Pn&Uiina [tlačana t gotovini.
IZHAJA \ SAK TOiiBK, ČETRTEK IN SOBOTO;
Ona posamezni številki Din 1 50.
TRGOVSKI UST
Časopis set trgovino, industrijo tn obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za Vfe leta 90 Din, za 3,4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO IX.
Telefon št. 552.
LJUBLJANA, 3. aprila 192«.
Telefon št. 552.
ŠTEV. 39.
mjumtzjaaa
Prof. dr. Metod'Dolenc:
Načrt zakona o pobijanju živi jenskimi
1. Zasebnopravna presoja gospodarskih odnošajev gleda na-nje le iz vidika neposredno prizadetih zasebnikov, ne pa iz vidika splošno-sli. Takšen način presojevanja je postal po svetovni vojni nemogoč. Potrebno je bilo, da so se zakonodaje kulturnih držav jele orientirati po gospodarskih interesih skupnosti vseh državljanov, ne samo dveh pogodni-kov, n. pr. producenta in konsumen-ta, ampak celotnosti prebivalstva, /ato je Vidov danska ustava pravilno rekla, da se priznava svoboda pogodb v pridobitnih odno-šajih le v toliko, v kolikor se ne protivi družabnim interesom, in da mora država v interesu celotnosti, toda na podlagi zakonov, intervenirati v pridobitnih odnošajih državljanov v duhu pravičnosti in zabra-njanja družabnih nasprotij; slednjič, da se (zasebna) lastnina ne sme uporabljati na škodo celotnosti, a vsebina, obseg in omejitve privatne lastnine naj se ustanavljajo z zakonom.
listo leto po ustavi, 1922, nam je prineslo v tem smislu lepo kopico zakonitih predpisov, ki se pečajo s pobijanjem draginje. Dne 6. januarja 1922 je bil publiciran v Službenih Novinah zakon z dne 30. decembra 1921. Ta je podal novo redakcijo pol leta prej izdane naredbe o pobijanju draginje, ki je pomenila za Slovenijo naravnost vdarec s pestjo v obraz pravosodja ... Novi zakon je ustanovil v glavnem določbe, da se morajo prodajne cene napraviti razvidne; da se zaloge nc smejo kupičiti, da se sme zahtevati samo trgovski dobiček do 25% \ da se ne sme slabo tehtati; da je za-branjeno večkratno prekupljevanje, odvračanje od prodaje, prestrigo-vanje prodajalcev na potu na trg, uničevanje ali provzročitev neuporabnosti živil. S tistim zakonom se je ustanovilo, da veljajo kršitev teh predpisov za sodno kazniva dejanja in da se kazni na prostosti, ki so za taista zapretene, ne smejo iz-preminjati v denarne kazni, neizterljive denarne kazni pa se izpremi-niajo v zapor po ključu, da se šteje jO dinarjev za en dan zapora, a tako izrečen zapor ne sme presegati vsega skupaj 3 mesecev.
V	letu 1922 smo dobili še razpis ministra za socialno politiko z dne 16. januarja 1922, kot izvršilni predpis za prehodno poslovanje, dalje dne 16. februarja 1922 razglas pokrajinskega namestnika za Sloveni-jo, ki pravi, da je »z veliko skrbjo opažal, kako zlorabljajo nekateri trgovci... slame tujih valut, da po-dražujejo tuzemske izdelke in pridelke ...« Slednjič je izšel — malo pozno —. dne 7. septembra 1922 Pravilnik za izvrševanje prej navedenega zakona.
Odtlej smo čitali od časa do časa v našem Uradnem listu, zdaj poedi-ne primere, zdaj kar kopo sodba okrajnih sodišč, ki so morale strogo po predpisih zakona biti razglašene, n. pr. da je sejmarica na semnju v štangi opustila izvesiti cene svojih imenitnih prodajnih artiklov, ali da je zahtevala mlekarica v Gornjem Gradu za pol dinarja preveč r>ri litru mleka, kot bi bilo primerno. Da bi bii kak veledobavitelj okusil
nedopustne spekulacijo z potrebščinami.
moč tega zakona, pa nismo čitali. Pač pa je vredno spomina, da je med svetovno vojsko neko sodišče obsodilo nekega vinogradnika, da je ceno pri prodanem vinu »navil«, a pokojni slrokovnjak Gustav Pirc je v fulminantno pisani bro-širi dokazoval, da )e bilo tisto vino prodano še izpod zneska producentovih stroškov...
loda —, ali je treba še le razlagati, da je bil zakon z dne 30. decembra 1921 — samo plosk po vodni gladim, ki ni draginje odpravil, pač pa napravil mnogoterim gospodarskim revčekom mnogo sitnosti in jeze, čeprav niso bili kaznovani, velikim, precej brezvestnim špekulantom pa ru skrivil lasu? Najjasnejši dokaz za vse to je pač dejstvo, da je sedanji minister za socialno politiko dal sestaviti n o v načrt zakona »o pobijanju nedopustne spekulacije z življenskimi potrebščinami«. S tem na novo projektiranim zakonom naj bi se draginja ne samo pobijala, ampak odpravila ..., kar se z danes veljajočim ni posrečilo. Raz stališče, da se mora država brigati za celokupno dobrobit državljanov in da ima zato dolžnost, tega ali onega posameznega prodajalca, ki sprečava njeno brigo, pritisniti k tlom, da se vda, moramo vsako resno voljo zakonodajalca, pobijati draginjo, samo z veseljem pozdravljati. Enako pa moramo tudi povdarjati, da smatramo vsak tak korak zakonodaje le tedaj za opravičen, če se ustvarijo odredbe, ki so tehnično izvedljive, vsebinsko učinkovite in social-n o sinotrene. Veliki jurist S t e i n -b a c h je nekoč dejal: »der Gesetz-geber ist ein vveiser Mann«, kar on reče, se mora presodili tako, da pride pametni smisel do veljave. Sedaj pa preglejmo načrt novega zakona malo bližje, da vidimo, ali je delo takega koval
H.	Če se je izkazal sedaj veljajoči zakon za nezadostno sredstvo za pobijanje draginje, bi pričakovali, da nam prinese načrt novega zakona novih misli, ki bodo bolje pogodile od vseh zaželjeno svr-ho. Seveda se lahko tudi kakšna stara osnovna misel prelije v novo obliko, da bo bolj učinkovita. Preskusimo torej: a) Kaj je na na-Črtu res novega ali vsaj v učinkovitejše oblike prelitega; b) odkod naj se snuje večja učinkovitost novih določb. Seveda moramo tu podati le glavne poteze, za podrobnosti ni niti mesta, niti prostora.
Ad a). Nove misli so: Zakon bi veljal tudi za prenočišča potnikov. To je prav. Dalje: Ministrstvo za socialno politiko naj bi imelo nadzorovati tudi sodišča glede izvrševanja zakonov. To pa ne pojde, ker so sodišča po ustavi (čl. 109) neza-visna in pri izrekanju sodba nc stoje pod nobeno oblastjo razen — zakona samega. Dalje je pojem umetnega podiazenja tako podan, da nedopustnost trgovskega dobička ni več po piocentih limitirana (sedanji zakon ima zgornjo mejo 25%), ampak stvar presoje v vsakokratnem primeru bodi, da-H je prodajna cena v obče opravičena v primeri s
Aktualna gospodarska vprašanja.
(Iz poročila zveznega tajnika g. I v a n a Mohoriča na občnem zboru Gremija trgovcev v Mariboru dne 27. pr. m.)
V splošnem karakterizira preteklo poslovno leto znaten padec cen v blagovnem prometu in vsesplošna pojava štednje ter pojačanja zaupanja v dinar kot neposredna posledica porasta borzne vrednosti dinarja. Naravno, da je trgovstvo v tej fazi preživelo težke prehodne dobe in da niti najpre-vidnejši trgovec ni v današnjem položaju siguren pred znatnimi izgubami.
Sporedno s temi pojavi pa je poostrilo situacijo še dejstvo, da je sredi mrtve poletne sezone pričela naša davčna uprava s poostrenim uterjahanjem davkov, dočim je nova avtonomna tarifa, ki je bila uveljavljena dne 20. junija, vezala trgovskim krogom posebno v manufakturni stroki ogromne vsote denarja, ki so mnogokrat presegali celo fakturno vrednost blaga samega. Nedavno objavljena uradna statistika uterjavanja davkov v mariborskem davčnem .oblastvu najbolje karakterizira težke prilike, v katerih se je nahajalo naše trgovstvo, še v mnogo občuitnejši meri kot ostali gospodarski krogi. Po statistiki Uradnega lista je znašalo število rubežev v mariborskem davčnem okolišu 6922, vsota potom mobilarne eksekucije uterjanih davčnih zaostankov nad il milijonov dinarjev in vsota vknjiženih davčnih zaostankov na nepremičninah pa 907.000 dinarjev.	\
Nova avtonomna carinska tarifa je bila z uveljavljenjem pogodbene tarife z Avstrijo znatno znižana, ker obsega tarifni del te trgovske pogodbe 329 carinskih postavk iz 162 carinskih pozicij. Trgovci, ki so bili v meddobi od 20. junija do 16. septembra primorani blago uvažati, so z znižanjem carinskih postavk prišli v težak konkurenčni položaj.
V polni meri se zavedamo in cenimo dalekosežen pomen železniško-ta-rifne reforme, ki je stopila s 1. oktobrom v veljavo in v tarifnem odboru bom skušal doseči polno upoštevanje
vseh utemeljenih zahtev našega gospodarstva, ki pri tarifni reformi iz raznih razlogov niso bile usvojene.
Pri sestavi novega voznega reda smo delovali na to, da se pozicija mariborskega trgovstva okrepi in potencira s čimvečjo koncentracijo in olajšanjem prometnih zvez za okoliško prebivalstvo v Maribor in je posebno v prometu s Prekmurjem zabeležiti napram sedanjemu stanju znaten napredek, ki pride po 18. maju do veljave.
Obenem pa se dela na tem, da se potniške tarife v razmerju s porastom dinarja zmanjšajo in tako zopet poja-ča frekvenca vlakov.
Ko smo dosegli skrajšanje dodatnih dobavnih rokov, zopetno normalizacijo nakladalnih rokov in znižanje le-žarinskih pristojbin, posvečamo sedaj posebno pažnjo ureditvi zveznih tarif z Avstrijo in za tranzit preko Avstrije v zmislu čl. 21 trgovske pogodbe z Avstrijo, kakor tudi tarifnih konvencij z Italijo.
Pri reviziji taksnega zakona, za katero se sedaj nabira gradivo, posvečamo posebno pozornost vprašanju znižanja točarinskih taks, ki kruto zadenejo trgovino s pijačami, kakor tudi taksam na vozila, da se primerno znižajo in preuredijo. Nadalje smo zahtevali ukinitev mnogoštevilnih taks pri carinjenju blaga, kar posebno ovira poštno-paketni promet in promet ko-madnih pošiljatev.
Ministrstvu pošt in telegrafov smo stavili predlog, da se pri reviziji telefonskih pristojbin vpelje novo kategorijo telefonskih naročnikov in določijo pristojbine po intenziteti uporabe telefonskih naprav. Istotako smo zahtevali znižanje pristojbine za vse trgovske cenike v tuzemskem prometu ter o priliki sklepanja trgovinskih pogodb z inozemstvom ureditev poštnega prometa z Avstri jo, Češko j/hl. na podlagi največjih ugodnosti.
Posebno poglavje.
Posebno in glavno poglavje pri sedanjih težavah, tako nam piše ugleden lrgovec, tvori naša carinska uprava. Mnogo kupčij se mora opustiti, zanemarjati svoje odjemalce, odpovedati se tertiu ali onemu blagu samo iz strahu pred carinarnico. Pa nc mogoče iz. strahu pred plačanjem horendnih carin, tega se ne bojimo. Plačamo vse in tudi več kot je predpisano prav radi, toda bojimo se procesa, ki je zvezan s carinjenjem, čakanja, moledovanja in prosjačenja, da razrešimo svoje
P?vc.čanimi nabavnimi cenami, režijskimi stroški in davščinami. Posebej pa je definirana »nedopustna spekulacija« tako, da je to prodaja ali oddaja proti cenam, ki prekora-čajo »takso« (prav: tarifo), ki jo določi neka komisija, sestavljena v smislu zakona, o kateri bo se govora. Prva definicija je dobra, druga pa ni vskladu z navadno terminologijo, niti z logiko, vendar to v tem načrtu nima daljnih posledic materialnopravnega značaja.
(Konec prih.)
blago. Ali je to potrebno? Čujemo, da se pritožujejo povsod. V Mariboru ni dovolj prostorov za carinal-no pošto, v Ljubljani večni zastoj, za ocarinjenje kosovnega blaga pa moraš povsod prosjačiti. In ko dobiš blago, te še mesece kasneje tir-jajo za pogreške radi nepravilne kvalifikacije blaga iid. Komu naj trgovec zaračuna naknadno plačane svote, ko je blago že prodano. Naj jih vkalkulira pri ceni druge parlije blaga, da ga potem spravijo pred državnega pravdnika radi navijanja cen? Toda vprašamo se tudi, ali služijo take neprestane korekture naši upravi v ponos? Neob-hodno potrebno je, da se nastavijo kot revizorji uradniki, ki blago in tarifo dobro poznajo, da ljudje ne zgubijo zaupanja v državne organe in da ne bodo neopravičeno plačevali visokih svot. Tudi je treba zasesti mesta, kjer pride državni organ v dotiko s strankami, z uradniki, katerih ponašanje ne škoduje ugledu državnega urada. To smemo pač zahtevati za drag denar, ki ga oddajamo carinarnici, zahtevati pa moramo to tudi v interesu ugleda naše državne uprave!
n BW»2
Hrvaški glas o obrtniškem dnevu v Sloveniji.
Dr. C—K.
Preveč praznikov.
Niti ena od sosednjih držav ne trpi toliko na prevelikem številu ijrazni-kcv, kakor ravno Jugoslavija. Poleg onih, ki smo jih prevzeli še iz Avstrije, je prišlo vsled treh ver, ki ima vsaka svoje posebne praznike, še precejšno število novih, tako da je z nedeljami, kojili praznovanju ne bo ugovarjal nihče, s k or o tretjina leta nedelavnih ali vsaj ne pclno izrabljenih delavnih dni. Na tem trpi vse gospodarstvo, predvsem trgovina, obrt in industrija, pritožujejo pa se tudi delavci sami, ker jim odpade preveč na Zaslužku. Že parkrat se je poskušalo priti na en ali drugi način do ureditve tega vprašanja in zdelo se je, da smo že blizu ujedinijenja koledarja, vendar pa je za sedaj vse ostalo pri starem. Dokler pa ne pride do uje-dinjenja koledarja, bi bilo vendarle mogoče na način, ki ga predlagam spodaj, najti izhod, da se odvisni prazniki, kojih nepraznovanju se tudi cerkev ne upira ter je delo dovoljeno, po sporazumu merodajnih korporacij ne praznujejo več ter se enostavno v okviru lastne -kompetence proglase kot delavniki.
Kakor imajo v Avstriji po zakonu za razbremenitev uprave navedene takozvane male praznike kot delavne dni, tako so se tej praksi pridružile banke ter so istotako proglasile v soglasju s svojim uslužbenstvom male praznike kot delavne dni. Ti prazniki so: 2. februar, 25. marec in 8. sept., katerim dnevom bi se mogli dodati pri nas še: 6. januar, 19. marec in 29. junij, tako da bi se na ta način pridobilo gest polnih delavniih dni. Razen tega je tudi premisliti, če je umestno, da se obdrže še nadalje ta-kozvani dvojni prazniki, glede katerih je tudi že cerkev izjavila, da zahteva praznovanje samo enega izmed njih. Ti prazniki so: velikonočni in binkošt-ni ponedeljek ter Sv. Štefan po Božiču. Ker imamo danes poleg tega še precej državnih praznikov, glede ka-terlih pa se je !že v zadnjem času uvedla praksa, da se dela te dneve, izvzemši 1. december kot na največji državni praznik, bi bilo tudi te praznike proglasiti kot delavne dneve. Na ta način bi se pridobilo preko 10 do 14 dni, ki so sedaj naravnost v škodo gospodarstvu ter služijo samo za nepotrebno potrošnjo denarja. Saj je vsakomur znano, da je vsakdo manj razpoložen za delo po številnih praznikih, kakor pa po nedelji, ko človek res počije ali se razvedri samo tekom enega dneva, kakor pa, če se pusti delo za več dni.
Način, kako bi prišlo do proglasitve teh praznikov za delavne dneve, bi bil po mojem mnenju ta, da bi posamezne organizacije, glede trgovstva Zveza gremijev, glede denarnih zavodov Društvo denarnih zavodov ozir. bank, glede industrije in obrti zveze industrijcev in obrtne zveze določile gori navedene dneve kot delavne dneve, na katerih bodo trgovine odprte ter se bo delalo. Inteligenčni poklici se bodo v svojo lastno korist priključili tem sklepom, kajti korist, ki jo bo imelo celokupno prebivalstvo od ukinitve nepotrebnih pravnikov, bo brez dvoma dosegla soglasje v celem gospodarskem svetu. Na ta način se bodo zmanjšali predvsem prazniki v slovenskih in hrvatskih deželah, v krajih pa, kier pridejo razne vere skupaj, bodo brez dvoma do ujedinjenja koledarja ostali še skupni prazniki v veljavi, vendar pa le največji, tako da se bo pridobilo za delo več dni v letu, ki sedaj redno odpadejo. Izguba, ki jo ima splošno gospodarstvo od nepotrebnega praznikovanja, gre na leto v težke milijone, tako resnična izguba na neizvršenem delu in pomanjkanju zaslužka v teh dneh, kakor tudi na preveč potrošenem denarju, ker bo za delo ostalo več časa. Naj bi posamezne korporacije razmišljale o tem predlogu, mislim, da bi se dalo na ta način urediti to vprašanje, dokler ne bo zakonodajnim potem stvar rešena.
Pod naslovom »Obrtniški dan v Sloveniji« in molom: »Prava beseda v pravem času našim slovenskim bratom« priobčuje zagrebški »Obrt-nički Vjestnik« članek, ki ga z ozirom na interesantno sodbo, koja se izreka v članku o razmerah med našim obrtništvom, prinašamo v dobesednem prevodu, ki se glasi:
»Po vzoru Saveza hrvaških obrtnikov je priredila tudi Zveza obrtniških društev v Celju dne 19. t. m. za svoje področje prvi obrtniški dan. Naši tovariši v enem delu Štajerske so osnovali Zvezo obrtniških društev s sedežem v Celju. Zveza se je zavzela za io, da izbere dan v letu, ko se ima vršiti »Obrtniški dan«. Mnenja so bili, da je za ta dan naj-pripravnejši god ali praznik Štajerske, sv. Jožef.
Celjska zveza je poslala bratskim društvom vabila in tako tudi našemu savezu. Naš osrednji in upravni odbor je sklenil, da pošlje na zborovanje prvega slovenskega obrtniškega dneva svojega tajnika in blagajnika.
Vršili so se zbori v nekako desetih mestih ožje Štajerske, in to je ono, kar nas največ skrbi. V Ljubljani in Mariboru in v mnogih drugih mestih se ni znalo za obrtniški dan, razen iz časopisov.
Mi smo jasno uvideli ono neprimerno stvar, ki najde svoj izraz v zastarelem in kakor so ga neki ljudje dobro imenovali: v lokalnem patriotizmu.
Danes imamo v Sloveniji tri »lokalne patriotizme« in mogoče še več. V glavnem se delijo centri na Ljubljano, Celje in Maribor.
Medtem ko se vrši obrtniški dan na Hrvaškem širom celega področja, kamor sega delokrog našega dobro zgrajenega saveza, brez ozirov na ožje pokrajine, vidimo velik pogrešek v tem, da se obrtniki v Sloveniji medsebojno paralizirajo. S lem, kor dela Celje, se ne strinja baš bratsko Ljubljana, a Maribor gleda na oba mesta s svojega stališča. Ti odnošaji niso nikakor ugodni, razun da so mogoče kateremu posebno koristni.
Potem takem, kar znamo o Sloveniji, niso tam razmere niti najmanje zadovoljive. Ne-služijo niti koristim, niti interesom slovenske pokrajine, brez. ozira na to ali je politično centralistično ali avtonomno usmerjena. Zdi se nam, da se tam naš stalež orijentira več po impresijah jačjih političnih in interesnih individualite-iah, torej popolnoma pogrešeno, namesto, da bi ves stan in vrsta gledala na svoje stanovske in gospodarske
Dinarska lestvica.
Ako bi se brala dohodninska lestvica v dinarjih, bi plačali naši davkoplačevalci tretjino manj dohodnine.
V	goriškem koledarju za leto 1922 je natisnjena avstrijska dohodninska lestvica v lirah, dokaz, da so jo brali tam, brez posebnih zakonskih določb, v lirah. Ako je bilo tam čitanje v lirah dopustno, bi bilo dopustno pri nas ravno tako čitanje te lestvice v dinarjih, n sicer kljub vsem izvajanjem raznih gospodov finančnikov via faeti, brez kakih posebnih zakonskih določb.
Ako je pa mislil g. delegat dr. Savnik, da bi bil zakon na ta načine res kršen, zakaj ni dal leta 1920 k členu 146. fin. zakona za L 1920/1921 ali pa pozneje kdaj tudi tak ali pa sličen dodatek:
»Dohodninska lestvica se bere v dinarjih.*:
Teh šest besed bi zadostovalo in ne bi bilo treba pisariti cele vrste člankov o tem, ali je čitanje lestvice v dinarji po zakonu dopustno ali ne.
G. delegat naj rajši prizna, da bi bil dinarsko lestvico na en ali drug način lahko uvedel, pa da tega ni storil iz fiskalnih interesov.
Da se snuje nov zakon o neposrednih davkih, 'ta činjenica sama na sebi gospoda delegata tudi ni ovirala. To vidimo že iz tega, ker hoče ukiniti sedaj celo davčne komisije, ako ne bodo parirale, in to tudi ne glede na to,
interese, da se postavi na svoje lastne noge ...
Popolnoma razumljivo je, da to blodenje obrtnikov prizadeva mnogo skrbi tako oblastim, kakor tudi močnim inštitucijam, ki so poklicane, da stremijo za obrtnimi interesi slovenske pokrajine. Mi vidimo tu, kako se n. pr. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani mnogo trudi, da zravna ta lokalna nasprotstva. To se mora zlasti pripisati njenemu najboljše poučenemu tajniku dr. Win-discherju. Ta odlični človek je tako informiran o vseh naših obrtniških stvareh, da bi ga morali izbrati za prvega bojevnika obrtništva, ker ima ta poštena duša toliko sočutja napram malemu obrtniškemu človeku. Toda kaj koristi vse to. Ljubljana, zlasti obrtniki tega v resnici slovenskega centra nimajo zadosti moči, da se dvignejo in privlečejo v svoj center vse slovensko obrtništvo. Kdo naj to potem napravi? In to je baš ta rakrana.
Dne 19. marca sta naša dva zastopnika zelo rada prišla v sredino celjskih obrtnikov. Ta dan je imel glavno besedo zastopnik ljubljanske zbornice g. dr. Windischer. V svojem poročilu jc ta marljivi človek divno orisal položaj obrtnika in nato pokazal na sanacije, katere bi bilo treba podvzeti. Toda kdo ga je slišal in razumel?
Za njim je povzel besedo naš tajnik Ivan Cupak. Govoril je najprej o pomenu obrtniškega dneva za Slovenijo. V mnogem je soglašal s svo-jim stvarnim predgovornikom. Ali so tudi njega dobro razumeli? To je naša druga bolna stran. In obe kul-minirate v tem, da je bil ves ta posel informativnega značaja. Sestali smo se in razšli.
Tu je treba pa še pripomniti o zdravem pojavu na celjskem sestanku, da je obrtnik iz okolice zelo prostodušno, a to iskreno govoril o eni sami obrtniški /vezi za celo Slovenijo. No spravili so ga do tega, da se jc popolnoma zmešan zopet vse-del. Toda ta iskra naprednega duha se je vendar dobro zapazila in bo s časom vsplamtela.
Slovensko obrtništvo se mora /.družiti na modernem principu, v eni sami zvezi: oprijeti se mora vseh onih idej, s katerimi se po večjem delu že ponaša obrtništvo v Srbiji, Hrvatski in Bosni. To zahtevajo bitni interesi slovenskega obrtništva, čim-prej, tem bolje!
To naše že davno mnenje, se je sedaj s celjsko skupščino samo še bolj utrdilo.	J.	Č.«
da je na vidiku novi zakon o neposrednih davkih.
L J11 BI j JANŠKI VELESE J M.
Naši velesejmi. Zakaj je udeležba na velesejmu potrebna? Sejmstvo napravi kupčije bolj priprosto, tako, kakor borza, in združuje v sebi nazornost razstave, izložbeno okno in pisarno. Sejmstvo je neobhodno potrebno in zato je postalo trajen člen naprav modernega svetovnega gospodarstva. To priča že dejstvo, da hoče skoro vsaka dežela imeti svoj velesejem, in to kljub vsi depresiji in pomanjkanju denarja. Torej se sejmstvo narodno-gospodar-sko in zasebno-gospodarsko vendarle izplača in stroške kmalu spet pokrije. Sejmstvo je gotovo potrebno. Ali pa je potrebno, da ie toliko velesejmov, kakor jih imamo sedaj To odloči vsaka dežela zase. Ona najbolje ve, ali ji prinaša velesejem uspeh ali ne. Strokovnjaki ki o tem določajo, so seveda v prvi vrsti trgovski in industrijski sejmski interesenti. Na te se je uprava Ljubljanskih velesejmov obrnila z tozadevnim vprašanjem in 85% jih je odgovorilo z »da«. Tudi je večina njih že vposlala svoje prijavnice za VI. Ljubljanski velesejem od 26. junija do 5. julija 1926. To naj bo v spodbudo vsem, ki se še niso odločili za sodelovanje, da se požurijo s svojimi prijavami.
Jos. Ilc, Kočevje:
Gospodarsko prosvetna društva.
Dne 21. marca t. I. se je vršilo plenarno zborovanje Privredno-pro-svjetnog viječa za Gorski kotar v Delnicah. Zbor, na katerem so bili zastopniki iz ceelga Gorskega ko-tara — tudi iz Vrbovškega, Broda na Kupi, Črnega luga, Gerovega in od drugod, je razpravljal o najrazličnejših gospodarskih vprašanjih, važnih za ta lepi del Hrvatske, med drugimi o železniški zvezi Slovenije z morjem. — Po obširni ter temeljiti gospodarski razpravi, je viječe soglasno sklenilo'resolucijo, da naj se gradi samo zveza preko Brod — Moravic, ker ta najbolj ustreza gospodarskim koristim Gorskega ko-tara. Tozadeven referat bo objavila »Privreda«, gospodarsko glasilo zagrebške trgovačke komore.
Ne omenjam pa tega, kakor da bi hotel našo javnost obvestiti, da se je Privredno in prosvjetno viječe za Gorski kotar postavilo v boju za železniško zvezo Slovenije z morjem med branitelje črte Kočevje —Brod Moravice, temveč da seznanim naše gospodarske kroge z. nameni tega društva, njega ustrojem ter mogočim vplivom na področju njegovega delovanja. Po mojih informacijah se bodo ustanovila slična viječa tudi v drugih okrajih.
Pri naših ostrih političnih bojih bi se morda obnesla pri primerni ini-cijativi slična društva tudi pri nas; združevala bi vsaj gospodarske kroge posameznih okrajev, ki bi vplivali potom društva na politične organizacije, da vsaj na ta način dosežemo za naše gospodarstvo tako potrebno slovensko skupno in enotno fronto.
Pripominjam, da stoji Privredno i prosvjetno viječe za Gorski kotar pod neposrednim vplivom Trgovačke komore v Zagrebu, ki pošilja na njegove zbore in sestanke svojega zastopnika, ki se udeležuje razprav enako vladnemu zastopniku s posvetovalnim glasom.
Kaj je svrha tega društva? § 2. njegovih štatutov določa:
Društvena dolžnost je skrbeti za ekonomske, kulturne in socijalne interese celokupnega prebivalstva na onem teritoriju, kakor daleč sega njegov, v društvenih pravilih določen delokrog.
1.	Ekonomske interese bo društvo varovalo na ta način, da se bo
a)	zanimalo za gospodarske prilike svojega področja kot ekonomske enote, kakor bo tudi skrbelo za pro-svetno-gospodarska vprašanja po-edinih občin, korporacij ter končno tudi za vsakega koedinca. V potrebi bo društvo pomagalo z nasvetom ter posredovanjem in primernim vplivanjem pri vseh onih faktorjih, od katerih odvisi razvoj prosvete in gospodarstva; b) Društvo bo vodilo brigo o koristnem gospodarstvu pri izkoriščaniu gozdov in pašnikov, podpiralo pa bo tudi pri oblasteh pospeševanje gospodarstva zemljiških zajednic; c) Viječe bo podpiralo napredek hišnega gospodarstva vsakega Goranina, zlasti se bo brigalo za izboljšanje živinoreje in perutninstva; d) podpiralo in ščitilo pa bo tudi lov in ribolov; e) Društvo se bo brigalo in pospeševalo elektrifikacijo Gorskega kotara in to tako daleč, da bi vsaka hiša Gorskega kotara imela tudi električno razsvetljavo; f) Društvo bo podpiralo obstoječo industrijo, obrt in trgovino, propagiralo pa bo tudi ustvarjanje male obrti,-ki naj bi zaposlila vsako hišo, kakor je to slučaj v drugih evropskih krajih s siično geografično lego in gospodarskimi prilikami; g) Društvo bo delovalo inicijativno pri osnovanju za okraj potrebnih raznih zadrug; h) Skrbelo pa bo tudi pri ureditvi krajevnega prometa in to tako glede železnice kakor tudi voznega prometa, pa naj bo ta preko državnih, občinskih in selskih (vaških) potov; i) Društvo se bo brigalo za zdravilišča in letovišča; j) pomagalo pa bo tudi pri pospeševanju turi-
stike in-sporta, ki je v stanu povzdigniti tujski promet v okraju.
2. Kulturne svrhc Gorskega kota-ra bo društvo pospeševalo: a) z ustanavljanjem čitalnic in knjižnic ter z graditvijo tozadevnih domov;
b)	s prirejanjem predavanj o vseh vprašanjih, ki spadajo v delokrog društva ter prirejanjem tozadevnih zabav; c) z ustanavljanjem tečajev za analfabete, za napredno gospodarstvo, za zdravstvo in vzgojo de-ce; d) Društvo bo skrbelo za osnovanje osnovnih, šol, kjer jih ni, posebno pa še, da se osnuje obrtna in gospodarska šola v območju delokroga društva.
3. V socijalnem vprašanju ima društvo širok delokrog, ker se hoče ono pobrigati: a) Pri zaposlovanju in prehranjevanju domačega delavstva; b) skrbeti če za izseljence svojega delokroga, vzdrževati z njimi stalno zvezo ter delovati na to, da bo njihov prihranjen kapital upotrebljen doma, ob potrebi pa skrbeti tudi za njihovo kolonizacijo v domači zemlji; c) Društvo bo podpiralo osirotelo in siromašno deco, skrbelo bo za njen odgoj tako v osnovnih kakor tudi strokovnih šolah; dl Društvo bo vodilo statistiko o delavskih šolah okraja ter njihovem izkoriščanju ter statistiko produkcije, potrošnje, zdravja, vzgoje itd.; e) Društvo bo skrbelo za zaščito mladoletnih in njihove imovine; I) brigalo pa se bode tudi za vpo-stavitev v sanitarnem ožiru za vse potrebe svojega področja.
To je v Statutih obeležena svrha društva. Danes že društvo izborno deluje pri segregaciji zemljiških za-iednic v Gorskem koiaru, o čemur je bilo tudi govora na zgoraj omenjenem plenarnem zborovanju. Posredovalo je v več slučajih z zadovoljivim uspehom pri dblasteh zlasti s pomočjo Trgovske komore v Zagrebu. Naravno je, da beseda organizacije zaleže veliko več Hakor posameznika, zlasti v sedanjih razmerah, ko posamezni še pri tako dobrih namenih za občnost ne more ničesar ali pa prav malo doseči.
Kakor je obče znano, obstoja Gorski kotar po večini iz obširnih gozdov, vsled česar se ni čuditi, da vodi društvo svojo brigo tudi v tem oziru, kako ohraniti bogastvo okraja, od katerega živi več kot polovico prebivalstva.
Glede elektrifikacije Gorskega kotara omenjam, da obstoja v Zelenem viru pri Skradu lepa hidroelek-trična centrala z 1500 HP. Ta centrala je že danes pripravljena, da poveča svojo kapaciteto na 3000 HP. Povečanje bo zlasti mogoče, ako bi se gradila železnica Kočevje—Brod Moravice, in to s primeroma zelo majhnimi stroški.
V	prometnem oziru se briga društvo v prvi vrsti za zboljšanje cest. Na zadnjem zboru so razpravljali zlasti glede osebnega dela na cestah bivših samouprav. Od lepe in dobre ceste živi Goranin, ki vozi les tja do Sušaka in na železniške postaje od Vrbovška do Plas ter dru-go blago nazaj do svojih tovornih skladišč. Inicijative, ki jih je do danes že podalo društvo za ceste v Gorskem kotaru, bi bile tudi za naše kraje več kot vzgledne, zlasti če se trdi, da naša Gradbena direkcija v prvi vrsti glede proračunov za ceste ni storila v polni meri svoje dolžnosti.
Društvo skrbi tudi za tujski promet. Tudi tukaj bo lahko zaznamovalo lepe uspehe, predvsem ako doseže v tem oziru vsaj predvojno stanje. Delnice so bile že od nekdaj Priljubljeno letovišče, posebno pa 'majo vse predpogoje za napredovanje sedaj, ko je zgradil g. Majna-*eP hotel z 28 tujskimi sobami, ž-boljšali pa so svoje poslovne prostore tudi do mala vsi gostilničarji m restavraterji. — Za komodno bi-vanje v Skadru je preskrbel g. Lončarič in drugi, med tem ko je brod-ska dolina že od nekdaj prijetno bivališče za vsakega posetnika te le-Pe doline od Čabra pa do Fare doli. — Gorski kotar je tudi turistično zelo zanimiv, naj omenjam Zeleni vir,
dolino Čabranke, okolice Osilnice ter gore na desni in levi strani Kul-pe ter velike gozdne masive po celem Gorskem kotaru, ki nudijo vsak zase za potnika poseben čar.
Kulturni program društva je širok in podaje vse prilike, da se more društvo koristno udejstvovati. Zlasti bo lahko veliko storilo pri pobijanju analfabetizma, ki je tudi tukaj še ža-libog £elo razširjen.
Zaščita socijalnih interesov domačega prebivalstva ie zelo važna naloga tega društva. Ako izpolni le del v štatutih si določenega programa, je gotovo veliko storilo, /lasti se mi zdi važna točka, po kateri hoče društvo imeti stik z izseljenci okraju ter jih tako ohraniti domači zemlji. Pripominjam, da je zelo veliko izseljencev iz tega okraja v Ameriki in drugod po državah, kjer si morejo zaslužiti boljši kruh kakor v domovini, dasi je ta tako bogata na prirodnih dobrinah, kakor je malo okrajev naše domovine. Žalostno ie le dejstvo, da ni primernih prometnih zvez, ki bi mogle dvigniti plodonosno izkoriščanje tega dela naše domovine.
Članstvo društva obstoja iz fizičnih in juridičnih oseb, zlasti je važno dejstvo, da so v njem zastopane vse gospodarske organizacije okraja in gospodarske ličnosti zaeno z zastopniki občin ter drugih javnih čini-teljev. Na ta način se vglenja v okraju gospodarska solidarnost, ki je gotovo nad vse potrebna zlasti v vprašanjih, kjer se obravnavajo računi celokupnosti.
Gospodarsko i prosvjetno viječe za Gorski kotar se bo vsaj po sedanjih osnovah sodeč lepo razvijalo. Njegov odbor pod predsedstvom g. prvega ravnatelja Ante Majnariča od Banke i štedionice za Gorski kotar iz Ravne gore ter tajništvom g. dr. Ivo šubašiča i/. Vrbovškega ter g. Slavoljuba Habschnerja iz Delnic je zelo agilen. Referati, ki so bili podani na zadnjem /boru, so bili temeljito in strokovno utemeljeni. Obširni dnevni red ter živo zanimanje članstva za razpravo dokazuje, da je društvo za okraj res potrebna ustanova. Resnost društvenega dela povzdiguje prisotnost odposlanca Trgovačke komore in vladnega zastopnika, ki sta s svojimi strokovnimi nasveti tekom debate važnost tega društva samo še bolj potrdilo.
Morda bi kazalo ustvariti taka društva tudi pri nas. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani bi njihovo delovanje gotovo podpirala tudi v svojem interesu, saj bi imela na razpolago za vsak okraj informativno ustanovo, ki bi jej bila v pomoč pri njenih posredovanjih in delovanju za gospodarske koristi posameznih gospodarskih odmočij ter celokupnosti.
m „ADRsr
prašek za pecivo in vanilin sladkor priznano najboljši!
Odklanjajte slične a manjvredne izdelke 1
Kako se zavežejo društva?
Iz sodne prakse.
Športno društvo A. si je hotelo urediti svoje igrišče. Tožeča tvrdka je po njegovem naročilu napravila ograjo, ki jo je društvo z zneskom 118.000 K plačalo brez prigovora. Razen ograje je pa društvo naročilo tudi še napravo vhoda z blagaj-nicama in še razno drugo delo. Te-9a računa ie pa plačalo le en del, os^?rle'< se brani priznati in plačati.
lozeno društvo priznava, da je naročilo vhod s pripadki, toda tožeča tvrdka je obljubila napraviti to delo za ceno 15.000 K. Ostalo delo ie pa napravila in postavila na igrišču, ne da bi društvo naročilo samo na željo nekaterih športnikov' To samolastnost ie društvo tvrdki takoj predočilo s pripombo, naj pač poda
račun; če bode račun primeren, delo morda prevzamejo, a bodo o teni še-le sklepali. Prišel je pa narav -nosi ogromen račun, ki ga društvo ne more priznati. Ker delo ni bilo naročeno, prizna toženo društvo tožeči tvrdki pravico, da si te naprave odnese, kolikor se dajo odnesti, in je pripravljeno, plačati tožeči tvrdki za uporabo primeren znesek, plačilo računa pa odločno odklanja.
lemu nasproti navaja tožeča tvrdka, da je že ograja bila naročena po odborniku Z-ju Isti odbornik je prišel tudi naročit vhod v imenu društva, je dal vsa navodila za skice in so se sporazumno z njim ugotovili način izvršitve in mere. Glede cene je njen poslovodja sicer rekel, da bode to delo stalo okrog 15.000 kron, da se pa ne more zavezati zanjo, temveč se bode delo opravilo v režiji. Naročilo je poleg 7..-ja podpisal tudi še P. Med tern delom je zopet prišel 7. in je dal naročilo za ostala dela. Zopet so se po njegovih delih napravili načrti, ki jih je odobril m nato naročilo podpisal izrečno za športno društvo A. po naročilu odbora. Tudi tu se je dogovorilo delo v režiji, t. j. zapisuje se materija! in mezde z običajnimi režijskimi pribitki. Izvršitev obojega dela so nadzirali vsi odborovi člani in neprestano priganjali, nato pa izvršeno delo prevzeli in odobrili. Račun je odbornik B. večkrat pregledal, a le ugovarjal, da je nekoliko previsok, ponudil nekako polovico zaračunane vsote, kar je pa tožnica odbila, na kar je toženo društvo plačalo nekako četrtino, ostanek pa ostalo dolžno, dasi je račun primeren po tedanjih cenati opravljenemu delu, vporabljenemu času in niate-rijalu.
Toženo društvo pa temu prigovarja, da sta Z. in P. se sicer zanimala kot vneta športnika za zgradbo igrišča in da sta dela vodila, toda nista bila odbornika m nista bila upravičena, dajati za društvo obvezna naročila. Odborniki so si izvršeno delo res ogledali in ga odobrili, ko je bilo vse postavljeno, toda v trdni veri, da bode vse stalo z ogiajo vred samo 150.000 K kolikor je društvo imelo kredita in kakor je bilo izrečno dogovorjeno. —
Prvo sodišče je ložbenemu zahtevku ugodilo. — Tožena stranka odklanja plačilo predvsem radi tega, ker sta predmetna dela, za katera se terja vtoževani znesek, naročila Z. m P., ki nista bila odbornika in nista bila za naročilo vpravi-čena. Iz izpovedbe priče N.-a pa sledi, da so tudi za vsa ta dela vedeli odborniki toženega društva in da jih je priča kot tedanji predsednik odobril, la okolnost pa podpira odločno izpovedbo priče Š.-ja, da je vsa naročila v imenu toženega kluba dal Z., ki je bil eksekutivni organ kluba, kar se tiče tehnične ureditve igrišča in tudi sam vedno zatrjeval, da je upravičen podpisati za klub. Iz obojestranskih pravdnih navedb sledi dalje, da so odborniki toženega kluba itak vedno prihajali na igrišče, radi česar so nedvomno morali videti, kaj se tamkaj dela in so vsaj molče odobravali vsa naročila. Sicer pa priznava toženo društvo samo, da so si društveni odborniki, ko je bilo vse delo izvršeno, delo ogledali in ga odobrili. Ce bi torej tudi prvotno po Z.-ju tožnici dano naročilo za tožeči klub ne bilo obvezno, je pa to nastopilo s to odobritvijo. — V drugi vrsti pa ugovarja toženi klub v smislu § 1170. a) °dz., da se je sporazumno določeni proračun znatno prekoračil, trdeč, da se je tožeča stranka po svojem poslovodji Š.-ju izrečno zavezala, da napravi vsa dela z ograjo vred, hi je bila že plačana, za 150.000 K Le s tem pogojem torej naj bi bili odborniki' delo odobrili. — Obširno dokazovanje pa je podrlo, da pri naročilu najvišja cena 150.000 K ni bila določena, tako da se toženo društvo ne more sklicevati na določbo § 1170. a) odz., zbog česar je treba plačati po predloženem računu, ki cfa je izvedenec spoznal za popolnoma primernega, i Konec sledi.)
Občni zbor gremija trgovcev v Celju.
Gremij trgovcev v Celju je iinel dne 26. marca t. 1. v mali dvorani Narodnega doma v Celju svoj redni letni občni zbor. Predsednik gremija gosp. k. Stor-inecki je pred razpravo posameznih točk dnevnega reda pozdravil navzoče, posebno j>a gosji. Iv. Mohoriča, tajnika trgovske zbornice, in se je zahvalil za iimo-gobrojni odziv vsem navzočim. Spominjal se je nato v minulem letu preminulih članov in sicer gg. Zdravka Kranjca, Morica Kaucha in Franca Kramarja, ter navzoče naprosil, da se v počaščenje njih spomina dvignejo raz sedeže. Nato je predsednik v kratkem poročilu pojasnil pomen današnjega zborovanja in v glavnih podatkih orisal delovanje gremija od zadnjega občnega zbora. Konštatiral je, da se gospodarstvo nahaja v zelo težkem položaju. V lepili besedah naglasa važnost skupnega im solidarnega dela j>o-tom organizacij, osobito pa sedaj, ko se nad firmamentom našega gospodarstva zbirajo. te/Jki oblaki, ki nam pretijo v sak hip uničiti vse ono, kar smo si s težkimi in britkimi žrtvami postavili. To je predvsem budžet, novi protidraginjski zakon, zakon o izenačenju davkov itd.
Poročal je nato o težkočah, ki jih je imel greinij ob priliki nabiranja gradiva za trgovinsko pogodbo s čsl. republiko, • Avstrijo in Italijo in kako malo zanimanja imajo člani za taka veleva/na vprašanja, pa kljub temu se je gremij potrudil, da je zbornici poslal potrebne podatke. Kakor skoro vsako leto, tako tudi letos, je imel gremij obilo posla s tukajšnjo carinarnico, Id je bila ukinjena in v času, ko bi se morali posli predati glavni carinarnici v Mariboru, je gremij nemudoma odposlal deputacijo v Beograd, kateri se je posrečilo merodajne faktorje prepričati o važnosti obstoja carinarnice. Na i>odtagi te posrečene intervencije je bila carinarnica brzojavno zopet vpostavljena. Nič manj dela ni imel gremij z ureditvijo poštnega, brzojavnega in telefonskega prometa, in so predlogi za to sicer še v proučenju, vendar je upati, da se bo poštni promet, kakor tudi razne poštne brzojavke in telefonske pristojbine uredili tako, kakor je bilo v predvojnem času. Zainteresiral se je gremij za vpostavitev direktne železniške zveze med postajami Celje in Rogaška Slatina, ki se pa vsled tehničnih ovir, kakor jih pač ravnateljstvo drž. železnic navaja, ne da izvesti. Z vnemo se je gremij zavzel za ureditev odnosno odpravo prometne omejitve na celjskem kolodvoru, za vpostavitev novega voznega reda, radi dodeljevanja praznih vagonov za lesni transport in glede dragih akcij, ki bodo iz tajniškega poročala razvidne. Končno je predsednik naglašal, da se je pri vseh teh akcijah zahvaliti izdatnemu sodelovanju Zveze trgovskih gremijev in Zbornici, ki dobro razumevata vse težkoče našega stanu in ste nas v vsem izdatno ‘jiodpirali.
Citanje zapisnika o zadnjem občnem zboru se je z ozirom, ker je bil ta v časopisih objavljen, opustilo, ter je nato tajnik g. Veble podal podrobno tajniško poročilo. Iz tega poročila je posneti, da je štel gremij koncem 1925. leta 262 članov, med letom je pristopilo 20, od katerih je obrt prejelo samo 15. Odložilo je obrt vsled smrti ali prenehanja obratovanja 45 članov, tako da je koncem leta 1925 statistika članov izkazala 232 članov. Kar se tiče statistike trgovskih nameščencev kot pripadnikov gremija, je bilo opaziti, da kljub slabi konjunkturi je število nameščencev naraslo od 365 na 407, torej za 42 nameščencev več kot začetkom lanskega leta. Učencev vooi gremij v evidenci 99. Oproščenih je bilo v minulem letu 22.
Spisov je imel gremij v minulem letu rešiti 1097 več ali manj važne vsebine in so se važnejši spisi reševali na 17 v to svrho sklicanih sejah. Poleg tega je gremij sklical več sestankov, ki pa so vsakokrat bili prav slabo obiskani v dokaz, kakšno mlačno zanimanje imajo člani za povzdigo gospodarskih interesov. Takoj začetkom minulega leta je bil sklican sestanek, kjer bi imel poročati o borzi in borznem razsodišču borzni tajnik gosp. dr. Dobrila, ter se je vsled pičle udeležbe prav slabo obnesel. Prav živahno akcijo je gremij pričel za pobijanje raznih kartelov, ter opozoril razne faktorje, kako brezvestno delujejo v škodo trgovcev
in kcnzumentov ter si ščitijo lie lastne dobičkanosne interese ne oziraje se na to, ali je njih početje v interesu narodnega gospodarstva. Zahteval je, da se tudi nad karteli izvaja zakon o pobijanju draginje, medtem ko so se ti do sedaj naprani določbam tega zakona znali vedno ščititi. Mnogo se je gremij bavil /. ureditvijo prodaje denaturiranega špirita. Po prizadevanju Zveze se je to vprašanje končno povoljno rešilo. Akcija, katero je podvzel greniij že predlanskim radi vpostavitve direktne prometne zveze med Rogaško Slatino in Celjem, se je nadaljevala in uspeh je bil ta, da se direktni promet radi tehničnih ovir ne more zaenkrat vpostaviti, pač pa se bo direktnim vlakom priklopil osebni voz, da se s tem olajša potnikom prestopanje, kakor se bodo tudi zboljšale zveze med Rogatcem in postajo Grobelno odnosno proti Zidanemu mostu in Mariboru.
Radi carinarnice, prometnih omejitev na postaji Celje in ureditve poštnega prometa doda poleg pojasnil, ki jih je o tem podal predsednik, samo še to, da kljub neverjetnim oviram je gremij vztrajal pri svojih nalogah in se mu je končno le posrečilo v teh vprašanjih doseči delnih uspehov, s katerimi se moramo zaenkrat zadovoljiti, vendar se zadeve vodijo v stalni evidenci, da se ob ugodnih prilikah stavijo zopet na dnevni red.
Končno se je zahtevi, da se cesta od carinarnice do Kapucinskega mosta ima iz kaldrminskih dohodkov tlakovati, vendar po dolgotrajni borbi ugodilo in je bila v to svrho mestni občini nakazana precejšnja vsota.
Greniij je tildi razpravljal o raznih zakonskih načrtih, za uvedbo legitimacij trgovski mpotnikom, interveniral je pri velikem županu radi ureditve policijskih lir za kavarne in druge nočne lokale, zahteval, da bodi predaja žarnic prosta, stavil razne predloge za spremembe voznega reda, ki so se deloma upoštevale, se trudil pri pobiranju gradiva za trgovinske pogodbe s češkoslovaško republiko, Avstrijo in Italijo, istotako za avtonomno carinsko tarifo, razvil potrebno propagando ob priliki volitev v pridob-ninsko komisijo, stavil številne predloge za ureditev poštnega brzojavnega in telefonskega prometa in pri vsem tem delu je načelstvo pogrešalo sodelovanje ostalih članov, kar je občutna rak-rana pri uspešnem delu naših strokovnih organizacij. Poročilo tajnikovo se je na predlog predsednika odobrilo.
B I a g a j n i š k o p o t o č i 1 o izkazuje dohodkov Din 107.287'62, torej je gremijalno premoženje, ki je znašalo koncem leta 1924 Din 121.662 33, naraslo za Din 39.584'80 in 'znaša koncem leta 1925 Din 161.25313. Revizorji gg. Finžgar in Jagodič so našli knjige v redu ter predlagali, da se načestvu da absolutorij. Predlog je bil soglasno vpre-jet. Pri tej priliki poroča predsednik, da se je število izvoljeni računskih pregledovalcev vsled smrti pokojnega gosp. Zdravko Krajnca skrčilo ter se je namesto njega začasno kooptiralo za revizorja gosp. .los. Jagodiča, ter predlaga, da se uvodi gosp. Jagodica kot revizorja in gosp. Miloša Pšeničnika za revi-zorja-namestnika do prihodnjih volitev, kar se’ je soglasno sprejelo.
Proračun za leto 1926 izkazuje stroške
v	iznosu Din 78.000. Ako bi se za kritje teh stroškov pobirale doklade in druge pristojbine po lanskoletni izmeri, bi imel gremij dohodkov Din 99.850, torej , s pribitkom od Din 21.850. — Predsednik je otvoril prosto debato, da se glede kritja proračuna stavijo eventuelni predlogi in. pri tej priliki pripomnil, da bi si gremij, ako bi se zborovalci strinjali z idejo, sčasoma zgradil lastno poslopje, priporoča, da se proračun, kakor je bil prečitan, sprejme. V debato so posegli posamezni člani in predlagali znižanje pristojbin. Na predlog g/ L e s k o v š e k a so se razne pristojbine znižale, in sicer sledeče: (V oklepajih pristojbine po lanskoletni izmeri.) Doklade za člane (150) na Din 100.—. Doklade za solastnike tvrdk (150) na Din 100.—, doklade za ravnatelje, poslovodje itd. (150) na Din 100.—, doklade za pripadnike gremija, to so vsi trgovski nastavljenei (knjigovodje, trgovski pomočniki, prodajalke itd.) (80) na Din 60.—, doklade za vajence (60) na Din 40.—. Vpisnine in oprostnine vajencev ostanejo neizpremenjene, in sicer znaša vpisnina Din 100.—, oprostnina
Din 150.—. Inkoiporacijske pristojbine so se tudi znižale, in sicer: Za prijavo obrti, trgovine z manufakturo, modnim blagom in galanterijo (3000) na Din 2000.—, za prijavo obrti, ki so navezani na dokaz usposobljenosti, kakor trgovine z mešanim blagom, s špecerijo in koloni-jalnini blagom, drogerije itd. (2000) na Din 1500.— in za vse ostale prijave za izvrševanje trgovske kakor trgovske pomožne obrti, ki niso navezani na dokaz usposobljenosti, (1500) na Din 1000.—. Pri predlaganih znižanih pristojbinah bi imel greniij dohodkov Din 78.710.—, torej v primeru s stroški, ki znašajo Din
78.000,	prebitek v iznosu Din 710.—. — Predlog za kritje proračuna z znižanimi pristojbinami je bil soglasno sprejet.
(Konec prihodnjič.)
cVesele velikonočne praznike
želita uredništvo in uprri7ia
Trgovina.
Razvoj pogajanj za sklenitev trgovinske pogodbe med našo državo in Kraneijo.
Glede nadaljevanja pogajanj za sklenitev trgovinske pogodbe med našo državo in Francijo se ima podati, kakor ču-jerno iz zanesljivega vira, naša komisija že tekom aprila v Pariz, kjer se bodo vršila pogajanja na podlagi načrta, ki so ga izdelali Francozi.
Trgovinska, pogodi)« z Madžarsko. Kakor čujeino, pridejo že 12. t. m. v Beograd delegati, pooblaščeni od madžarske vlade za pogajanja v svrho sklenitve trgovinske pogodbe z našo kraljevino. Ljubljanska zbornica je opozorila vse svoje interesente, ki so po zborničnih evidencah v trgovskih stikih z Madžarsko, da ji sporočijo, katere vrste, blaga pridejo na posameznike za izvoz, na Madžarsko v poštev. Obenem, da ji sporočijo, kakšne izkušnje so imeli v dosedanjem prometu z Madžarsko. Zlasti natančne podatke, naj bi v lastnem Interesu nujno poslale zbornici vse one tvrdke, katere bije madžarska konkurenca, tudi ako niso dobile tozadevnega poziva zbornice.
Trgovinska pogajanja z ltelgijo. Pred kratkim so prinesli nekateri časopisi vest, da se pripravlja trgovinska pogodba z Belgijo. Kakor smo informirani, se zaenkrat ne vršijo nikake priprave in se tudi v doglednem času ne namerava začeti pogajanja, ker smo že delj časa v pogajanjih z Anglijo, Francijo, Češkoslovaško, Madžarsko in Albanijo, in je vsekakor potrebno, da se najprej definitivno uredijo trgovsko-politični odnošaji s temi državami.
Avstrijska trgovinska bilanca pasivna. Avstrijsko trgovinsko ministrstvo objavlja uradno statistiko glede avstrijskega izvoza v mesecu januarju t. I. V tem mesecu je Avstrija uvozila raznega blaga za
224.3 milijonov šilingov, izvozila pa za
108.4 milijonov, tako, da znaša svota celokupnega pasiva 116 milijonov. Uvoz se je v mesecu januarju znatno povišal, dočim je izvoz zelo padel v primeru z istim mesecem lanskega leta.
Jugoslavansko-albanska trgovska pogajanja. Dne 1. t. m. je prispela v Beograd albanska delegacija za trgovinska pogajanja z Jugoslavijo. Predsednik delegacije je bivši pravosodni minister in narodni poslanec dr. Tutulini, člana pa predsednik skupščine Kal Mijeda in pomočnik zunanjega ministra Džafer Vila, Ekspert je ravnatelj carinarnice Lesko-
vi	nu.
Trgovski stiki s Zedinjenimi državami Amerike. Tvrdka Lyon, Cowdrey & Wil-son, International merchants, Whilehall Buiding, 17 Battery Plače, New York Ci-ty, U. S. A. želi prevzeti zastopstvo za razpečavanje blaga jugoslovanskega izvora. Tvrdka je na ameriških trgih najboljše upeljana.
Evidenčni biro za trgovce s poslovnimi zvezami z Dunajem. Dunajsko trgov-sko-industrijsko društvo je ustanovilo poseben oddelek, katerega naloga je, da daje nepristranske informacije inozemskim poslovnim krogom in da posluje kot evidenčni in kontrolni organ, katerega se bodo mogli z uspehom posluževati vsi, ki imajo poslovne stike z dunaj-
skimi trgovinskimi in industrijskimi krogi. Naslov te ustanovitve je: Treu-handstelle des Wiener Ilandels- und In-dustrie-Vereins, Wien IX., Berggasse 16.
Pogajanja za trgovinsko pogodbo med Poljsko in Nemčijo. Prvi sestanek poljske in nemške delegacije za sklenitev trgovinske pogodbe se bo vršil čez kakih 14 dni.
Zunanja trgovina Kanade 1925. Zunanja trgovina Kanade je v letu 1925 naprani letu 1924 porastla za 168,000.000 dolarjev. Prvo mesto v izvozni trgovini zavzema živina in produkti zaklane živine v celokupni vrednosti 511,717.000 dolarjev, to je 60% celokupne kanadske izvozne trgovine. Drugo mesto v izvozni trgovini Kanade zavzema les, lesni izdelki in papir. Medtem ko je pa izvoz gradbenega lesa znatno padel, je izvoz neobdelanega lesa in celuloze ter tiskarskega papirja porastel naprani izvozu v letu 1924 za 18,700.000 dolarjev. Produkcije zlata v provinciji Ontario raste z leta v leto, a leta 1925 je dosegla iznos
30,000.000 dolarjev. Izvoz v Nemčijo je zrastel na dvakratni iznos izvoza v zadnjih treh letih in je znašal leta 1925 celokupno 34,000.000 dolarjev. Izvoz v Rusijo leta 1925 je presegel svolo 14,000.000 dolarjev, izvoz v Zjedinjene države ameriške je znašal 472,274.816, medtem ko je znašal uvez iz Zjedinjenih držav v Kanado leta 1925 579,746.080 dolarjev.
Zunanja trgovina Nemčije. Tudi v februarju je ostala nemška zunanja trgovina aktivna. Previšek izvoza se je izkazal prvič v decembru in sicer za 46.4 milijonov mark, v januarju je narasel na 87.3 milijonov, v februarju pa na 121.2. Vidimo, da se svetovnogospodar-ski položaj Nemčije boljša. Da pa pla-čivna bilanca kljub izkazanemu rastočemu prebitku vseeno ni dosežena, kažejo najbolj v inozemtsvu najeta posojila. Primerjanje bilančnih številk zadnjih mesecev s številkami lela prej nam pravi, da je previšek izvoza skoraj popolnoma posledica zmanjšanega uvoza, dočim se je mogel izvoz le malo zvišati, zlasti še izvoz fabrikatov. Zato pravijo Nemci, da se kljub razveseljivemu napredku v njih trgovski bilanci zrcali tudi njih neugodni gospodarski položaj. Pod vplivom gospodarskih kriz se je nemška produkcija skrčila, vsled česar je uvoz surovin zelo zastal in se je obenem znižal uvoz živil, ker je brezposelnost omejila domači konsum. Upajo pa Nemci, da se bo z zboljšanjem domačih produkcijskih pogojev in s trgovskimi pogodbami izvoz še nadalje zvišal, tako da zboljšanje trgovske bilance ne bo samo posledica znižanega uvoza. — V naslednjem podamo, v milijonih mark, rezultate nemške zunanje trgovine v letu 1925 in v prvih dveh mesecih letošnjega leta:
Minus pomeni več uvoza, plus več izvoza.
Leto 1925	-	3630
Povprečnost mesecev 1925	—	302.5
December 1925	+	36.4
Januar 1926	+	87.3
Februar 1926	-j-	121.2
Kupujmo in podpirajmo
izvrstno
KOLINSKO CIKORIJO
demači izdelek.
industrija.
Albanski apel na naša podjetja. Iz Tirane poročajo: Družba »Malič« za izsuševanje Maličkega jezera je dobila koncesijo za to delo in hoče stopiti v poslovne stike s sorodnimi podjetji v Jugoslaviji, da bi prevzela del izsuševanja naša podjetja. Potne stroške morajo plačati dotični, ki si hočejo ogledati delo sami.
Kriza češkoslovaške keramične industrije. Situacija v češkoslovaški keramični industriji je bila v zadnjem času pri-lična. Večina tovarn trpi zbog padanja nakupov s strani inozemstva Prodaja v tujemstvu je slaba, mnogo manjša nego lansko letna in to zbog zastoja gradbene podjetnosti.
I Jlko piješ „BuddhaM lak vava*žena zem^ra^
Promet.
Tarifna konferenca na Reki. Na tarifni konferenci, ki se začne 8. aprila t. 1. na Reki se bo razpravljalo, kakor čuje-mo, o naslednjih vprašanjih: 1. Revizije sedanje začasne tarife za jugoslovansko-jadranski promet preko Trsta in Reke, ki velja v sedanji obliki samo od 1. februarja do 1. maja t. 1. 2. Nadalje ima la konferenca izvršiti zaključno redakcijo tarife med Jugoslavijo in Italijo. 3. Nadalje se bo obravnavalo vprašanje tranzita med Italijo in Madžarsko preko naše države in konečno 4. se bo obravnavalo tudi vprašanje direktnih tarif med našo državo in Madžarsko.
Prva potniška zračna proga v Italiji. Dne 31. pr. m. so otvorili v Italiji potniški zračni promet na progi Trst—Benetke—Milan—Turin,	To je prva zračna
proga za potniški promet v Italiji. Aero-plan bo prevozil to razdaljo v 4 urah in pol.
Obrt.
Obrtno-gospodarska razstava v Ormožu. V Ormožu se je dne 25. marca na velikem sestanku obrtnikov in kmetovalcev sklenilo prirediti meseca avgusta t. !., med 8. in 15. obrtno gospodarsko razstavo ormoškega okraja in sicer po sledečem sporedu: V nedeljo, dne 8. avgusta otvoritev obrtne; v sredo, dne 11. avgusta vinske; v četrtek, dne 12. avgusta •konjerejske in v petek, dne 13. avgusta t. 1. govedorejske razstave. Obrtna razstava bo obsegala vse prostore meščanske šole, vinska se bode vršila v dvorani gostilne Skorčič, konjerejska in govedorejska pa na sejmišču v Ormožu. Cela prireditev je v rokah strokovnjakov in uglednih mož ormoškega okraja ter bode pokazala, v vseh gospodarskih panogah, kaj premore ormoški okraj. Ze danes opozarjamo vse obrtne in gospodarske kroge širom naše države na to prireditev, ki bode tako glede obrtnih izdelkov, kakor glede rujnega ljutomer-čana, tako tudi glede konjereje in živinoreje na višku ter prosimo, da se na to razstavo ozira predvsem celokupna Slovenija ter za navedene dneve ne prireja nobenih drugih sličnih prireditev.
RAZNO.
Opozorilo našim čitateljem. S prihodnjo številko začnemo v podlistku priobčevati zanimivo delo prof. tehn. visoke šole v Ljubljani g. ing. Viktorja Gostiše »Razmotrivauja o racionalnem izkoriščanju železnih rud v naši kraljevini«. Pisec si je v svojem dolgoletnem službovanju kot rudniški inžener v Bosni, pa tudi v ministrstvu v Beogradu pridobil poleg svojega teoretičnega še toliko praktičnega znanja, da ga smemo prištevati med najboljše poznavalce te stroke v naši državi. Bil je referent za naše na j večje železne rudnike in pozna ta problem natančno do vseh malenkosti.
V	svojem delu opisuje ing. Gostiša produkcijo železne rude, način izkoriščanja teh prirodnih bogastev v inozemstvu in pri nas, ter skuša na podlagi dosedanjih izkušenj in prakse določiti smeri, kako bi se najnacijonelnejše in najkoristnejše vršila pri nas eksploatacija teh prirodnih zakladov, v skladu z domačimi gospodarskimi in kulturnimi interesi. Izvajanja so enako interesantna za indu-strijce, trgovce in obrtnike, kakor tudi za vsakega, ki se zanima za naše gospodarske razmere, zato priporočamo to delo vsem.
Smrtna kosa. V četrtek je nenadoma preminul Ivan P r e m e 1 č, trgovec v Ljubljani. Pokojnika, ki je bil znan širom cele Slovenije, ohranimo v častnem spominu!
Slab zaključek dunajskega velesejma.
Že par let sem se v Avstriji razmotriva vprašanje, ali se dunajski velesejem splača ali ne. Nekateri so celo rekli, da se noben avstrijski velesejem ne bi splačal, ker so sedanji nabavni stroški previsoki. Po zaključku sedanjega velesejma se pa niso pritoževali samo razstavljavci in prodajavci, temveč tudi hotelirji, lastniki zabavnih prostorov i. dr. Vsi so zelo razočarani in pravijo, da obisk za časa velesejma ni bil prav nič večji kot sicer. Množijo se glasovi, ki pravijo, naj se velesejm opusti.
A žijo v Italijo. Za plačanje carine je od 29. marca do 4. aprila določen v Italiji aži,jo na 380 odstotkov.
Romunsko-italijanski odnosa ji. V ita-] ijansko-romunskih odnošajih se je v zadnjih letih opažala rezerviranost, čeprav so jo vodilni činitelji obeh latinskih držav ob raznih prilikah skušali odstraniti. Na italijanski strani so opozarjali na to, da je bil razlog temu v postopanju Rumunije oh nekaterih, v prvi vrsti gospodarskih vprašanjih. Šele v zadnjem času je nastala v Rimu povoljna atmosfera za zbližanje z Ruanunijo. Za to spremembo v naziranju o Rumuniji si je pridobil posebno zaslugo Duraco, ki je bil 4 mesece predstavnik Italije v Rumuniji in pristaš takozvane latinske koncentracije. Za medsebojno zbližanje so že ukre-njeni koraki. In to v Ženevi med Sci-alojo in predstavnikom Rumunije Veu-mena in Titukrscoga. V merodajnih krogih izjavljajo, da se pogajanja vršijo v skladu z načeli in duhom iocarinskih dogovorov.
Avstrijska vlada hoče zvišati carine. Zlasti se bo kakor se čuje zvišalo carino na sladkor, a uvedlo nanovo carino na superfosfate, na govedo in to na govedo za klanje s postavko 50 zlatih kron, na drobnico 3 zl. kron. Govori se tudi o povišanju carine na železo za eno zlato krono.
Poljsko-rumunski garancijski pakt. (ilede garancijskega pakta, ki je bil sklenjen te dni med Poljsko in Rumiun-sfco, je rumunski poslanik v Varšavi podal novinarjem naslednje izjave: Garancijski pakt bo gotovo pripomogel do ustalitve miru, katerega si Romunska nič manj ne želi kot Poljska. Pakt ne predstavlja nobene nevarnosti za kako drugo državo, ker je bil izdelan na podlagi načel in v duhu Družbe narodov ter locarnskih pogodb.
Za posetnike mednarodne gradbene razstave v Turinu. Za mednarodno gradbeno razstavo, ki se vrši maja in junija t. 1. v Turinu, je italijanska vlada dovolila znižanje na italijamsklii državnih železnicah za 50% in 40% za blago, ki se bo razstavilo na tej razstavi.
Po svetu. Češkoslovaška je producirala lani okoli 127.000 ton soli, in sicer to v dveh državnih solarnah, v Akna Slatina in v Olomucu; prva 39.000 ton, druga 88.000 ton. — Kakor znano, so na Turškem fesi prepovedani. Češka fesi sedaj ne vedo kam; v zadnjem času mislijo zlasti na Albanijo in pravijo, da je od albanskega trga odvisna bodočnost češke industrije fesov. — V Prago bo prišel v aprilu Vilter Leaf, predsednik Mednarodne trgovske zbornice in West-minsterske banke, ki je med petimi največjimi londonskimi bankami. — V Ga-lacu v Rumuniji se bo vršil cd 25. avgusta do 15. septembra prvi mednarodni
vzorčni velesejem. — Letos je 75 let, odkar se je začela na Nemškem industrija platine; in sicer je bil ustanovitelj tovarnar Karel Heraeus v Hanau. Tvrdka Heraeus dela na vseh mogočih poljih te industrije; največjo važnost polaga na skupno vzajemno delovanej z znanstvenim raziskovanjem in visokošolskimi zavodi. V njenih laboratorijah se trajno rešujejo vprašanja glede vporabe platine in njenih zveznih kovin indija, rho-dija, palladija, osmija in ruthena. — Ruski narodnogospodarski svet bo preos-novan; vodil ga bo sovjet, obstoječ iz 50 oseb, ki deluje v najvažnejših gospodarskih panogah.
Češkoslovaško zadružništvo leta 1924.
Peti zvezek >Poročil statističnega državnega urada« Češkoslovaške republike prinaša končno poročilo o zadružništvu na Češkoslovaškem leta 1924. Prvič beremo tukaj podatke o vseli zadružnih zvezah iz vse države, ne glede na to, ali so to centrale kreditnih zadrug ali pa druge zadruge. Zveze so razpredeljene po pokrajinah, po svojem opravilnem jeziku in po svojem delovanju (uprava, revizija, trgovina, denarne kupčije). Statistika našteje 57 zadružnih zvez, ko-jih je največ včlanjenih pri »Ustredni jednota hospodarskych družstev« v Pragi. 31. decembra 1924 so štele zadruge 2531 članic in sicer 3 velike zadružne zveze, 1686 kreditnih zadrug, 746 pridobitnih in gospodarskih zadrug, 14 zvez z o. zavezo, 1 poljedelsko zvezo, 80 oseb in še 1 članico. Od nabavnih in gospodarskih zadrug jih je bilo 709 poljedelskih ali kmečkih, tri obrtne zadruge (samostojnih obrtnikov), 6 konsumnih zadrug, 17 .stavbnih in 11 drugih. Ustredne družstvo v Bratislavi je štelo ob istem času 1693 članic: 426 kreditnih zadrug, 1109 drugih pridobitnih in gospodarskih zadrug (med njimi 1068 kmečkih, 14 obrtnih samostojnih obrtnikov in 27 stavbnih zadrug) ter 158, fizičnih oseh. Tretja zveza, Ustfedni svaz Českosloven-skych družstev v Pragi, je štela 1289 članic, od teh 18 kreditnih zadrug, 1271 pa drugih pridobitnih in gospodarskih zadrug (230 kmečkih, 247 obrtnih, 368 konsumnih, 230 stavbnih, 196 drugih zadrug). Omenjena številka »poročil« prinaša poleg števila članov tudi izkaze o aktivih in pasivih, o stroških, dohodloih, o razdelitvi dobička ter o razvoju števila članic od leta 1918 pa do konca leta 1924.
Dobava soli iz Mrtvega morja. Angleške ohlasti so dale pobudo za izkoriščanje Mrtvega morja v svrho dobave soli. Znano je, da ima Mrtvo morje 25 odstotkov soli in solnih primesi v sebi. Zasebna podjetja so sedaj že izdelala načrte
za izkoriščanje. Vsebino navadne soli v Mrtvem morju cenijo na 10.000 milijonov ton, vsebino pepelika pa na 20.000 milijonov; tega lahko porabijo kot gnojilo. Vrhutega je v Mrtvem morju klorov kalij, bromov nagnezij itd. Dobava je zelo preprosta; ni treba drugega kakor da odvedem morsko vodo v kakšen postranski prostor, kjer izhlapi in pusti ostanke na dnu.
Cel grič so odnesli. V sredi glavnega mesta Brazilije, Rio de Janeiro, je bil grič Moro do Castello; v 400 hišah je stanovalo tam 5000 ljudi, bil je tam samostan, cerkev in zvezdama. Ta grič so v zadnjem času skoraj popolnoma odnesli. Od 60 metrov visokega in 200.000 kvadratnih metrov razsežnega griča so prepeljali pet in pol milijona kubičnih metrov materiala na vse strani mesta; \ porabili so ga deloma za zboljšanje cest, deloma pa za podaljšanje znamenite obrežne sprehajalne ceste. Vsak dan so odstranili 13.(XX) kubičnih metrov zemlje; z zelo močno sesalko so odtrgali prst od skale in so odvažali gosto blato po ceveh na naprej določene prostore. Nato je prišla živa skala na vrsto. Stroški znašajo osem milijonov dolarjev in so večinoma kriti s prodajo stavbišč, ki so nastala na prostoru prejšnjega griča.
12.000 krožnikov na uro. V Hamburgu je bila sredi imarca hotelska in gostilničarska razstava. Posebno pozornost je vzbujala vzorna kuhinja in so imeli obiskovalci priliko seznaniti se z obratom moderne hotelske kuhinje. V njeni službi so prav vsi tehniški pripomočki, noter do najzadnjih dni. Tako vidiš tam avtomatični sušilni stroj, ki v eni uri obriše in posuši 12.000 krožnikov. Zraven kuhinje je vzorni restavrant, prav tako z zadnjimi tehniškimi izpopolnitvami. Najnovejša znajdba je lonec za kuhanje, kjer se električni dotok ob določenem času tam avtomatično zapre, tako da ni potrebno nobeno nadzorstvo. Ali pa če hočeš poklicati natakarja, narediš to s svetlobnim znakom. Z razstavo kuhinje in gostilne je bil spojen višji cilj: skrb za boljšo vzgojo dobrega gostilničarskega naraščaja. To naj bi bil praktičen pouk; za teoretično vzgojo skrbi višja hotelska strokovna šola v Heidelbergu.
Ljubljanska borza.
A' petek, 2. aprila 1926.
Vrednote: Investicijsko posojilo iz leta 1921 (len. 73, bi. 75; Loterijska državna renta za vojno škodo den. 290, bi. 292; Zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20. bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. 205; Ljubljanska kreditna
Zlato
0
<0
S
Podobarji,	črkoslikarji,
kamnoseki, knjigovezi!
Opozarjamo Vas, da imamo vedno v zalogi
prvovrstno bavarsko zlato I
Ne zamudile zahtevali cenika!
„ŠAGRIN“ d. z o. z,, Ljubljana
Kralja Petra trg 3
S
m
S)
p*
o
banka, Ljubljana den. 290; Merkantilna banka, Kočevje den. 102, bi. 105; Sla venska banka <1. d., Zagretb den. 50; Kreditni ziavod za trg. i. ind., Ljubljana den. 165, bi. 175; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana bi. 100; Trbovelj, premog okop n a družba, Ljubljana den. 365, bi. 370; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. ICO; >Nihag«, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb bi. 33; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 60, bi. 70; »Sešir-f, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka. den. 110, bi. 115.
Blago: Les: Orehovi plohi, od 2 in dolž., 50, 60, 70, 80, 90, 100 nun, feo vag. nakl. post. bi. 1300; trami po naročilu kupca, fco vag. nakl. post. 4 vag., den. 295, 'bi. 295, zaklj. 295. — žito in poljski pridelki: Pšenica bačka, 76/77, fco vag. naild. p. bi, 283; konusa, času prim. suha, fco Postojna tranz. za april in maj bi. 162; koruza, času prim. suha, par. Šid bi. 117.50; koruaa času prim. suha, za april, fco vag. maki. post. bi. 123; koruza in-zuliinka, fco vag. Ljubljana bi. 155; koruza, limet, suš., fco vag. nakl. post. bi. 140; koruza činkvantin par. Beli Manastir bi, 185; ajda, fco vagon Ljubljana bi. 260; rž domača, Fco vagon Beltinci bi. 210; proso rumeno, fco vag. Beltinci bi. 210; krompir beli, fco vag. Beltinci bi. 76; krompir semenski, fco vag. dol. post. bi. 110. — Gradbeni materijah la Portland-cement dalmatinski v juta-vrečah fco Split bi. 40; v papirnatih vrečah, fco Split bi. 44.
TRŽNA POROČILA.
Južiio sadje na tržaškem trgu. — Ara-
hidi L 285, isti jedrca H 00; rožiči dalmatinski 105, apulski 105, sicilijski 90, isti izbrani 5)5, kandijski 65; dateljni Basso-rah Hallowee 350; smokve Calamata v najmanjših vencih 370; mandeljnova jedrca barijska 2000, sicilijska 2000, mol-Tetska 2200, mandeljni sladki levantin-ski 1900; lešniki istrski 650—750, lešnikova jedrca Kerassonda 900, levantinska 820; orehi bosanski 260. Suho grozdje Calamata 305. Eleme kandijsko v vrečah L 260—280, isto v zabojih 280—295; sul-taniue kandijske v vrečah 650—700, iste v zabojih 700 do 800, sultanine srni ruske v vrečah in zabojih L 750—900 za 100 kg. Kupčija izvanredno slaba. — Pomaranče sicilijske za zaboj L 50—100, iste v košarah 150—200, sicilijski limoni za zabolj 30—40, mandarini grško-levantimski L 250—300 za 100 kg.
Kolonijalno blago v Trstu. — Kava:
Santos prvovrstna L 1290—1310, ista su-perior 1240 do 1290, ista dobra 1160 do 1240, ista navadne vrste 1110—160; Rio fine vrste L 1140 do 1190. ista dobra 1090—1140, ista navadne vrste 1050 do 1080, ista nižje vrste 1030—1050 za 100 kilogramov in v navadnih vrečah, za katere se odbije pol kilograma tare. — Kakao: Bahia L 575—600, Thome 600 do 625. — Sladki orehi L 315, španska paprika 700—5)00, poper Singapore črni 1440, isti beli 1740, batavski poper L 1440 za 100 kg franko skladišče v Trstu.
v Tsch barvah in vrstah od Din 18*— naprej, moške nogavice, dokolenke, olrocje negovice, volna, bombaž, žepni robci, modni pasovi, toaletne potrebščine, ščetke za zobe, obleko in čevlje itd. v največji izberi in po najnlžjl ceni pri
Peteline losip
LJUBLJANA
blizu Prešernovega spinien ka oh vodi.
Na veliko T	No metlo I
NAROČAJTE »TGROVSKI LIST !«
KS80 PUOH-kolesa I
Solidne cene I Plačljivo na obroke I IGN.VOK, Ljubljana »Novo mesto.
|an
■UHimiiiiiiiiiuiiiiiiiiin
IVAN JAX IN SIN, Ljubljana, Gosposvetska c 2 |
_\ _ , „ ateVtUte .	\
mVA* zvufArtzUt. \
Najboljši šivalni in pletilni stroji, bborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena leta 1867. Vezenje pouf uje brezplačno. Posamezni deli koles in šivalnih slrojev. Desetletna garancija. Pisalni stroji ,Adler' in .Uranla'.
Kolesa iz prvih lovarn ,Diirkopp‘, ,Styria‘, Wat-fenrad* ,Kayser‘
r
Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija).
Brzojavke: Zadruga Kropa
Žeblji za normalne in ozkotirne železnice.
Žeblji za ladje, črni ali po-cinkani.
Žeblji za zgradbe, les itd.
Telefon interurban: Poduart 2.
Žeblji za čevlje.
Spojke za odre in prage. Spojke za- ladje in splnvc ^elezne brane.
Zobje za brane.
Kljuke za podobe, zid, cevi, žlebove itd.
Vijaki z maticami.
Podložne pločice.
Malice.
Zakovice za tenderje, kotle,
mostove, sode, pločevino, kolesa itd.
Vijačni čepi/
...	! Verige.
Izdeluje lalike traasmisije, popravlja strokovnjaško gospodarske stroje in opreme za vodne žage in mline,
. Vsi v nay0 stroko spadajoči železni izdelki po vzorcih in risbah najceneje. llusc.rovam cemki na razpolago.	r*	.	.
Prodaja se samo na debelo trgovcem.
mrcncr*. TSKnmsz&a
rnrrr;- r—
iZiiutiiAiueatu
D
PODRUŽNICE:
Mor, Kami, Hovs inesio, Plui, Rak; k, SlovEnioradsc, Steke KoRjico, Prevalje.
t *r»f
majska cesta 4 (v lastni stavbi).
Kapital in rezerve Din 20,100.000*—.
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
UBLJANA
Brzojavi: TRGOVSKA. Telefoni: 139,146,453
Na debe.°JQQD|)^Na debelo
izvozna in uvozna družba z e z.
V LJUBLJANI
Veletrgovina s špecerijskim, kolcnijalnim blagom in deželnimi pridelki
Brzojavi: „JflDRAfi“, Ljubljana — Telofon interurban št. 113
Veletrgovina Roloof|«aisie in špecerijske robe
IVAN JELAČIN, Ljubljana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav In rudninske vode.
Točna In solidno postrežba 1 Zahtevajte cenilce!
Z
• Z-
Priznano najsolidnejša domača tvrdka
JOS. ROJ IN A, Ljubljana
Aleksandrova cesta št. 3.
Velika zaloga vsakovrstnega češkega in angleškega blaga in sukna. Bogata izbira vseh vrsi izgotovljenih oblek, raglanov, površnikov, deš plaščev itd. po izredno nizkih cenah
Laslni krojaški atelje!
Točna postrežba 1	  Solidne	cene	1
Proti gotovemu jamstvu daje tudi na ugodna mesečna odplačila I
tovarna
ga
vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, hudi H
m
: najfinejši in najokusnejši : | namizni kis iz pristnega vina.
ZAHTEVAJTE PONUDBO!
Mitično m iiigijenično najmoder kisarna v Jugoslaviji
kje se;
KUPI? *
L« pri tvrdki
Ljubljana
bSm Prtitarnovaga spomenika ob vodt.
Bftlnl stroj za rodbinsko ali ^ •abrtmo rabo, svetovno znanih znamk * - Adler - Ph6nSx. btolom poaamezae dele za Biroje in kolk*;;.!*, IflU, olje, Jermena, pnevmatik«, ifamk o vezanja na stroj brezplačen 1 -£*?ancijal N« veliko l Na malo I
Veletrgovina
o ^	o
v Ljubljani
priporočs
fipe:c«srl|s»fico I blago |
rasnovrstno že© asnje J moko in deielne pridelke 3 raznovrstno
rudninsko vodo |
| Lastna praSarna ana | kavo tn mlin za clt-| iave s* električnim L! obratom.
i I
n m\ mapok\coi !S!
Za jugoslovanski patent št. 704 od 15. januarja 1926 na:
»Uredjaj za proizvadjanje strujuih udaraca za samotvorno namještenje biraca kod telefonskih naprava«
(»Einrichtung zur Erzeugung von Stromstossen zur selbsttatigen Eiu-stellung von Wahlern in Femsprech-anlagen«) se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenj. ponudbe na ing. Milan Šuklje, Ljubljana, Šelenburgo-va ulica 7/1.
Pisarna: Ljubljana, Danajska cesta št. 1 a, H. nadstropje.
Trgovci! Obrtniki!
Pri tvrdki
JOSIP PETELINC
‘ LJUBLJANA
Mu rskmovega spomenika, tb ni
vse potrebščine za šivilje, biJtK čevljarje la sedlarje nat v e lile o ln malo pm aeJaUJi dnevni —mL
Neverjetno I
Pisalni stroj FROLIO za Din 980'— z enoletnim jamstvom.
Novi model 5 z mnogimi novimi j, napravami, kakor signalni zvon, naprava za enakomerni začetek novih vrst, normalna dolžina vaij-ka, 84 pisalnih znakov, zmožen 4 istočasnih kopij, popolnoma čista in iakoj vidna pisava. — Pisali je zmožen Iakoj vsak, brez da se ga poduči.
Vsak stroj je pripravljen za pisanje v latinici, cirilici ali s katerimi drugimi črkami-Zahtevajte takoj prospekt št. 260 od genjral, zašli pnlka za SHS.
RO-DRU naslednik, ZAGRE 4 »r^šhovifcva ul. 58.
V» r" j r^šr *
flPfifrtiEi.! I1 •
iOTOCIKU m
'*u| **i| »ttjarn in ekonomični za Ga. Nove ziluve cene z« 1926.
(Sladkogorska)
0-H liu? liana ^
siva, rujava patentna, valovita, vseh številk, vedno na zalogi pri -v
,Sagrin‘ d.z o.z..
Ljubljana Kralja Petra trg 3.
Krodnrkko ctJtec^cmsticalKO dmhlvo J
„OCEANIAw
Olnvrso odpravnlitvo -v Trstu, ledna mesečna trgovska proga
Jadransko morje, Marseille, Španija, Maroko ds SČenajikih oteko«
Odhod k Splita vsakega 1. moaeca » Šibenika .	4.
*	„ Sušaka „	10.	„
. Trsta	ta
ptistoja arentutthio v Gruin za: Marnem«, Barcelono, Valen" «9», Oran, Melllla, Malaga, Tangier, Casa-Blanca, Tenerilfe la Ut Pahnaa, pristana po ' potrebi tudi v ostalih medlukah.
Petnajstdnevna trgovska proga za
15 grej sito morje
h»« Sašaka, Trsta, Splita, eventualno la Gmis za: P a tras, Kal-—to, Piraj, Volo, Solun, Cavzllo, Metlleno, Cbios, Smirno, pe potrebi Ghytion, Dednagač, Rodi, Kandijo in Kanejo.
S« pojasnila se je obrniti na ravnateljstvo na Sušaku te glavno odpravništvo r Trstu ali na društvena sastopstvm na Reki, ▼ Šibeniku, Splitu ln Gružu.
Es£ž4fc3**s ms&m&tm
ff
P
1
Obrestovanje vi oj;, naknp in
vrednostnih
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju)
Brzojavke: IČledit Ljubljana	Telefon	štev.	40,	457,	548,	805,	806
r1	*	Peter so n International Banking Code
prodaja vsakovrstnih ___________
papirjev, deviz in valut, borzna na-
ročila, predujmi in krediti vsake
vrste, eskoinpt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safe-depositi itd. itd.
Odgovorni urednik dr. IVAN PLESS, Ljubljana. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: A.SEVER, Ljubljana.