SEZNAM SLOVENSKIH IMEN V SLOVENIJI ŽIVEČIH EREBID (LEPIDOPTERA, EREBIDAE) Matjaž JEŽ 1 in Jernej LAVBIČ 2 1 Velika Mislinja 15, 2382 Mislinja; e-mail: matjaz.jez@gmail.com 2 Ljubljanska cesta 18, 3000 Celje: e-mail: jernej.lavbic@gmail.com Izvleček – Predstavljen je seznam erebid (Erebidae) Slovenije z znanstvenimi in slo- venskimi binarnimi imeni, ki obsega 76 rodov in 149 vrst. Izhodišče tega seznama je Hafnerjev seznam metuljev Kranjske iz leta 1910, ki je dopolnjen s Carneluttijevim seznamom iz leta 1992. Seznama sta favnistično dopolnjena ter taksonomsko posod- obljena z drugimi javno dostopnimi in lastnimi podatki. Osnovni namen članka je predstaviti slovenska imena erebid (Erebidae) in kratko zgodovino njihovega nastajanja v Sloveniji. Določena so bila po načelu Linnéjeve binarne nomenklature ob upošte- vanju etimologije latinskih imen in lastnosti metuljev. KLJu Čn E BESEDE: Erebidae, Lepidoptera, Slovenija, etimologija, erebide, slovenska imena. Abstract – A CHECKLIST OF SLOVEn IAn n AMES OF EREBIDAE MOTHS LIVIn G In SLOVEn IA (LEPIDOPTERA, EREBIDAE) A checklist of Erebidae moths (Erebidae) of Slovenia with scientific and Slovenian binary names is presented, comprising 76 genera and 149 species. The list is based on Hafner’s 1910 list of butterflies of Carniola, supplemented by Carnelutti’s 1992 list. The two lists were updated faunistically and taxonomically using other publicly available and our own data. The main purpose of this paper is to present the Slovenian vernacular names of Erebidae moths and the method used to derive them. A brief hi- story of the development of Slovenian names is also presented. Slovenian names were determined according to the principle of Linné’s binary nomenclature, taking into account the etymology of the scientific names and a nature of Erebidae moths.   KEy w ORDS: Erebidae, Lepidoptera, Slovenia, etymology, Slovenian vernacular names UVOD Ta prispevek je nadaljevanje prispevka o slovenskih imenih sovk (n octuidae) (Jež in Lavbič, 2023). Zato nekaterih poglavij iz uvoda ne ponavljava. 163 ACTA ENTOMOLOGICA SLOVENICA LJUBLJANA, DECEMBER 2023 Vol. 31, øt. 2: 163–184 Do sedaj seznam v Sloveniji živečih erebid (Erebidae) še ni bil objavljen, saj se je ta družina v Evropi uveljavila šele v zadnjih dvajsetih letih kot rezultat širše revizije sistematike metuljev (Lepidoptera) na osnovi rezultatov sodobnih raziskav molekularne filogenije (Goldstein, 2017). Zato se nama je zdelo primerno, da pri- praviva celoviti seznam z znanstvenimi in slovenskimi imeni. Seznam znanstvenih imen je pripravil drugo imenovani avtor na osnovi javno dostopnih favnističnih in taksonomskih podatkov. Prvo imenovani avtor je pripravil etimologijo znanstvenih imen in slovenska imena. Za lažje razumevanje novejših sprememb v sistematiki naddružine n octuoidea in družine Erebidae sva dodala še kratki pregled dogajanja v zadnjih letih. O RAZVOJU DRUŽINE EREBIDAE Družino Erebidae je opisal Leach leta 1815. Vanjo je uvrstil metulje, pri katerih je zadnji člen palpov enako dolg ali daljši od predhodnega, krila pa zlagajo sploš- čeno. V družini je navedel en sam rod, Erebus, z eno vrsto Noctua odora (Fabricius) ali Erebus odorus (Latreile) (Leach, 1815). Erebus je neevropski rod, ki šteje danes 36 vrst, razširjenih v obeh Amerikah, južni Afriki, jugovzhodni Aziji, Indoneziji in v Avstraliji (wikipedia.org, 2023). Zato ne preseneča, da ključna evropska lepidop- terološka dela dvajsetega stoletja, kot so Die Schmetterlinge Europas (Spuler, 1908 in 1910), Die schmetterlinge Mitteleuropas (Forster in w ohlfahrt, 1960 in 1971) ter tudi Lepidoptera of Europe, a Distributional Checklist (Karsholt in Razowski, 1996), erebid sploh ne omenjajo. V tem obdobju se je v družini Erebidae nadaljevalo inten- zivno opisovanje novih vrst in rodov, tako da je postala zelo številna in kompleksna, zaradi česar se je pojavila potreba po reviziji sistematike naddružine n octuoidea. Fibiger in Lafontaine (2005) sta predlagala razdelitev n octuoidea v deset družin. n juna razdelitev je temeljila na primerjalni analizi morfoloških znakov metuljev. u poštevala je predvsem ožiljenost kril, zgradbo timpanalnega organa in spolnega aparata ter tudi lastnosti gosenic. Resnično prelomnico v sistematiki metuljev pa so prinesle molekularno filogenetske raziskave, ki jih je opravil Reza Zahiri s sodelavci v letih od 2010 do 2014. Že v prvem delu (Zahiri, 2010) je predlagal novo razdelitev naddružine n octuoidea v šest družin: Oenosandridae, n otodontidae, Erebidae, n o- lidae, Euteliidae in n octuidae. Prva od navedenih je razširjena le v Avstraliji, ostale pa tudi v Evropi. Ob tem je bil opravljen prenos nekaterih poddružin sovk (Hypeninae, Catocaline in še nekatere manjše) v družino Erebidae, v katere so bile prenesene tudi nekatere do takrat samostojne družine, kot sta Arctiidae in Lymantriidae, ki so v novi razdelitvi dobile položaj poddružin. n adaljnje raziskave je Zahiri usmeril v podrobno analizo družine Erebidae. Tako je na osnovi široko zasnovane molekularne filogenetske raziskave predlagal razdelitev družine Erebidae v 18 podddružin, od katerih je 11 evropskih. n a tak način so Erebidae postale tudi pomembna evropska družina metuljev (Zahiri, 2012). Dogajanje v tem dinamičnem obdobju je povzel Paul Z. Goldstein (2017). Poudaril je, da je po obsežni reorganizaciji družina n oc- tuidea izgubila dobrih 50 odstotkov vrst, njihova številčnost pa je upadla s 25.000 na 12.000 vrst. n ajveč je pridobila družina Erebidae, ki je po reorganizaciji obsegala Acta entomologica slovenica, 31 (2), 2023 164 1.760 rodov s 24.569 vrstami od skupnih 15.417 rodov in 157.761 vrst v redu Lepi- doptera. Tako je družina Erebidae od ustanovitve leta 1815, ko je štela le eno vrsto, v 200 letih narasla na najštevilčnejšo in najpomembnejšo družino metuljev na svetu. n ova sistematika je danes splošno sprejeta in jo, ob manjših prilagoditvah, upoštevata Fauna Europaea (2023) in Lepiforum (2023). u porabil jo je tudi Patrice Leraut (2019) v novem priročniku za določevanje metuljev Moths of Europe, ki v petem delu obravnava družino Erebidae. O RAZVOJU SLOVENSKIH ZNANSTVENIH IMEN EREBID Pionirsko delo Frana Erjavca Fran Erjavec v svojih delih ni uporabljal imena Erebidae, uporabljal pa je slovenska imena za nekatere vrste nočnih metuljev, ki jih danes uvrščamo v to družino. n jegova ključna dela, v katerih je uporabil slovenska imena nočnih metuljev, so Živalstvo, Prirodopis za nižje gimnazije in realke (Pokorny/Erjavec, 1864), Naše škodljive živali v podobi in besedi (Erjavec, 1880) in Prirodopis živalstva s podobami (Pokorny/Er- javec, 1881). Seznam vrst, ki jih danes uvrščamo med erebide, obsega deset vrst, ki so prikazane v tabeli 1. Tabela 1: Primerjalni prikaz latinskih in slovenskih imen erebid iz treh Erjavčevih del. Imena so napisana v izvirni obliki. Schwentnerjevi Metulji v podobah n aslednje delo, ki je pomembno za razvoj slovenskih imen erebid, je Schwent- nerjeva knjižica Metulji v podobah (Schwentner, 1920?). Knjižica je ponatis nem- škega izvirnika s slovenskimi, nemškimi in latinskimi imeni 129 vrst metuljev, med katerimi je 22 takih, ki jih danes uvrščamo med erebide in so prikazana v tabeli 2. Matjaæ Jeæ, Jernej Lavbiœ: Seznam slovenskih imen v Sloveniji æiveœih erebid (Lepidoptera, Erebidae) 165 Znanstveno ime Pokorny/Erjavec 1864 Erjavec 1880 Pokorny/Erjavec 1881 Liparis monacha Ocneria monacha smrečji prejec prelec smrekov smrekov prelec Liparis dispar rožni prejec, žvagar gobavec gobavec Liparis chrysorrhoea zlatoritka zlatoritka zlatoritka Liparis pudibunda prelec bukov Liparis salicis vrbji prejec vrbov prelec Euprebia caja kosmati prejec navadni kosmatinec Ogryia antiqua čudak Catocala nupta rudeči trakar rudeči trakar Catocala fraxini modri trakar modri trakar Synthomis phegea ovnič Tabela 2: Primerjalni prikaz latinskih in slovenskih imen erebid iz knjižice Metulji v podobah. Imena so napisana v izvirni obliki. Metulji Slovenije, Jurij Kurillo Pomemben prispevek k razvoju slovenskih imen metuljev je dal tudi dr. Jurij Kurilo v delu Metulji Slovenije (1992), ki je praktični priročnik za prepoznavanje in opazovanje naših metuljev. Izdala ga je Državna založba Slovenije leta 1992. V njej je predstavljenih 20 vrst, ki jih danes uvrščamo med erebide. n avedene so v tabeli 3. Tabela 3: Seznam slovenskih in latinskih imen erebid iz knjige Metulji Slovenije. Imena so napisana v izvirni obliki. Acta entomologica slovenica, 31 (2), 2023 166 Slovenska imena Latinska imena ovnič Synthomis phegea krvavček Euchelia jacobaea navadni kosmatinec Arctia caja lepa deklica Deiopea pulchella rujavi prožin Orgyia antiqua črni kosmatinec Arctia villica angleški kosmatinec Arctia hebe rdeči pestrin Phragmatobia fuliginosa pikasti prapor Callimorpha dominula trpotčev kosmatinec Nemeophila plantaginis škrlatni kosmatinec Arctia purpurea rumeni pestrin Spilosoma lubricipeda gobovec Ocneria dispar smrekov prelec Psilura monacha gozdna zlatoritka Porthesia similis navadni rdeči trakar Catocala nupta modri trakar Catocala fraxini zobati vrbovček Scoliopteryx libatrix vrbov rdeči trakar Catocala electa sivi trakar Pseudphia lunaris rumeni trakar Catocala paranympha deteljna sovka Euclidia glyphica Slovenska imena Latinska imena ruski medvedek Panaxia quadripunctaria travni medvedek Diacrisia sannio beli kosmatinec ali rumeni pestrin Spilosoma menthastri rumeni kosmatinec ali rumeni pestrin Spilarctia lutea veliko lišajar Lithosia quadra navadni lišajar Eilema complana progasti ali škržolični medvedek Coscinia striata Skupni seštevek vseh treh seznamov je 37 vrst. V teh seznamih so samo tri skupne vrste: Liparis (Lymantria, Ocneria) dispar kot rožni prejec, žvagar, gobavec, gobovec in gobar; Catocala fraxini kot modri trakar v vseh treh primerih in Synthomis phegea kot ovnič ali ivanjska ptičica. Podatkovne zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Pomembni vir slovenskih imen metuljev sta tudi Imenik slovenskih imen nevre- tenčarjev (Trilar in sodelavci 2023) ter Podatkovna zbirka fotografij nevretenčarjev (Trilar in Knapič, 2023), ki jih ureja Prirodoslovni muzej Slovenije. V slednjih se za družino Erebidae uporablja ime neprave sovke ali pasovke. Enako ime se uporablja tudi pri nekaterih vrstah, vendar ne v pomenu rodovnega imena, ampak v pomenu pripadnosti družini. Zato to niso binarna imena. METODA DELA Za določitev slovenskih znanstvenih imen erebid (Erebidae) je bila uporabljena metoda postopnosti oziroma treh korakov. n ajprej je bila pridobljena etimološka razlaga veljavnih znanstvenih imen vseh obravnavanih rodov in vrst. Pri tem je bila uporabljena etimologija po A. Spulerju (1908, 910) in A. M. Emmetu (1991). Za imena, za katere omenjena avtorja ne navajata etimološke razlage, je bil pomen določen iz pomena latinskih imen s pomočjo grško-slovenskega (Dokler, 1999) in latinsko-slovenskega slovarja (w iesthaler, 1993- 2007). Tako so bila najprej določena slovenska imena rodov, ki so vedno samostalnik. V naslednjem koraku so bila na enak način določena slovenska imena vrst, ki so vedno pridevnik. Pri določanju rodovnih in vrstnih imen erebid so bile upoštevane tudi njihove lastnosti, kot so videz (barva, vzorec, oblika), hranilna rastlina, življenjsko okolje, dnevni ali letni čas pojavljanja in podobno. V nekaterih primerih se ime nanaša tudi na lastnosti gosenic. Vsa rodovna in vrstna imena erebid so slovnično ženskega spola. Matjaæ Jeæ, Jernej Lavbiœ: Seznam slovenskih imen v Sloveniji æiveœih erebid (Lepidoptera, Erebidae) 167 črni medvedek Arctia villica ivanjska ptičica Syntomis phegea primorski ali splitski medvedek Syntomis marjana mala škrlatna sovka Porphyrina purpurina kapucinska sovka ali kapucinka Calpe thalictri deteljna sovka Euclidia glyphica afriška sovka Dysgonia algira rumeni trakar Ephesia nymphaea sredozemski rdeči trakar Catocala conjucta modri trakar Catocala fraxini gobar Lymantria dispar rdečerepka Dasychira pudibunda vrbova zlatoritka ali topolov prelec Leucoma salicis SEZNAM VRST Rezultat dela je okvirni seznam v Sloveniji živečih erebid (Erebidae) z znanstvenimi in slovenskimi imeni. Vsa slovenska imena so binarna in temeljijo na Linnéjevi defi- niciji binarnega imenovanja. Seznam obsega 76 rodov in 149 vrst. Ker domnevava, da obstajajo dodatni, še neobjavljeni podatki o erebidah Slovenije, ocenjujeva, da bi lahko bilo njihovo dejansko število višje. Seznam je urejen v obliki tabele, ki je pri- kazana v prilogi 1. ZAHVALA Zahvaljujeva se Barbari Zakšek in Društvu za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije za pobudo za pripravo slovenskih binarnih imen erebid ter vsem drugim, ki so kakor koli prispevali k nastanku tega članka. Zahvaljujeva se tudi dr. Tomiju Trilarju za posredovane podatke iz baze Prirodoslovnega muzeja Slovenije. VIRI Carnelutti J., Michieli, Š., 1955: Prispevek k favni lepidopterov Slovenije. Biološki vestnik, 4: 43-55. Carnelutti J., Michieli Š., 1960: II. Prispevek k favni lepidopterov Slovenije. Biološki vestnik, 7: 113-124. Carnelutti, J., Bartol, V., Sušec-Michieli, Š., 1965: III. Prispevek k favni lepidopterov Slovenije. Biološki vestnik, 13: 69-76. Carnelutti, J., 1971: IV. Prispevek k favni lepidopterov Slovenije. Biološki vestnik, 19: 169-180. Carnelutti, J., 1978: V. Prispevek k favni lepidopterov Slovenije. Biološki vestnik, 26 (2):175-182. Carnelutti, J., 1989: VI. Prispevek k favni lepidopterov Slovenije. Biološki vestnik, 37: 1-9. Carnelutti, J., 1992a: Rdeči seznam ogroženih metuljev (Macrolepidoptera) v Slo- veniji. Varstvo narave, 17 (17): 61-104. Carnelutti, J., 1992b: Rdeči seznam ogroženih metuljev (Macrolepidoptera) v Slo- veniji (Popravki/Errata). Varstvo narave, 18 (18): 189-190. Daniel, F., 1939: Gedanken zu einigen Arctiiden-Formen. (Lep.). Mitteilungen der Münchener Entomologischen Gesellschaft, 29 (1): 354-368. Dokler, A., 1999: Grško slovenski slovar. Cankarjeva založba Ljubljana, 848 str. Emmet, A. M., 1991: The scientific names of the British Lepidoptera – their history and meaning. Colchester, England: Harley Books, 288 str. Erjavec, F., 1880: Naše škodljive živali v podobi in besedi. Družba sv. Mohorja v Celovcu, 336 str. Fibiger, M., Lafontaine, J. D., 2005: A review of the higher classification of the n octuoidea (Lepidoptera) with special reference to the holarctic fauna. Esperiana, 11: 7-92. Acta entomologica slovenica, 31 (2), 2023 168 Forster, W., Wohlfarht, T. A., 1960: Die Schmetterlinge Mitteleuropas, Band 3, Spinner und Schwärmer (Bombyces und Sphinges). Stuttgart, 126 s. Forster, W., Wohlfarht, T. A., 1971: Die Schmetterlinge Mitteleuropas, Band 4, Eulen (n octuidae). Stuttgart, 329 str. Goldstein, Z. P., 2017: Diversity and Significance of Lepidoptera: A Philogenetic Perspective. Insect Biodiversity: Science and Society, Volume I. Second Edition. John w iley & Sons Ltd., 463–495. Habeler, H., Gomboc, S., 2005: Bemerkenswerte Schmetterlingsfunde aus Slowenien mit Erstnachweisen. Acta entomologica slovenica (Ljubljana), 13 (1): 29-52. Hafner, J., 1910a: Verzeichnis der bisher in Krain beobachteten Großschmetterlinge. Carniola (Ljubljana), 1 (1): 52-71. Hafner, J., 1910b: Verzeichnis der bisher in Krain beobachteten Großschmetterlinge. Carniola (Ljubljana, 1 (2): 136-155. Hafner, J., 1910c: Verzeichnis der bisher in Krain beobachteten Großschmetterlinge. Carniola (Ljubljana), 1 (3/4): 243-262. Hafner, J., 1911a: Verzeichnis der bisher in Krain beobachteten Großschmetterlinge. Carniola (Ljubljana), 2 (4): 290-309. Hafner, J., 1911b: Verzeichnis der bisher in Krain beobachteten Großschmetterlinge. Carniola (Ljubljana), 3 (1): 43-75. Hoffmann ,F., Klos, R., 1915: Die Schmetterlinge Steiermarks, II. Mitteilungen des naturwissenschaftlichen Vereins für Steiermar, 51: 249-441. Jež, M., Lavbič, J., 2023: Seznam slovenskih imen v Sloveniji živečih sovk (Lepi- doptera, n octuidea). Acta entomologica slovenica (Ljubljana), 31 (1): 27–75. Karsholt, O., Razowski, J., 1996: The Lepidoptera of Europe. A distributional Chec- klist. Stenstrup: Apoolo Books, 380 str. Lasan, M., 1997: n ekaj novih vrst v favni metuljev (Lepidoptera) Slovenije. Acta entomologica slovenica (Ljubljana), 5 (1): 51-58. Lasan, M., 2000: n ove vrste v favni metuljev (Lepidoptera) Slovenije. Acta entomo- logica slovenica (Ljubljana), 8 (2): 137-146. Leach, W. E., 1815: Entomology. Pp. 57-172 in: Brewster, D.. (ed.), 1815. The Edinburgh encyclopedia. Edinburg: w illiam Blackwood, Volume 9. Leraut, P., 2019: Moths of Europe. Volume V, n octuids 1. n . A. P. Editions, 621 str. Pokorny, A., 1864: Živalstvo. Prirodopis za nižje gimnazije in realke. Spisal A. Po- korny, poslovenil F. Erjavec. Celovec, 93–97. Pokorny, A., 1881: Prirodopis živalstva s podobami. Za spodnje razrede srednjih šol. Izdelal dr. Alojzij Pokorny, poslovenil Erjavec F. Matica slovenska v Lju- bljani, 191–199. Rennwald, E. & J. Rodeland, 2021: Lepiforums-Europaliste. 1.2. Version 8.3.: 20. 3. 2021. Spuler, A., 1908: Die Schmetterlinge Europas. I. Band, 385 str. Stuttgart. Spuler, A., 1910: Die Schmetterlinge Europas. II. Band, 385 str. Stuttgart. Trilar, T., Štangelj, M., Sivec, I., 2023: Podatkovna zbirka fotografij nevretenčarjev. Prirodoslovni muzej Slovenije. http://www1.pms-lj.si/animalia/. Dostop 29. 9. 2023. Matjaæ Jeæ, Jernej Lavbiœ: Seznam slovenskih imen v Sloveniji æiveœih erebid (Lepidoptera, Erebidae) 169 Trilar, T., Knapič, T., 2023: Imenik slovenskih imen nevretenčarjev. Prirodoslovni muzej Slovenije. http://www1.pms-lj.si/imenik/imenik.php. Dostop 29. 9. 2023. Zahiri, R., in sodelavci 210: A new molecular phylogeny offers hope a stabile family level classification of the n octuoidea (Lepidoptera). Zoological scripta, 1-16. Zahiri, R., in sodelavci 2012: Molecular phylogenetics of Erebidae (Lepidoptera, n octuoidea). Systematic Entomology, 37: 102-124. https://fauna-eu.org. Dostop 29. 9. 2023. https://lepiforum.org. Dostop 29. 9. 2023. https://en.wikipedia.org. Dostop 29. 9. 2023. Acta entomologica slovenica, 31 (2), 2023 170 Matjaæ Jeæ, Jernej Lavbiœ: Seznam slovenskih imen v Sloveniji æiveœih erebid (Lepidoptera, Erebidae) 171 PRILOGA 1: Stolpec A – koda vrst po Karsholt in Razowski,1996; stolpec B – znanstveno ime družina/poddružina/rod/vrsta in imena avtorjev latinskih imen po Rennwald in Dodeland 2021; stolpec C – viri; stolpec D – etimologija; stolpec E – slo- vensko ime. Okrajšave v stolpcu D pomenijo: S – Spuler, 1908 in 1910, E – Emmet, 1991, D – Dokler, 1999 in w – w iesthaler, 1993-2007. koda znastveno ime družina/ poddružina/rod/vrsta viri etimologija slovensko ime   EREBIDAE Leach, 1815   E erebus območje teme med nadzemnim svetom in Hadom; tema, noč; erebide slovenjena oblika glede na Erebidae. EREBIDE   Amata Fabricius, 1807   E amata ljubljena, priljubljena; brez metuljarskega pomena. 2 ptičica tradicionalno ime, figurativna podobnost s ptico. ptičica 10519 A. marjana (Stauder, 1913) Carnelutti & Michieli, 1955 Marjan hrib pri Splitu v Dalmaciji; 2 primorska po značilnem geografskem območju pojavljanja. primorska ptičica 10517 A. phegea (Linnaeus, 1758) Hafner, 1911b S phegea hči grškega kralja Phegeusa; brez metuljarskega pomena; 2 gozdna glede na značilno življensko okolje. gozdna ptičica   Apopestes Hübner, 1823   S apo proč, stran; petomai leteti? 2 žukarka glede na žuko (Spartium junceum), značilno hranilno rastlino gosenic. žukarka 8940 A. spectrum (Esper, [1787]) Hafner, 1910c E spectrum slika; S pojava, prikazen; splašen metulj bliskovito odleti in se spet skrije; 2 bliskovita glede na vedenjski vzorec metulja. bliskovita žukarka   Arctia Schrank, 1802   E arctos medved; glede na gosto dlakave gosenice, ki spominjajo na “volnate” medvedke, otroške igrače. medvedka 10585 A. aulica (Linnaeus, 1758) Hafner, 1911a S aulica dvoru pripadajoč; dvorna dama; brez metuljarskega pomena. 2 rjavkasta, glede na osnovno barvo kril. rjavkasta medvedka 10598 A. caja (Linnaeus, 1758) Hafner, 1911a S kaio goreča, plameneča; E Caia rimsko žensko ime; 2 pisana glede na živahne barve. pisana medvedka 10601 A. festiva (Hufnagel, 1766) Hafner, 1911a S festva srčkan, ljubek, fin; ljubkaglede na lep vzorec sprednjih kril. ljubka medvedka 10595 A. matronula (Linnaeus, 1758) Hafner, 1911a S matronula mala matrona; gospa, gospodarica. Brez metuljarskega pomena. 2 velika glede na velikost v tem rodu. velika medvedka 10557 A. plantaginis (Linnaeus, 1758) Hafner, 1911b E plantago bot. trpotec Plantago, ena od značilnih hranilnih rastlin. 2 gorska po značilnem življenskem okolju. gorska medvedka 10600 A. villica (Linnaeus, 1758) Hafner, 1911a S villica podeželski; E gospodinja, oskrbnica. Brez metuljarskega pomena. 2 belolisa glede na značilne bele lise na sprednjih krilih. belolisa medvedka   Arctornis Germar, 1810   E arctos medved (v tem primeru beli medved); ornis ptica; 2 belokrilka glede na to, da ima bela krila. belokrilka Acta entomologica slovenica, 31 (2), 2023 172 10416 A. l-nigrum (Müller, 1764) Hafner, 1910a E l- črka l; -nigrum črn; po črnem znamenju v krilu, ki je podobno črki L. črnolisa belokrilka   Atolmis Hübner, [1819]   E atolmia pomanjkanje poguma; brez poguma?; 2 rdečevratka glede na rdeč vrat metuljev te vrste. rdečevratka 10483 A. rubricollis (Linnaeus, 1758) Hafner, 1911a E ruber rdeč; collum vrat; 2 črna glede na črno obarvana krila. črna rdečevratka   Autophila Hübner, 1823   E autou sam od sebe, sam; phileo ljubiti, rad imeti ?; Brez metuljarskega pomena. samoljuba 8949 A. anaphanes Boursin, 1940 Carnelutti, 1971 D ana- nad; phaneros vidno, razločno; glede na vzorec kril, po katerem se zanesljivo loči od sosednjih vrst. dalmatinska samoljuba 8951 A. cataphanes (Hübner, [1813]) Hafner, 1910c S cata- pod; phaneros vidno, razločno; glede na vzorec kril, po katerem se težko loči od sosednjih vrst. sredozemska samoljuba 8944 A. dilucida (Hübner, [1808]) Hafner, 1910c S dicucidus jasen, čist, očiten; 2 svetlopasa glede na svetle pasove ali lise na zadnjih krilih. svetlopasa samoljuba   Callimorpha Latreille, 1809   E callos lep, lepota; morphe oblika; glede na lepo obliko vzorca na krilih. lepokrilka 10603 C. dominula (Linnaeus, 1758) Hafner, 1911a E domina gospa, gospodarica doma; brez metuljarskega pomena, enako kot caja in villica. 2 gozdna glede na življenjsko okolje. gozdna lepokrilka   Calliteara Butker, 1881   E verjetno iz callos lepota; ear pomlad; 2 glede na šop rdečih dlačic ali “rdeči rep” na zadku gosenic. rdečerepka 10387 C. pudibunda (Linnaeus, 1758) Hafner, 1910a S pudibundus sramežljiv; E pudibundus skromen, nraven; skromna glede na skromno, umirjeno obarvanost kril. skromna rdečerepka   Calymma Hübner, 1823   S kalimma prikrita, skrita; gosenice živijo v spredenih listih; 2 plenilka, glede na entomofage gosenice, ki se hranijo z različnimi ušmi. plenilka 9132 C. communimacula ([Denis & Schiffermüller], 1775) Hafner, 1910b S kommunis skupno, družno; macula lisa; pri zloženih krilih je vidna na sredini velika pika, pri razprtih pa se razdeli. deljenopika plenilka   Calyptra Ochsenheimer, 1816   Calyptra neznani metuljarski pomen; 2 kapucinka glede na hrbtno grbo, ki v mirujočem položaju daje vtis kapuce. kapucinka 8986 C. thalictri (Borkhausen, 1790) Hafner, 1910b S thalictri hranilna rastlina gosenic, talin (Thalictrum); talinova glede na značilno hranilno rastlino. talinova kapucinka   Catephia Ochsenheimer, 1816   E katepheia povešenega pogleda; brez metuljarskega pomena. 2 črnokrilka glede na črno barvo kril. črnokrilka 8956 C. alchymista ([Denis & Schiffermüller], 1775) Hafner, 1910b E alchymista iz arabskega al-kimia; alkimist, oblečen v črno obleko; 2 belolisa glede na značilni beli lisi na zadnjih krilih. belolisa črnokrilka   Catocala Schrank, 1802   E kato spodaj, pod; kalos lep; glede na to, da imajo lepa spodnja krila s trakastmi vzorci. trakarka Matjaæ Jeæ, Jernej Lavbiœ: Seznam slovenskih imen v Sloveniji æiveœih erebid (Lepidoptera, Erebidae) 173 8884 C. coniuncta (Esper, [1787]) Carnelutti, 1992a S coniuncta poročena; brez metuljarskega pomena. 2 toploljubna glede na toplo in suho življensko okolje. toploljubna trakarka 8887 C. conversa (Esper, 1787) Hafner, 1910c S conversus spreobrniti; spreobrnjenka; brez metuljarskega pomena. 2 sredozemska glede na geografsko območje razširjenosti. sredozemska trakarka 8872 C. dilecta (Hübner, [1808]) Hafner, 1910b E dilectus drag, dragocen; brez metuljarskega pomena. 2 velika glede na velikost kril. velika trakarka 8895 C. diversa (Geyer, [1828]) Carnelutti, 1992a S diversus ločen, razdeljen, različen; brez metuljarskega pomena. 2 primorska glede na značilno razširjenost v Sloveniji. primorska trakarka 8883 C. electa (Vieweg, 1790) Hafner, 1910b E elocatus izbrana, izvoljena; brez metuljarskega pomena. 2 vrbova glede na značilno hranilno rastlino gosenic. vrbova trakarka 8877 C. elocata (Esper, [1787]) Hafner, 1910b E elocatus najeti, podkupiti; brez metuljarskega pomena. 2 topolova glede na značilno hranilno rastlino gosenic. topolova trakarka 8873 C. fraxini (Linnaeus, 1758) Hafner, 1910b E fraxini bot. Fraxinus jesen; glede na značilno hranilno rastlino gosenic. 2 modra glede na modri trak na zadnjih krilih. modra trakarka 8890 C. fulminea (Scopoli, 1763) Hafner, 1910c E fulvus rumenkastorjav, rjavorumen; glede na rumene pasove na zadnjih krilih. rumena trakarka 8889 C. hymenaea ([Denis & Schiffermüller], 1775) Hafner, 1910c S Hymen bog poroke; svatbena, poročna; brez metuljarskega pomena. 2 grmiščna glede na značilno življenjsko okolje. grmiščna trakarka 8885 C. lupina Herrich-Schäffer, [1851] Hafner, 1910c S lupa ljubica, družica; brez metuljarskega pomena. 2 južna glede na območje razširjenosti v južni Evropi. južna trakarka 8874 C. nupta (Linnaeus, 1767) Hafner, 1910b E nupta nevesta; brez metuljarskega pomena. 2 rdeča glede na rdeči vzorec na zadnjih krilih. rdeča trakarka 8891 C. nymphaea (Esper, [1787]) Carnelutti & Michieli, 1955 S nymphe nevesta, mlada žena; brez metuljarskega pomena. 2 kraška glede na značilno razširjenost v Sloveniji. kraška trakarka 8888 C. nymphagoga (Esper, [1787]) Carnelutti & Michieli, 1960 E numphagogus starešina, ki vodi nevesto; brez metuljarskega pomena pomena. 2 rumenotraka po vzorecu rumenih črt na krilih. rumenočrta trakarka 8886 C. pacta (Linnaeus, 1758) Carnelutti, 1992a S pacta zaročenka; brez metuljarskega pomena. 2 močvirska glede na močvirsko življenjsko okolje z vrbo rakito (Salix aurita). močvirska trakarka 8882 C. promissa ([Denis & Schiffermüller], 1775) Hafner, 1910c E promissus obetati si poroko, zaročenka; brez metuljarskega pomena. 2 hrastova glede na značilno hranilno rastlino gosenic. hrastova trakarka 8880 C. puerpera (Giorna, 1791) Hafner, 1910b S puerpa otročnica, mati kmalu po porodu; brez metuljarskega pomena. 2 bleda glede na bledi barvni odtenek kril. bleda trakarka 8871 C. sponsa (Linnaeus, 1767) Hafner, 1910c E sponsus obljubiti, obetati si poroko; zaročenka; brez metuljarskega pomena. 2 lepa glede na lep vzorec kril. lepa trakarka   Chelis Rambur, [1866]   Chelis neznani metuljarski pomen; 2 jutranjica glede na značilnost, da letajo ob jutrenjem svitu. jutranjica Acta entomologica slovenica, 31 (2), 2023 174 10545 C. maculosa ([Denis & Schiffermüller], 1775) Hafner, 1911a E maculosus pikčast, pegast; pegasta glede na črne pege na sprednjih krilih. črnopega jutranjica   Clytie Hübner, 1823   E clutos slaven, veličasten; veličastnica glede na veličastni videz. veličastnica 8899 C. illunaris (Hübner, [1813]) Carnelutti & Michieli, 1960 E in- ne, niklanica; lunaris lunast; ni lunasta; brezluna, ki nima lunaste ledvene pege. brezluna veličastnica   Colobochyla Hübner, [1821]   E colobos zakrnel, pohabljen; kheilos ustnica, usta; glede na kratke labialne palpe. vrbovka 9018 C. salicalis ([Denis & Schiffermüller], 1775) Hafner, 1910c S salix bot. vrba (Salix sp.) kratkousta vrbovka   Coscinia Hübner, [1819]   E koskinon sejati, sito, rešeto; glede na to, da je površina kril posejana s pikami. posejanka 10528 C. cribraria (Linnaeus, 1758) Carnelutti, 1971 E cribrarius presejan, prerešetan, preiskan; 2 pikasta glede na značilni vzorec črnih pik na sprednjih krilih. pikasta posejanka   Cybosia Hübner, [1819]   E cubos kocka; igralna kocka; kockarka glede na črne lise na sprednjih krilih, ki spominjajo na pike na igralni kocki. ; kockarka 10477 C. mesomella (Linnaeus, 1758) Hafner, 1911a E mesos srednji, sredina; melas črni; glede na to, da so črne pike na sredini; 2 črnopika glede na črne pike na krilih. črnopika kockarka   Cymbalophora (Esper, [1785])   D kymbalon cimbale, kraguljčki; brez metuljarskega pomena. 2 mrežarka glede na mrežasti vzorec na sprednjih krilih. mrežarka 10555 C. pudica (Esper, [1785]) Carnelutti & Michieli, 1960 S pudicum sram, sramežljivost; sramežljiva glede na rožnati nadih osnovne barve, ki je barva sramu, sramežljivosti. sramežljiva mrežarka   Diacrisia Hübner, [1819]   E diakrisis ločenost, posebnost; dvojnost videza samca in samice glede na spolni dimorfizem. dvojnica 10579 D. purpurata (Linnaeus, 1758) Hafner, 1911a S purpureus škrlatno obarvan, škrlaten; glede na škrlatno osnovno barvo zadnjih kril. škrlatna dvojnica 10583 D. sannio (Linnaeus, 1758) Hafner, 1911a E sannio posnemovalen; domnevno po posnemanju samice; 2 rdečeroba glede na rdeče resice po robu kril. rdečeroba dvojnica   Diaphora Stephens, 1827   E diaphora razlika, različnost; glede na spolno dvoličnost pri vrstah tega rodu. dvoličnica 10575 D. luctuosa (Geyer, [1831]) Hafner, 1911b S luctuosus žalen, žalosten; 2 turobna glede na žalostne, turobne barve kril. turobna dvoličnica 10572 D. mendica (Clerck, 1759) Hafner, 1911b E mendicus berač, revež; 2 rjavkasta glede na neugledno rjavkasto barvo kril. rjavkasta dvoličnica   Dysauxes Hübner, [1819]   E dusauxes, ki se počasneje povečuje, raste; 2 raznokrilka glede na izrazito manjša zadnja krila. raznokrilka Matjaæ Jeæ, Jernej Lavbiœ: Seznam slovenskih imen v Sloveniji æiveœih erebid (Lepidoptera, Erebidae) 175 10521 D. ancilla (Linnaeus, 1767) Hafner, 1911b E ancilla dekle, družica; brez metuljarskega pomena; 2 malopika glede na malo število pik na sprednjih krilih, navadno tri. malopika raznokrilka 10522 D. famula (Freyer, [1836]) Carnelutti et al., 1965 S famula služabnica; brez metuljarskega pomena. 2 velepika glede na večje število pik na sprednjih krilih, navadno štiri. velepika raznokrilka 10523 D. punctata (Fabricius, 1781) Hafner, 1911b E punctum pega, pika, s pikami; glede na vzroec kril; drobnopika glede na manjše pike v primerjavi s predhodnima vrstama. drobnopika raznokrilka   Dysgonia Hübner, 1823   E dus- predpona, ki pomeni slab; se nanaša na tope kote postmediane linije. 2 alžirka glede na izvor iz severne Afrike, Ažirije. alžirka 8904 D. algira (Linnaeus, 1767) Hafner, 1910b E Algeria tipično nahajališče. 2 klateška glede na migrantski značaj vrste. klateška alžirka   Eilema Hübner, [1819]   E eilema pajčolan, ogrinjalo; 2 lišajka glede na lišaje, ki so značilna hranilna rastlina gosenic vrst tega rodu. lišajka 10493 E. caniola (Hübner, [1808]) Hafner, 1911a E canus star, siv, od strosti siv; glede na barvo kril. sivkasta lišajka 10490 E. complana (Linnaeus, 1758) Hafner, 1911a E complano ploščato; glede na plosko zlaganje kril. 2 rumenoglava glede na značilno rumeno barvo glave. rumenoglava lišajka 10487 E. depressa (Esper, [1787]) Hafner, 1911a E depressus sploščen, ploščat; glede na sploščeno telo in tudi krila v mirovanju zlagajo ploščato; sploščena glede na zlaganje kril. sploščena lišajka 10488 E. griseola (Hübner, [1803]) Hafner, 1911a E griseus siv; po barvi sprednjih kril; 2 močvirska glede na močvirsko življenjsko okolje. močvirska lišajka 10489 E. lurideola ([Zincken], 1817) Hafner, 1911a E luridus svetlorumen; rumena glede na rumena zadnja krila in kostalni rob sprednjih kril. rumena lišajka 10497 E. lutarella (Linnaeus, 1758) Hafner, 1911a E lutarius blaten, umazan; glede na barvo sprednjih kril; 2 temna glede na temno barvo kril, temnooker do temnosiva. temna lišajka 10494 E. palliatella (Scopoli, 1763) Hafner, 1911a E palliatus plašč, pretveza, prikrit; 2 okrasta glede na okrasto barvo kril. okrasta lišajka 10491 E. pseudocomplana (Daniel, 1939) Lasan, 1997 E pseudo- neprava, lažna complana; je bledo rumene do bledo sive barve, kot da je obledela; 2 obledela glede na barvo. obledela lišajka 10495 E. pygmaeola (Doubleday, 1847) Hafner, 1911a E pygmaeus pritlikav; pritlikava glede na majhno velikost v primerjavi z ostalimi lišajkami. pritlikava lišajka 10499 E. sororcula (Hufnagel, 1766) Hafner, 1911a E sororcula mala sestrica; glede na sorodnost z drugimi vrstami tega rodu; 2 rumenjakasta, po značilni barvi sprednjih kril. rumenjakasta lišajka   Epatolmis Butler, 1877   S epatolmis neznani metuljarski pomen; 2 črninarka nosi črnino, žalno obleko: glede na prevladujočo črno barvo kril. črninarka 10552 E. luctifera ([Denis & Schiffermüller], 1775) Hafner, 1911a E luctus, žalovanje; phoreo nositi črnino; 2 rumeno-črna glede na to, da ima del zadnjih kril in zadek rumene barve. rumeno-črna črninarka Acta entomologica slovenica, 31 (2), 2023 176   Eublemma Hübner, [1821]   E eu- dobro, v redu; blemma videz, izgled; tista, ki je lepega videza, izgleda. lepotka 9146 E. amoena (Hübner, [1803]) Carnelutti, 1992a amoena neznani metuljarski pomen. 2 pisana glede na obarvanost značilnih primerkov vrste. pisana lepotka 9136 E. elychrysi (Rambur, 1833) Hafner, 1910b S helichrysum bot. smilj, Helichrysum; glede na hranilno rastlino gosenic. smiljeva lepotka 9140 E. ostrina (Hübner, [1808]) Hafner, 1910b S ostrinus purpuren; 2 rjavkasta glede na prevladujočo barvo kril. rjavkasta lepotka 9142 E. parva (Hübner, [1808]) Hafner, 1910b S parva majhen; mala glede na velikost, je ena manjših vrst tega rodu. mala lepotka 9161 E. polygramma (Duponchel, [1842]) Hafner, 1910b S polygrammos z mnogimi črtami opremljena; črtasta. črtasta lepotka 9147 E. purpurina ([Denis & Schiffermüller], 1775) Hafner, 1910b S purpureus purpurne barve; glede na značilno barvo sprednjih kril. purpuna lepotka 9158 E. pusilla (Eversmann, 1837) Hafner, 1910b E pusillus majhen, droben; glede na velikost. drobna lepotka 9135 E. viridula (Guenée, 1841) Hafner, 1910b S viridula zelenkastega videza, zelenkasta; glede na zelenkasti ton sprednjih kril. zelenkasta lepotka   Euclidia Ochsenheimer, 1816   E Euclid grški matematik; euklidovka poslovenjeno po priimku greškega matematika Euclida. euklidovka 8969 E. glyphica (Linnaeus, 1758) Hafner, 1910b E gluphe emblem, izum; glede na simetrične geometrijske vzorce na krilih. 2 glede na prevladujočo temno barvo sprednjih kril. temna euklidovka 8967 E. mi (Clerck, 1759) Hafner, 1910b E mi latinizirano po grški črki m (mu) na spodnji strani zadnjih kril. 2 svetla glede na prevladujočo svetlo barvo sprednjih kril. svetla euklidovka   Euplagia Hübner, [1820]   E eu-dobro, zelo; plagios poševen, nepravilen; glede na poševne črte na sprednjih krilih, ki spominjajo na vzorec tigra. tigrovka 10605 E. quadripunctaria (Poda, 1761) Hafner, 1911a E quadri štiri; punctum pika; četveropika, glede na štiri pike na zadnjih krilih. četveropika tigrovka   Euproctis Hübner, [1819]   E eu- v redu, dober; proctos anus, zadek; imajo dobro oblikovan zadek. 2 zlatoritka glede na zlatorumene dlačice na zadku. zlatoritka 10405 E. chrysorrhoea (Linnaeus, 1758) Hafner, 1910a E khrusos zlato; eidos poplava; imajo povsem “zlat” zadek. 2 belokrila glede na barvo kril. belokrila zlatoritka   Exophyla Guenee, 1841   E exo- zunaj, izven; philos ljubitelj?; 2 peščenka glede na peščeno, okrasto barvo sprednjih kril. peščenka 8954 E. rectangularis (Geyer, [1828]) Hafner, 1910c E rectangularis pravokotni; glede na trak na spodnji strani kril; 2 koprivovčeva glede na koprivovec (Celtis) hranilno rastlino gosenic. koprivovčeva peščenka Matjaæ Jeæ, Jernej Lavbiœ: Seznam slovenskih imen v Sloveniji æiveœih erebid (Lepidoptera, Erebidae) 177   Grammodes Guenee, 1852   E grammodes v obliki črt; glede na izrzite črte na sprednjih in zadnjih krilih. črtarka 8907 G. bifasciata (Petagna, 1786) Hafner, 1910b E bi- dva, dvoje; fasciavez, trak; glede na dve široki ravni črti na sprednjih krilih. ravnočrta črtarka 8909 G. stolida (Fabricius, 1775) Hafner, 1910b E stolidus neumen, top; 2 zvitočrta glede na zaviti črti na sprednjih krilih. zavitočrta črtarka   Gynaephora Hubner, [1819]   Gynae- neznani metuljarski pomen; -phoreo nositi; 2 čopičarka; glede na šope dlačic po telesu gosenic v obliki čopičev. čopičarka 10392 G. fascelina (Linnaeus, 1758) Hafner, 1910a S fascis sveženj, snop; čopičem podobni šopi dlačic na hrbtu gosenic; 2 raznobarvna ker so šopi dlak različno obarvani. raznobarvna čopičarka   Herminia Latreille, [1802]   E latinizirano iz francoske “hermine”, v pomenu biti olepšan s hermelinom; 2 čopka glede na čopke, šopke lasastih lusk na nogah; čopka 8846 H. grisealis ([Denis & Schiffermüller], 1775) Hafner, 1910c E griseus siv; glede na osnovno barvo sprednjih kril. sivkasta čopka 8845 H. tarsicrinalis (Knoch, 1782) Hafner, 1910c E tarsus distalni del noge, stopalo; crinis las, dlaka; glede na šop dlakastih lusk na stopalih sprednjih nog samcev. dlakasta čopka 8858 H. tarsipennalis Treitschke, 1835 Hafner, 1910c E tarsus distalni del noge, stopalo; penna peresa, peresast; 2 glede na peresaste šope lusk na stopalih sprednjih nog samcev. peresasta čopka 8847 H. tenuialis (Rebel, 1899) Carnelutti, 1989 S tenuis tenko, vitko; glede na vitkost telesa. vitka čopka   Hypena Schrank, 1802   S hypene brki, brada; E glede na kosmate labialne palpe. kosmača 9002 H. crassalis (Fabricius, 1787) Hafner, 1910c E crassus debel, močan; glede na gosto odlačene pipalke, ki so zato videti močne, debele. debelopalpa kosmača 9001 H. lividalis (Hübner, 1796) Carnelutti & Michieli, 1955 S lividus svinčev, svinčevosiv; glede na kovinsko lesketajoči sivkasti ton sprednjih kril. sivkasta kosmača 8996 H. obesalis Treitschke, 1828 Hafner, 1910c S obesus masten, tolst; E zajetna, velika; glede na velikost, po razponu kril je največja vrsta tega rodu. velika kosmača 8997 H. obsitalis (Hübner, [1813]) Hafner, 1910c S obsitus biti posejan ali pokrit z nečim; E glede na sprednja krila, ki so pokrita z vzorcem, vzorčasta. vzorčasta kosmača 8998 H. palpalis (Hübner, 1796) Hafner, 1910c S palpus pipalke; glede na močno razvite pipalke; pipalkasta. pipalkasta kosmača 8994 H. proboscidalis (Linnaeus, 1758) Hafner, 1910c S proboscis rilec; po velikih, podaljšanih in zravnanih labilnih palpih, ki spominjajo na rilec. rilčasta kosmača 8995 H. rostralis (Linnaeus, 1758) Hafner, 1910c S rostrum ptičji kljun, kljunast; E kljun, konica; glede na dolge, kljunasto oblikovane labialne palpe. kljunasta kosmača Acta entomologica slovenica, 31 (2), 2023 178   Hyphantria Harris, 1841   Hyphantria neznani metuljarski pomen 2 tkalka glede na lastnost gosenic, da tkejo velika gnezda za skupinsko bivanje. tkalka 10570 H. cunea (Drury, 1773) Carnelutti & Michieli, 1955 E kuneatus klinast, paličast; glede na klinasto oblikovane črne lise na krilih. 2 ameriška glede na izvor iz Severne Amerike. ameriška tkalka   Idia Hübner, [1813]   E idios privatno, ločeno, ki se jasno razlikuje od ostalih rodov; 2 steljarka glede na gosenice, ki se hranijo z razpadajočo steljo. steljarka 8835 I. calvaria ([Denis & Schiffermüller], 1775) Hafner, 1910c S calvaria lobanja; 2 dvopika glede na dve temni piki v vsaki ledveni lisi, ki predstavljata “oči lobanje”. dvopika steljarka   Laelia Stephens, 1828   S Laelia rimsko žensko ime; E ime vestalke Virgin, devica (po belih krilih); 2 beličnica po brezmadežno belih krilih samic. beličnica 10410 L. coenosa (Hübner, [1808]) Lasan, 2000 S coenosus umazan; se nanaša na “umazano” barvo samcev; E coenosus grmovna; močvirna glede na življenjsko okolje. močvirska beličnica   Laspeyria Germar, 1810   E po J. H. Laspeyres (1769 - 1809) nemški entomolog; 2 ukrivljenka glede na značilno obliko zunanjega roba sprednjih kril. ukrivljenka 8975 L. flexula ([Denis & Schiffermüller], 1775) Hafner, 1910c E flexulus, flexus nagnjen, upognjen, ukrivljen; 2 rjavkasta glede na značilno obarvanost sprednjih kril. rjavkasta ukrivljenka   Leucoma Hübner, 1822   E leucos bel; kome las, dlaka; tista z belimi dlakami. belkica 10414 L. salicis (Linnaeus, 1758) Hafner, 1910a E salicis botanični rod Salix,vrba, ena od značilnih hranilnih rastlin gosenic. vrbova belkica   Lithosia Fabricius, 1798   E lithos kamen, skala; po kamnito sivi barvi kril samca? 2 rumenokrilka po rumeni barvi kril samice in delno tudi samca. rumenokrilka 10485 L. quadra (Linnaeus, 1758) Hafner, 1911a E quadra kvadrat, četverokotnik; 2 četveropika glede na vzorec kril samice. četveropika rumenokrilka   Lygephila Bilberg, 1820   E luge tema, mrak; phileo imeti rad, ljubiti; 2 grašičarka glede na značilno hranilno rastlino vrst tega rodu, grašica (Vicia). grašičarka 8934 L. craccae ([Denis & Schiffermüller], 1775) Hafner, 1910c E craccae bot. ptičja grašica Vicia cracca; 2 pisana glede na značilni vzorec kril. pisana grašičarka 8929 L. ludicra (Hübner, 1790) Carnelutti, 1992a S ludicer spogledovati se, flirtati; glede na lahkotnost njihovega letanja. lahkotna grašičarka 8927 L. lusoria (Linnaeus, 1758) Carnelutti, 1992a S lusorius igraje, z lahkoto, nagajivo; glede na igrivost njihovega letanja. igriva grašičarka 8932 L. pastinum (Treitschke, 1826) Carnelutti & Michieli, 1960 E pastinum dvorogi klin; vinogradniška motika (dvoroga?); glede na dvorogo, upognjeno ledveno liso. dvoroga grašičarka 8936 L. procax (Hübner, [1813]) Carnelutti & Michieli, 1960 E procax neznani metuljarski pomen; 2 primorska glede na razširjenost v Sloveniji. primorska grašičarka Matjaæ Jeæ, Jernej Lavbiœ: Seznam slovenskih imen v Sloveniji æiveœih erebid (Lepidoptera, Erebidae) 179 8933 L. viciae (Hübner, [1822]) Hafner, 1910c S viciae bot. grašica Vicia sp.; 2 mala glede na velikost, je najmanjša vrsta v tem rodu. mala grašičarka   Lymantria Hübner, [1819]   E lumanter plenilec, ropar; 2 gobarka glede na lastnost, da je zalega jajčec na skorji dreves podobno lesni gobi. gobarka 10376 L. dispar (Linnaeus, 1758) Hafner, 1910a E dispar neenak; glede na izrazito različnost samca in samice; 2 hrastova, glede na značilno hranilno rastlino gosenic. hrastova gobarka 10375 L. monacha (Linnaeus, 1758) Hafner, 1910a E monacha nuna; po črno beli obarvanosti, ki spominja na oblačila nun; 2 smrekov glede na značilno hranilno rastlino gosenic. smrekova gobarka   Macrochilo Hübner, [1825]   E makros velik; kheilos ustnica, šoba; 2 brčica glede na izredno dolge in štrleče labialne palpe, “brke”. brčica 8843 M. cribrumalis (Hübner, 1793) Carnelutti, 1992a E cribrum sejati, presejati; glede na vzorec “naškroplenih” kapljic na spednjem krilu. 2 močvirska glede na življensko okolje. močvirska brčica   Metachrostis Hübner, 1820   Metachrostis neznani metuljarski pomen. 2 beluševka glede na značilne hranilne rastline iz družine beluševk Asparagaceae. beluševka 9167 M. dardouini (Boisduval, 1840) Hafner, 1910b S Dardouin priimek; 2 temna glede na temno rjavkasto barvo značilnih primerkov vrste. temna beluševka 9165 M. velox (Hübner, [1813]) Hafner, 1910b S velox hiter, ubežen; hitra glede na obnašanje metuljev te vrste. hitra beluševka   Miltochrista Hübner, [1819]   E miltos rdeča zemlja; khristos maziliti, biti namazan z rdečo zemljo; 2 rdečekrilka glede na rdečkasto barvo kril: rdečekrilka 10475 M. miniata (Forster, 1771) Hafner, 1911a E minium minij, rdeča barva na osnovi svinca; 2 drobna glede na velikost telesa. drobna rdečekrilka   Minucia Moore, [1885]   E Minucia ime rimske rodbine; brez metuljarskega pomena. 2 lunarka glede na značilno obliko ledveneih peg na sprednjih krilih. lunarka 8897 M. lunaris ([Denis & Schiffermüller], 1775) Hafner, 1910b E lunaris lunast, podoben Luni; 2 rjava glede na prevladujočo barvo sprednjih in zadnjih kril. rjava lunarka   Nudaria Haworth, 1809   E nudus nag,goli; glede na tanko, nežno oluskanost kril, ki so videti gola. golokrilka 10464 N. mundana (Linnaeus, 1761) Hafner, 1911a E mundus elgantno; glede na značilni videz predstavnikov vrste. elegantna golokrilka   Ocneria Hübner, [1819]   S okneros lenoben, počasen; glede na zadržano vedenje samic. počasnica 10380 O. rubea ([Denis & Schiffermüller], 1775) Hafner, 1910a S rubeus rdečkast; glede na rdečkastorjavo barvo kril. rdečkasta počasnica   Odice Hübner, 1823   Odice neznani metuljarski pomen; 2 marmorka glede na lisaste vzorce kril, ki spominjajo na marmor. marmorka Acta entomologica slovenica, 31 (2), 2023 180 9126 O. arcuinna (Hübner, 1790) Carnelutti, 1992a S arcuinus lokast, v obliki loka; glede na obliko osrednje sence (prečne črte) na sprednjih krilih. lokasta marmorka 9130 O. jucunda (Hübner, [1813]) Hafner, 1910b S iucundus zabavna, razveseljiva; mala glede na velikost, je najmanjša med vrstami tega rodu. mala marmorka 9129 O. suava (Hübner, [1813]) Hafner, 1910b S suavis ljubka; glede na ljubki videz, metuljev te vrste. ljubka marmorka   Ophiusa Ochsenheimer, 1816   E ophis - kača; glede na valovito gibanje gosenic; 2 rujevka po značilni hranilni rastlini gosenic - ruj, Cotinus coggygria. rujevka 8902 O. tirhaca (Cramer, [1777]) Carnelutti & Michieli, 1955 S tirhaca, tyrrhena; prebivalka Tirenije. Brez metuljarskega pomena. 2 zelenkasta glede na zelekasto barvo sprednjih kril. zelenkasta rujevka   Orectis Lederer, 1857   S orectos iztegnjen; po dolgih iztegnjenih labialnih palpih. iztegnjenka 8833 O. proboscidata (Herrich- Schäffer, [1851]) Hafner, 1910c S proboskis rilec; glede na dolge, rilčaste labialne palpe. rilčasta iztegnjenka   Orgyia Ochsenheimer, 1810   E orguia iztegnjen; glede na iztegnjene sprednje noge metulja pri počitku; 2 čudakinja glede na nanavadni vzorec kril metulja. čudakinja 10397 O. antiqua (Linnaeus, 1758) Hafner, 1910a E antiquus starodaven, star; glede na zabrisani, zbledeli vzorec kril v primerjavi z O. recens. starikava čudakinja 10396 O. recens (Hübner, [1819]) Hafner, 1910a E recens mlad, svež; glede na primerjavo z O. antiqua. belolisa čudakinja   Paracolax Hübner, [1825]   E para vzdolž, ob: označuje podobnost z nečim; podoben “kolaksu”; 2 podobnica glede na podobnost s sorodnimi vrstami. podobnica 8839 P. tristalis (Fabricius, 1794) Hafner, 1910c E tristis beden, temen; 2 umirjena glede na resno, umirjeno barvo kril. umirjena podobnica   Parascotia Hübner, [1825]   E para podobnost; scotia sinonim za Agrotisglede na temno barvo; 2 po lesnih gobah, glivah, ki so značilne hranilne rastline gosenic. glivarka 9016 P. fuliginaria (Linnaeus, 1761) Hafner, 1910c E fuligo, fuliginis saje, sajast, s sajami umazan; glede na značilno barvo sprednjih kril. sajasta glivarka   Pechipogo Hübner, [1825]   E pekhus del noge, golen; pogon brada, resa; glede na šop lusk na sprednjih nogah samcev. šoparka 8852 P. strigilata (Linnaeus, 1758) Hafner, 1910c E strigilis striga, proga, črta, žila, sled; S strigilis čohalo (za konja), krtača; 2 krtačasta glede na krtačaste šope lusk na nogah. krtačasta šoparka   Pelosia Hübner, [1819]   E pelos glina; glede na glinasto, glini podobno barvo kril vrst tega rodu; glinarka 10479 P. muscerda (Hufnagel, 1766) Hafner, 1911a E muscerda mišji iztrebki; glede na črne pike na krilu, ki spominjajo na mišje iztrebke; 2 črnopika glede na črne pike na krilu. črnopika glinarka Matjaæ Jeæ, Jernej Lavbiœ: Seznam slovenskih imen v Sloveniji æiveœih erebid (Lepidoptera, Erebidae) 181 10480 P. obtusa (Herrich-Schäffer, [1852]) Lasan, 2000 E obtusus top, otopel, okoren; zaradi zaokroženih konic sprednjih kril; 2 trstična glede na življenjsko okolje. trstična glinarka   Penthophera Germar, 1812   D pentheo žalovati, žalosten; pterus; pero, krilo; glede na temno, žalobno obarvana krila. temnikarica 10408 P. morio (Linnaeus, 1767) Hoffmann & Klos, 1915 S morio po Pliniju temna barva nekega žlahtnega kamna; 2 travniška glede na značilno življenjsko okolje. travniška temnikarica   Phragmatobia Stephens, 1828   E phragmos, skrito; bioo živeti; ki živi skrito življenje; skrivalka se verjetno nanaša na skrito življenje v bubi, ki prezimi v vresju. skrivalka 10550 P. fuliginosa (Linnaeus, 1758) Hafner, 1911b E fuliginosus sajast, sajasta; glede na temno barvo sprednjih kril; 2 rjava po rjavi barvi sprednjih kril. rjava skrivalka   Phytometra Hawort, 1809   E phuton rastlina; metreo meriti (analogno z “geometra”); gosenice tega rodu v zgodnji fazi razvoja pednjajo, “merijo” rastline. merilka 9006 P. viridaria (Clerck, 1759) Hafner, 1910b E viridis zelen, zelenkast; po osnovni barvi sprednjih kril. zelenkasta merilka   Polypogon Schrank, 1802   D poly mnogo, zelo; pogonbrada; po izrazito kosmatih, bradatih sprednjih nogah s šopki dlakastih lusk. bradačka 8850 P. gryphalis (Herrich-Schäffer, [1851]) Carnelutti, 1992a S gryphus grifon, ujeda; glede na to, da imajo ukrivljene palpe, ki so podobni kljunu ujede. krivokljuna bradačka 8853 P. plumigeralis (Hübner, [1825]) Hafner, 1910c E pluma pero, gero nositi; tista, ki ima peresa, peresasta; glede na izrazito peresasto oblikovane tipalnice. peresasta bradačka 8849 P. tentacularia (Linnaeus, 1758) Hafner, 1910c E tentaculum klešče, pipalke, tipalke; glede na močno razvite labialne palpe. pipalkasta bradačka   Rivula Guenee, [1845]   S rivulus potoček, rečica; glede na življenjsko okolje ob vodah? E rivulus potoček, verjetno po vijugasti obliki postmediane črte. potočarka 9008 R. sericealis (Scopoli, 1763) Hafner, 1910b S sericus svilen, svilnat; glede na svilnati lesk kril. svilnata potočarka   Schrankia Hübner, [1825]   E po F. Paula von Schrank (1747-1835) nemški entomolog; 2 vresarka, po vresi (Calluna vulgaris) značilni hranilni rastlini obeh vrst. vresarka 8866 S. costaestrigalis (Stephens, 1834) Carnelutti & Michieli, 1955 S costa rebro, sprednji rob sprednjih kril metuljev; striga črta, proga; glede na črtasti kostalni rob sprednjih kril. črtasta vresarka 8868 S. taenialis (Hübner, [1809]) Habeler & Gomboc, 2005 E taenia vez, trak, proga; 2 beloproga glede na značilni vzorec na sprednjih krilih. beloproga vresarka   Scoliopteryx Germar, 1810   S scolios upognjen; pteros krilo; po obliki konice sprednjih kril; 2 kletarka po značilnem nahajališču v kleteh in kraških jamah. kletarka 8984 S. libatrix (Linnaeus, 1758) Hafner, 1910b S libation tisti, ki izvaja pitno daritev bogovom; 2 orošena po značilni orošenosti kril v prezimovališčih. orošena kletarka Acta entomologica slovenica, 31 (2), 2023 182   Setina Schrank, 1802   E ses vešča, molj?; 2 skalarka glede na naskalne lišaje, ki so značilni habitat gosenic. skalarka 10509 S. irrorella (Linnaeus, 1758) Hafner, 1911a E irroro poškropiti z roso, orositi; 2 naskalna glede na značilni habitat gosenic, ki se hranijo z lišaji na skalah. naskalna skalarka 10514 S. roscida ([Denis & Schiffermüller], 1775) Carnelutti & Michieli, 1955 S roscidus neznani metuljarski pomen; 2 meliščna glede na značilni habitat gosenc, ki se hranijo z lišaji v meliščih in nasipališčih. meliščna skalarka   Simplicia Guenee, 1854   S simplex, enostaven, preprost; glede na enostaven vzorec kril. 2 ravnorobka glede na ravni, enostavni rob krila. ravnorobka 8837 S. rectalis (Eversmann, 1842) Carnelutti, 1992a S rectus raven, premočrt; glede na ravno potekajočo črto (valovita črta) na robu sprednjih krilih. preprosta ravnorobka   Sphrageidus Maes, 1984   E sphragis pečat; eidos oblika; glede na črno pego na krilih. 2 labodarka po obliki v mirujočem položaju spominja na telo laboda. labodarka 10406 S. similis (Fuesslin, 1775) Hafner, 1910a E similis kot, podobno kot; ker je podobna prejšnji vrst (E. shrysorrhoea). 2 črnopika glede na črno pego na sprednjih krilih. črnopika labodarka   Spilarctia Butler, 1875   E spilos madež, pega, lisa; arctos medved; 2 pegarka glede na rumena krila. pegarka 10566 S. lutea (Hufnagel, 1766) Carnelutti, 1992a E luteus rumen; po značilni rumeni barvi kril in telesa; 2 glede na črne pege na krilih in trupu. rumenokrila pegarka   Spilosoma Curtis, 1825   S spilos madež, lisa; glede na pege po telesu; 2 zeliščarka glede na razna zelišča, ki so hranilne rastline gosenic. zeliščarka 10567 S. lubricipeda (Linnaeus, 1758) Hafner, 1911b S lubricus zmuzljiv, ki se hitro izmuzne; E lubricipeda hitronoga; glede na hitre gosenice, ki se hitro izmuznejo, skrijejo. hitronoga zeliščarka 10568 S. urticae (Esper, 1789) Hafner, 1911b S urtica bot. rod kopriva Urtica; po koprivah, ki so ena od hranilnih rastlin gosenic. koprivina zeliščarka   Spiris Hübner, [1819]   E speira zaviti, ogrniti z ogrinjalom; ogrnjena, zavita; krila vrst tega rodu so vzdolžno ovita okoli telesa. ogrnjenka 10526a S. slovenica (Daniel, 1939) Daniel, 1939 E slovenica slovenska, živi v Sloveniji. Ima specifični vzorec črt na krilih po katarem se loči od predhodne vrste. slovenska ogrnjenka 10526 S. striata (Linnaeus, 1758) Hafner, 1911a E striatus progast, črtast; glede na črtasti vzorec sprednjih kril. črtasta ogrnjenka   Thumatha w alker, 1866   E thumatha neologizem, brez metuljarskega pomena; 2 močvarnica glede na značilni življenski prostor. močvarnica 10466 T. senex (Hübner, [1808]) Carnelutti, 1992b E senex star, visoke starosti, siv; starikava glede na tanko kožnata krila, ki spominjajo na kožo starejših ljudi. starikava močvarnica   Trisateles Tams, 1939   E tris- trikrat; ateles ne privesti do konca; se nanaša na trikratni poskus uvrstitve te vrste v druge sistematske skupine. spremenljivka Matjaæ Jeæ, Jernej Lavbiœ: Seznam slovenskih imen v Sloveniji æiveœih erebid (Lepidoptera, Erebidae) 183 9169 T. emortualis ([Denis & Schiffermüller], 1775) Hafner, 1910c S emortuus odmrli, mrtev; glede na barvo odmrlega listje; 2 olivna glede na značilno olivno zeleno barvo kril. olivna spremenljivka   Tyria Hübner, [1819]   E Turios prebivalec mesta Tyrian, ki je bilo znano po škrlatu. 2 škrlatnica glede na škrlatno barvo kril. škrlatnica 10607 T. jacobaeae (Linnaeus, 1758) Hafner, 1911a E jacobaeae glede na jakobov grint Senecio jacobaea, značilno hranilno rastlino gosenic. grintova škrlatnica   Utetheisa Hübner, [1819]   E outao, oute- rana, raniti; theios božanski; 2 poškropljenka glede na vzorec rdečih pik na krilih, kot da so poškropljena s krvjo. poškropljenka 10535 U. pulchella (Linnaeus, 1758) Hafner, 1911a E pulcher lepa; po lepem, pisanem vzorcu rdečih in črnih pik na beli podlagi. lepa poškropljenka   Watsonarctia de Freina & w itt, 1984   Watson - Frank Edward w atson (1877-1947); puščavka glede na življenjsko okolje, puščava, pustinja, stepa. puščavka 10548 W. deserta (Bartel, 1903) Hafner, 1911a S desertus pušča, samota; E zapuščen, pust, puščava, stepa; 2 lakotina bot. Galium, glede na značilno hranilno rastlino. lakotina puščavka   Zanclognatha Lederer, 1857   S zanklon krajec, srp; gnatos lice, videz; glede na palpe v obliki krajca (Lunin krajec) ali srpa. srparka 8856 Z. lunalis (Scopoli, 1763) Hafner, 1910c E luna luna, mesec; po ozkem loku ledvene pege na sprednjih krilih. lunasta srparka 8857 Z. zelleralis (w ocke, 1850) Hafner, 1910c E po P. C. Zeller (1808 - 83), nemški entomolog; 2 obrobljena glede na svetli rob v distalnem delu vsakega krila. obrobljena srparka   Zebeeba Kirby, 1892   Zebeeba Zebe priimek?; 2 očalarka glede na očalom podobni vzorec na zloženih krilih, zlasti pri samicah; očalarka 9020 Z. falsalis (Herrich-Schäffer, 1839) Carnelutti & Michieli, 1960 S falsalis napačno; glede na videz bi morala biti uvrščena v kako drugo sistematsko skupino; nenavadna očalarka   Zekelita w alker, 1863   Szekely - priimek entomologa?; 2 starikavka glede na starikav videz metuljev te vrste. starikavka 8992 Z. antiqualis (Hübner, [1809]) Hafner, 1910c S antiquus star, starikav; glede na rjavkast, starikav videz sprednjih kril s sivkastim poprhom; rjavkasta starikavka Acta entomologica slovenica, 31 (2), 2023 184