Planinska roža« in »Danici« (solist g. Erman), »Venec narodnih pesmi« se je moral ponavljati. Mnogo smeha je tudi vzbudil g. Ložar s kupletom »Srečko v nesreči«. Največ zanimanja pa je vzbudila veseloigra »Pot okoli zemlje v 80 dneh«, prirejena po znanem romanu Julesa Verne. Malo dolga jc bila, a vseskozi izvrstno uprizorjena in z napetostjo smo sledili drznemu Angležu Phileas Foggu na potovanju okoli zemlje v 80 dneh iz Londona v indijske pra-gozde na obali svete reke Ganga, od tod med Kitajce in Japonce, in črez prerije ameriške po pacifični železnici v Ne\v Jork, in naposled po parniku v slavni klub eksccntričnih ljudi v London. Gledali smo bramine, slišali Kitajce, borili se z Indijanci, in povsod videli, kako zmaguje hladnokrvnost in pogum viharje, sovražne napade in naposled tudi iznajdljivega detektiva — Fiksa. Fogg dobi stavo. Društvo si je omislilo za vse slike skoro popolno novo opravo in ker so tudi igravci vseskozi obvladali svoje vloge, sc jc vršilo na majhnem odru to potovanje brez vsakih zaprek čudovito naravno. Phileas Fogga jc izvrstno pogodil gosp. Vrečar, istotako Fiksa g. Vrančič. Passerpartouta g. Pcterlin. Tudi vse druge vloge (Proeta, Lullivan, Cromarty, Stu-art. Ralph) so bile v dobrih rokah. Posebno hvalo zasluži tudi g. režiser igre pa društveni starosta g. Trpin, ki je nalašč za to veselico z veščo roko okusno prenovil oder. Kakor čujemo, se bo igra prihodnjo nedeljo ob 6. uri zvečer ponavljala. Urez dvojbe zopet privabi mnogo poslušalcev! Torej prihodnjo nedeljo zopet s Foggom okoli sveta v Rokodelskem domu! Ij Roditeljski večer. V petek, dne 16. t. ni. ob 6, uri zvečer sc vrši na mestni slovenski dekliški osemrazrednici pri Sv. Jakobu prvi roditeljski večer. Predavala bo gdč. učiteljica Frančiška Z e in m e t o v a o š o I i i 11 do m u. Dostop je dovoljen vsakemu in vsak ima tudi pravico staviti vprašanja, ki se tičejo vzgoje. Ij Umrl je splošno znani in spoštovani zidarski mojster g. Jernej H I e b š, star 74 let. Ij Repertoire slovenskega gledališča. Jutri v četrtek se po večletnem premoru poje prvič v sezoni Verdijeva krasna opera »R i g o 1 e t -to«. Od časov nepozabnega našega pevca Josipa Nollija se ni pela ta velepriljubljcna opera. Naslovno vlogo poje sploh prvič g. bariton Ou red ni k, Gildo ga. S k a I o v a, mantovskega vojvodo g. pl. R e z u 11 o v, Spa-rafucila g. Bete t to. Sodelujejo skoraj vsi solisti in operni zbor. Ij Kolo ukradel, pa ni znal voziti. Sinoči jc popustil pred Molzerjcvo trgovino na Dunajski cesti železniški kurjač Franc Kucler svoje kolo in šel v trgovino. Ko je prišel nazai, je bilo kolo žc izginilo. Šel jc takoj nazaj v trgovino in tam povedal, kaj sc je zgodilo in ko so šli gledat, so videli, da skače v obližju neki neznanec na kolo. Skočili so hitro k njemu in ga prijeli. To pa neznancu ni bilo všeč in pričel sc je ž njimi trgati, dokler ni prišel policijski stražnik in neznanca aretoval. Pozneje sc je dognalo, da jc bil tat slaboumni Martin Petrič .katerega jc neki občinski uslužbenec pripeljal nekje z Dolenjskega v blaznico n; Studenec, katerega pa niso sprejeli in mu je nazaj gredoč všel. Ij Za kruhom. Včeraj se jc z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 12(1 Slovencev, 50 Macedoncev iu 4(1 Hrvatov, nazaj jc prišlo 40 Hrvatov. lj Koncertni zbor »Glasbene Matice« priredi v soboto, dne 24. novembra, v vel.ki dvorani »Narodnega doma« zabavni večer s plesom. Običajni plesni venček pa bode v soboto, dne 19. januarija 1907. RtiZHč stuori. Velika železniška nesreča v Ameriki, V bližini Valparaisa je zadel 12. t. m. izselniški vlak s tovornim vlakom, ki je vozil iz Word-villa. V osebnem vlaku so bili judovski, srbski in poljski izseljenci. Vlaka sta vozila z naglico 40 milj na uro, ko sc je pripetila nesreča, šest voz se je takoj razbilo in pričeli so goreti. Življenje je izgubilo ob nesreči 47 oseb, ki so zgorele tako, da jih niso več izpoznali. Ranjenih je 38 oseb. Nekaj potnikov so rešili železničarji, a drugi so bili stisnjeni med razvaline in so goreli pred množico, ki sc je zbrala na kraju nesreče. Ranjenih 38 oseb je odpeljal ob polnoči vlak. Sorodniki ponesrečencev, Rusi in Poljaki, so sc zbrali pred kolodvorom, ter so nameravali napasti železničarje, o katerih so sodili, da so oni vzrok nesreče. Ženske — izvoščki. To novost dobi sedaj Pariz. V Parizu se je ustanovila posebna šola, ki izobražujejo ženske za ta posel. Žrtev očetovske ljubezni. V Alesandriji je padel v reko Tanaro sin profesorja fizike Crescija. Oče jc skočil za sinom, da ga reši, a je utonil. Dečka je rešil neki mož, a je otrok kmalu nato umrl. Umrl je na Dunaju nenadoma za srčno kapjo vseučiliški profesor dr. Teodor V o g t. Za pralno kuhinjo. Novosti, ki sta jih na torišču pranja, tej tako važni stroki gospodinjstva, proizvedla znanost in obrtnost, ne obračajo tiste pozornosti, kakor bi jo zaslužile marsikatere teh novosti, temveč se trdno drže stare navade. Gospodinje in pralnice opozarjamo na Minlosov pralni prašek firme L Min-los na Dunaju, I, Molkerbastci 3, ki je spričo silno priprostega načina pranja poklican napraviti preobrat. Nočemo čezmerno hvaliti, kakor nekateri kupci, ki so prašek žc preizkušali in ga odslej rabijo stalno, resnici na ljubo moramo reči, da predsodki proti Min-losovemu pralnemu prašku niso umestni. Prilika je dana. naučiti se česa za dom, vendar pa pod učenjem razumevamo vedno kaj težavnega. tu pa sc imamo učiti pranja, ki naj ob manjših stroških hrani trud. Telefonska In brzojavna poročila VSI MINORITETNI PREDLOGI PRI VOLIVNI REFORMI ODKLONJENI. Dunaj, 14. nov. Danes je drž. zbornica z veliko večino sprejela v specielni debati, odklonivši vse minoritetne predloge, prvo skupino volilne reforme, ki določa število in porazdelitev mandatov po raznih deželah. Drž. zbor je pričel takoj razpravo o drugi skupini, ki določa volilno opravičenost. I) 11 n a i, 14. nov. Drž. zbor je v nadaljni današnji seji o drugi skupini volilne reforme izvolil že glavna govornika, nakar je razpravo prekinil. Prihodnja seja v petek ob poln .3. popoludne. I)R. ŠUSTERŠIČEVI ODGOVORI V DRŽ. ZBORU. Dunaj, 14. nov. V včerajšnjem listu je »Slovenec« poročal o seji drž. zbora v ponedeljek, ko je dr. Šusteršič reagiral na nesramne napade poslanca S t e i n a. V tozadevno poročilo so se vrinile nekatere pomote. Dr. Šusteršič ni rekel, da je Seliškar radi pa-čenja bilanc bil po pravici obsojen in kaznovan. Konstatiral je le obsodbo in povdarjal, da 011 (dr. Šusteršič) ni bil s Seliškarjem v nobeni drugi zvezi nego kot zagovornik napram svojemu klijentu — med tem ko je bil Stein trdil, da je bil Seliškar od dr. Šusteršiča odvisen uradnik. Dr. Šusteršič ni rekel, da je umrli uradnik »Gosp. zveze« iz. maščevalnosti trdil, da je ukazal dr. Šusteršič žlindro ceneje prodajati in da je 011 (dr. Šusteršič) iz lastnega pokril primanjkljaj — nasprotno: dr. Šusteršič ni prerekal, da je ukazal žlindro ceneje prodajati, in da ie tozadevni primanjkljaj pokril (to je le hvalevredno, ker je s tem omogočil, da so zadruge pri zvezi žlindro ceneje dobivale), dr. Šusteršič je le povdarjal, da je zamrli uradnik igral pri celi zadevi osobito tudi v svojih trditvah pred sodiščem glede raznih postranskih okoliščin nelepo vlogo, kar ie pozneje ta uradnik sam pismeno preklical. O odgovoril dr. Šusteršiča poročajo obširno vsi dunajski listi. Utisek odgovora ie trajen, slovenske liberalce nihče več ne upošteva, nihče ne spoštuje, razun Steina in Malika. Neopravičeni napadi na dr. Šusteršiča se splošno najstrožje obsojajo. AFERA DR. PLOJA. Dunaj, 14. nov. Zastopnik dr. Ploja, dr. Ružička je danes poslal listom obširno pismo, v katerem dokazuje, da je napad poslanca Steina nekvalifikovan. ŠENTJANŠKA ŽELEZNICA. Duuaj, 14. nov. Danes je bila v žel. ministrstvu zopet konferenca v zadevi šent-ianške železnice. Navzoči so bili železniški minister Derschatta, poslanci dr. Šusteršič, Štik-lie, Sclnvegel, Barbo, Povše in razni stro- kovni referenti. Pokazale so se še mnoge težkoče, zato bo v ponedeljek zopet konferenca. POLJSKI KLUB IN KANCELPARAGRAF. Dunaj, 14. nov. Danes je bil v poljskem klubu razgovor o kancelparagrafu. Klub sc ie soglasno izjavil proti kancelparagrafu. SLUČAJ KUGE V TRSTU. Trst, 14. nov. Izmed oseb, ki se nahajajo v bolniški opazovalnici, še nobena ni zbolela. Vendar oblast pošlje v opazovalnico vsakega, ki je količkaj sumljiv, da je bil z rajn m Dabovičem v dotiki. POTRES. Trst, 14. nov. V tukajšnjem observatoriju Je zabeležen valovit potres, oddaljen 7000 kilometrov. OBČINSKE VOLITVE V BUDJEJOVICAH. B u d j e j o v I c e, 14. nov. Z včerajšnjo nemško zmago v II. razredu In z današnjo nemško zmago v 1. razredu so občinske volitve v Budjejovicah zaključene. SESTANEK MED AERENTHALOM IN TI1-TONIJEM? R1 m, 14. nov. Na ministerski konzulti trdijo, da se po božiču snideta avstrijski minister za zunanje zadeve baron Aereuthal In italijanski minister za zunanje stvari Tittoni. VELIKANSKA DRAGINJA NA NEMŠKEM. B e r o 11 n , 14. nov. Ker na Nemškem vlada vsled agrarne politike Podbielskega, ki je te dni moral demisijonirati, velika drag nja, bo vlada odprla za uvoz goveje živine mejo proti Holandski. Francoska meja ostane sedaj še zaprta. FRANCOSKA ZBORNICA. Pariz, 14. nov. Zbornica je izrekla vladi zaupnico s 416 glasovi proti 163 glasovi. Br and je katoličanom zagotovli svobodno izvrševanje kulta, ako vladi ne bodo nasprotovali. POZNANJSKI POLJAKI NEMŠKEMU CESARJU. Poznanj, 11. nov. Poljaki bodo cesarju Viljemu poslali prošnio, naj dovoli pouk v veronauku v materinščini. Nleteorologično poročilo. Višina n morjem 306 2 m, srednll traini tlak 7Sf.-o mr Čii *pa-■•*.d|r sum-tur«-m.tr» r.mp« ratnri !>0 ?. ivcfi 742 3 7 njutr 2. pop. 742 l '42'1 10 sl szah. brezvetr. 2-fi 6 6 sl. vzsvzh. jasno meg'a jasno 00 Srednla vie?*|Sni» "< r. 15" 41'. Iščem z novim letom 1907 stanovanje za 2 dijaka. Ponudbe je pošiljati na R. Brovet » Brežicah. 25(8 3 l _ ImM pomičnih! sprejme takoj tovarna vozov PETER KERŠIČ 2f>72 3-1 Spodnja Šiška. f •i /3 Rodbina Hlebi naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znance n žalostno vest o smrii ljubljenega očeta in slaiega očetu, gospoda J^ninia Hebša bivšega posestnika in zidarskega mojstra ki je umrl včeraj popoludne v 74. letu svoje sti rosti, po dolgotrajni, mučn bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb dragega rajnega se bo vršil v č.trtek, t. | 15. t. m, ob polu 4. uri popoludne, iz hiše žalosti Poljanska cesta št. 76, v Štepanja vas k Božjemu grobu. Sv. maše z.idušnice se bodo brale v raznih cerkvah Dragega rajnega priporočamo v pobožno molitev in blag spomin, V Ljubljani, 14. novembra 1906. Ferdinand. Jernej HlebS, sinova. — Marija Babnik rojena Hlebš, Ana Hlebš, hčeri. — Frančiik.1 Hlebi roj. £lenc, sinaha. Josip Babnik, zet. — Vnuki in vnukinje. Deklico ki bi pomagala kuharici, se takoj sprejme. Vprašanja na; Tovarna za barve v Dolu pri Ljubljani. 2569 2-1 iiiliiJtiiiUiiiiiiiiiiiiisUiTniriiSiiiiiiim V Kamniku v sredini mesta se s 1. januarjem 1907 odda v naj«m za dobo treh let, eventuelno ludi več, na Glavnem trgu št. 37 se nahajajoča 2o;o 3—i hiša obstoječa iz 5 zelo prij, sob. 1 kuhinje, 1 jedilne shrambe, 1 sobe za služkinje, prostornega lokala za prodajalno s skladiščem, kleti in pa vrta. Hiša je pripravna posebno za trgovca s špecerijskim, mdnufakturnim blagom ali mešanim blagom. Pismene ali ustne ponudbe na hišno oskrbni . . južne železnice..... Driavne ieleanlce..... Vvatr. ogrske bančne delnic« \vstr. kreditne banke . . . Ogrske „ „ . . . Zivnoatenske ..... Premogokop v Mostu (Brtlx) Vlpinske montan..... Praške iel. indr. druibe . . %ima-Murinyi...... rrbovljske premog, drutb« . A.vstr. oroine tovr. druibe . Češke sladkorne drui* ■ • . ▼ klal*. C. kr. cekin....... 10 franki........ to marke....... ieverelgns ....... Mark....... . . Laški bankovci . . . . . ii ii 4uc 104 :c Leopold Tratnik LJnbljm, Sr. Petri oesta 27 priporoča visokočastiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom svojo najstarejšo tvrdko za izdelavo oarkvonih posod in orodja. Vedno velik* zaloga. Preč as t it t gospod! Ako kaj potrebujete aH nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite mi pisati in takoj pošljem VMorce. Star« reči popravim, poMlatim Itd. V.llka zalog, alaktr. •»•»! Io klpanklh dal. V najenT.se dd takoj dobro,vpeljana in obiskana mesarija v Kranju 2521 3—3 s potrebnim stanovanjem. — Več pove Jakob Dolinar, posestnik na Primikovem pri Kranju. J? ti ................................................................................. 0 / lo A® v V r /V 0 0» v s/V r M iiiiiiiiiiiuaitiHiiiiiMiiiMi,,.,,! Prodaja na debelo in drobno. asžiSiiH Firncž le Iz kranjskega lanenega olja 1619 100-3» prodaja Adolf Hauptmann v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih barv firneiev, lakov in steklarskega kla- ja. Na.jvečja zaloga karbolineja in gipsa. 11 Največji uspeh nove d6be 1! je sloviti Vpisana varstvena znamka- Daje aneino belo in popolno br«i duha perilo in izredno varnje platnino. Brez mila, sode ali drugih pridatkov se rabi prav po navodilu. Pristen samo v izvirnih zavojih z gorenjo varstveno znamko. 2il8 36—3 260 gramov-mavoj po 18 vin. 600 „ „ „ 30 1 kg „ „ 66 n » ov/ n ,t n 66 „ Noben zavoj bre* gorenje varstvene znamke nI moj izdelek in preti i njo nevarnost, da ae pokvari perilo. Dobiva se v »seh drogerijab, trgovinah s kolonijal-nim blagom, lekarnah in trgovinah i milom Na debelo pri L- H i n I o s u na Dunaju. I _MoiHerhastel 3._ Tesarji se takoj sprejmo za dolgotrajno delo proti dobri plači pri stavbeniku 2507 7 Ferdo Trumlerju, Ljublj ana, Cesta na Rožnik 31. Naznanilo preselitve. Ax4iitekt Ferdinand Trumler mestni stavbenik y Ljubljani vljudno naznanja, da je svoj tehn. W urad p re I o ž i 1 na Cv Cesto proti Rožniku Stev. 31. Istočasno se priporoča za pre-vzetje vseh 2497 5 o stavbenih izdelovanj o kakor: nove zgradbe, pre- in dozi-danja, adaptacije, rekonstrukcije, izdelavo načrtov, proračunov, revizij in cenitev; napravo umetno dovršenih načrtov za vsakovrstna poslopja in izvedba perspektivnih risb za ista itd. Izredno kulantne cene in točna izvršitev. Najcenejša izvršitev rakev Cgrobnio) na novem centralnem pokopališču. Specijalist v gradbi cerkva. Podružnica v SPLJETU. Delniška glavnica v Ljubljani, Špitalske ulice št. 2 Podružnioa v CELOVCU. 9,000.000 — sprejema od I. novembra tekočega leta vloge na vli ~ ložne knjižice in na tekoči račun po 411 o ter jih obrestuje od dne vloge do dne vzdiga; Rezervni zaklad obenem zvlftuje obrestno mero starih vlog na knjižice od sedanjih A% m I! začenši s I. novembrom t. I. O : Rentni davek plača banka uma. 2391 3T« * tj samo, ampak tudi skusiti se mora *ar Steckenpferd lilijno mlečnato milotgg Bergmann & Co., Draždane in Pečin ob Labi prej IJergmannovo lilijno mlečnato milo (znamka 2 hribovca) za dosego nežne polti in odstranitev peg. Prodaja komad i 80 vin. v Ljubljani: Lekarna : Jos. Mayer. 1452 30—16 Drogueriji: A Kane in Victor Schiftrer Parfum. : 0. Fettih-Frankheim. •QOQO£M3»BQIOQf3QOOf Pr, L, Farber, m 2 o a o a p a -j" V irf-i štabni zdravnik v Gorici, zapisoval je vselej z najboljšim uspehom osebam, katere so že dlje bolehale 2371 na živcih n 2 IT* v železnato vino [j] G. Piccolija, dvornega založnika S • Nj. Svetosti in lekarja v Ljubljani, W Ui Dunajska cesta. U Q Polliterska steklenica velja 2 K in se vnanja [J 2 naročila z obratno pošto izvršujejo. 0€30BQQ»£3Q»eQQQQ0l Prva zaloga ieleznine, stavbenih potrebščin, cementa, bičja za strope, strešne lepenke, traverz, železniških šin itd.; mlatilnic, gepel-nov, čistilnic, slamoreznic, stiskalnic (preš) za grozdje in sadje, sesalk (pump) in cevi za vodo in gnojnico ter najraznovrstnejše oprave za mlekarne je pri 1886 19-12 M^*-. ilnple« v Ljubljani na Marije Terezije cesti št- I in na Valva- zorjevem trgu št. 6, nasproti križanski cerkvi. m Oeiae zatiei*n^f ]>o*tenn. mu Kletarsko društvo v Ormožu, vpisana zadruga z omejeno zavezo, priporoča svojo el 1 «» k ». I o ^ « pristnega ljufomerčanci iz najboljših vinogradov ormoško-ljutomerskih goric. ' I! C e n e nizke!! 2399 4 !!!! Kašelj !!!! Kdor nanj ne paii, se zagreši na lastnem! Kaiser-jeve karamele za prsa s 3 jelkami. Zdravniško preizkušene in priporočene proti kaš\ju, hripavosti, kataru, slezi in kataru v grlu. E1?n not- P0,r- izpričeval dokazuje, daje vJ&U res, kar se obljubuje. 2483 24-H Zavoj 20 in 40 vin. pri i lekarna pri orlu pri železnem mostu, deželna lekarna p. Mariji Pomagaj, E. Leustek, Ubald pl. Trnkoczy, Jos. Mayr in Piccoli v Ljubljani. Pošilja se od 56 litrov naprej. Vzorci zastonj in franko. | Zahtevajte zastonj In tranko moj veliki, bogato lluitrovaa glavni rcnllc a nad 1000 ilikaml vseh vril nlkel.aiUb. irebr.lb In ilatlh u < znamko Boakopf, Hiba, Ornega, Hchaffbanaeu, (Jlanbiitte kakor ladi vicb vnt lolldnlb ilataln In aiebrala po IzTlmlb tOTaraliklll cenab. Nlkel. remont, ara'......K S — •Iel. Roikopl palenl ara .... . 4-— . . trna lekl. rem. ara . 4 — ivlc. levlr. Roikopl pal. ara . . , 5 — Ooldln rem. ara .Luna" kolei|e , 7 50 erebr. , . .Olorla' . . 7-60 „ , . dvojni plašč . . 11'50 __. oklep, verlllca a rinile* oa pero In karab., 15 gr. leika . 3 50 raeka Tnla nlkel. nra e ildro e .Luna* kolee|em . . . 9 50 ara ■ kukavica K 3'50, budilka K J 90, kubln|eka ara K 1 — Ivarcvaldeka nra K 3 80. Za vaako aro 8letao plime.o lamittol »Ikak rlalkol Zamena dovoljeaa, ali deaar iuiJ I Prva tovarna za ure Hanna Konrad v Mosta 1789 (Brilz) it. 664, Čeiko. 100-26 [Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta! — Veliki cenik zastonj in poštnine prosto! . • . . ■ . . • . Najcenejša, največja eksportna tvrdka I — Veliki cenik zastonj in poštnine prosto! . * . . ■ . . • . H. Suttner. urar, Ljubljana Mestni trg nasproti rotovža. Na novo založena trgovina, blago najnovejše vrste! (Preje V K Telili 11 ) Cene brez konkurence. Mali dobiček, velik promet! Priporoča veliko, izborno zalogo finih švicarskih ur, brilantov, zlatnine in srebrnine v veliki izberi po najnižjih cenah. št. 786. Posebno fina precizijska anker-ura, tri|e prav močni srebrni pokrovi, jako fino najnatančnejše kolesje na 15 kamnov, gid 19 50. St. 800 14-kar. zlata anker-rem pripravna za monogram s tremi močnimi, zlatimi pokrovi, jako fino kolesje na 15 kamnov gld 58 -. St. 748. Srebrna cil. rem. a dvolnstla pokrovom, trpeinim kolesjem na • kamnov, gld. 675. St. 795. 14 kar. zlata anker-rem. e dvo|-aatim pokrovom, lino kolesje ae kamnov, gld. 32'50. II. «79. Nlkelnasta anker-rem.-Roskopt • stanovitnim belim pokroyom, najtrpeinejie kolesi* _ gld 2'50. SI. 921. Srebrni anker-Roskopt > enim pokrovom brez panlov, gld 3 90. SI. 517. Srebrna anker-rem-Roskopl z močnim dvo|nlta srebrnim pokrovom, trpeinim v kamnlk tekočim kolesjem, gld 5'35 Sl. 11) Srebrna dl -rem e močnim *.-kr*vom, trpeinim kolesjem na 6 kima** gld 5 85. Sl. 518. Srebrna anker-rem e moč.itn pokrovom In trpeinim, v kamnlb 'eko-čim kolesjem, gld. S 05. (I. 53). arebrna-anker-reni ni 15 ka.nnoi prav močni srebrni pokrovi, prav lina natančno kolesje, gld 9 50. St 798 14 kar. zlata anker-rem • moč-alml zlatimi pokrovi, |ako lino kolesje na IS kamnov, gld 30 -. Velika izbera najfinejših preclzijskih, Švicarskih ur kakor soamke Schoffhauitn, Ornega, Intakt, Uraula, Bllodes Itd. — Prstani, uhani Igle itd. različno blago iz kina srebra v največji izberi. Izborna zaloga finih najnovejših »alonskih, stenskih ur In budilk po najnižjih cenah. a brllantnlml kamni, dolg« lorgnoo verižice, zapesntce, broške, 2278 25—2 Slev 1121 Zlito na srebra gld I ., 14 kar. zlilo gld 2'80. Slev. 1087 Zlato na srebro s plavim kamnom gl. — 90, 14-kar zlato, gld 2*60■ Št 1154 Broška, zlato na srebro, |ek> lino Izdelana, gld 2'25, 14 karal slala gld. 7 50 ti 1043. K kar. zlati (I 3 90, novo zlat. gld I 90 Sl 1040. 14 kar. dal* (Id. 5-30, nove tal* gld 2'35. V dokaz, da |e mo|c blago res lino In dobro je to, di ga razpošiljam po •I ielell In kakot |e v ceniku Prav ves' li smo Vašega poštenega blagi, posebno pa zlati h l. . zadovoljen, mi v mo|o največjo zadovoljnost sluii Prosim, da ml sledeče po povzet|i pošljete bol|šo priporočal. Osvald W,eser, pivarna Zajelza, Srb ja - Na/nat Im Vam, di sem blago pr Itanl V kraikem zopet več naročim jnhn Lorber, lo!9 East Oltlo Str, Allegheny Pa, Amerika — Lepa hvala za Višo veliko pr »tkarij, Orehek, Clrkno - Sa poslanom mi robom jesam sasma zadovoljen. Hvala na točnom In brzom Izvrševanju naručbe. k Roiička, iupnik, Bovč Hrvatako. Podružnice: Hrno, Rovi Jlčln, Pr.*. z menjalnicami: Oraben 25, Mala stran, Most. ulica 17, Žilkose. Baden, lXka Lipa. Ceika Kamnlca, Horavikl Zumbera, HSdll.g, Nor Piten, NrlUra In Llberce. Menjalnice na Dunaju: I. Wollzelle 10, II. Tabortl nsse I, III Ungargasse 69 (vogal Rennsvega), lil. I.B-wengasse 27, IV Wlelner H.uptstrasse 12, V Schfinbrunnerstrasse 88 *. VII Marlahilerslrasse 76 VIII Lerchenfelderslrasse 132, IX. Alserstrasie 32, *. Ftvorllenstrasse 59. XVIII »llirlneerslrasse 82, XIX. DUbllngcr llnuplslr 33. XXI. Hauptitrasse 22. 67 160—116 Menjalnična delniška druiba MER C UR" Dunaj, I., Wollzeile 10. j. kapital K 18,000 000. R«ser r.nklad K 7.000 000 Najkalantnejši Mr nakup in prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, akci), prioritet, tasuvnlc, srečk, deviz, valut in denarja. mr Zamenjava in eskomptiranje «« izžrebanih zastavnic ln obligacij srečk in kuponov.