Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
81.
kos.
V LJUBLJANI, dne 10. oktobra 1934.
Letnik
V.
VSEBINA:
626. Pogodba o trgovini in plovitvi med kraljevino Jugoslavijo	I	628.	Izpremembe v staležu državnih in banovinskih	uslužbeu-
in kraljevino Bolgarijo.	I	cev na področju Dravske banovine.
627. Objave banske uprave o pobiranju obč. trošarin v 1. 1934.	|	629.	Bazne objave iz »Službenih novin«.
Uredbe osrednje vlade.
(520.
Na predlog gospoda ministra za trgovino in industrijo in gospoda ministra za zunanje posle je sklenil ministrski svet v svoji seji z dne 27. junija 1934, da se na osnovi § 1. zakona o pooblastitvi za nemudno uporabo mednarodnih pogodb in sporazumov z dne 19. aprila 1932, čigar veljavnost je podaljšana s § 30. finančnega zakona za proračunsko leto 1934./1935., začasno uveljavi pogodba o trgovini in plovitvi s prilogami, ki so njen sestavni del, sklenjena in podpisana v Beogradu dne 24. maja 1934 med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Bolgarijo, ki se glasi v izvirniku v srbsko-hrvaškem in bolgarskem jeziku takole:
Pogodba
o trgovini in plovitvi med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Bolgarijo.*
Njegovo Veličanstvo kralj Jugoslavije in Njegovo Veličanstvo kralj Bolgarije sta se v namenu, olajšati in razvijati trgovinske odnošaje med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Bolgarijo, odločila, skleniti trgovinsko pogodbo, in sta imenovala za svoja pooblaščenca;
Njegovo Veličanstvo kralj Jugoslavije:
gosjKKia Jurija D e metro vica, ministra za trgovino in industrijo,
Njegovo Veličanstvo kralj Bolgarije:
gospoda dr. Dečka Karadžova, načelnika konzularno-gospodarskega oddelka ministrstva za zunanje posle in vere,
ki sta, ko sta si priobčila svoji pooblastili in ju našla v pravilni in predpisni obliki, dogovorila naslednje člene:
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 30. junija 1934, št. 148/XXXlX/384.
Člen 1.
Državljani ene stranke pogodnice uživajo na ozemlju druge stranke pogodnice glede opravljanja trgovine, industrije, plovitve ali kakršnegakoli drugega poklica iste pravice, ugodnosti in olajšave vsake vrste, ki so dovoljene ali se dovolijo pripadnikom najbolj pogodovanega naroda.
Državljani ene stranke pogodnice imajo, če izpolnjujejo predpise zakonov in pravilnikov druge stranke pogodnice, pravico, svobodno prihajati na ozemlje druge stranke pogodnice, tam potovati, bivati in se naseljevati kakor tudi kadarkoli svobodno s tega ozemlja oditi, ne da bi bili kakorkoli omejeni, če niso prav tako omejeni tudi pripadniki najbolj pogodovanega naroda, Če izpolnjujejo predpise domačih zakonov in pravilnikov, imajo popolno svobodo, opravljati vsak obrt in poklic, čigar izvrševanje ni ali ne bo z zakonom pridržano domačinom.
Upravičeni so, pridobivati, posedovati, dajati ali jemati v zakup ali najem in odsvojevati premične in nepremične stvari vsake vrste, razen če domači zakoni ne določajo drugače.
Nobena stranka pogodnica ne more odrediti nobene omejitve, razpolaganja, utesnitve ali razlastitve zaradi javne potrebe ali v občno korist, ki bi se nanašala na lastnino ali rabo imovine, pravic in koristi državljanov druge stranke pogodnice, če se ta odredba ne uporablja ob istih pogojih tudi na imovino, pravice in koristi domačinov.
Vsaka stranka pogodnica si pridržuje pravico, s po-edino odredbo prepovedati naselitev ali bivanje na svojem ozemlju državljanom druge stranke pogodnice bodisi na osnovi sodne sodbe bodisi na osnovi zakonov in pravilnikov sirotinske, zdravstvene in javnonravstvene policije kakor tudi policije za notranjo ali zunanjo državno varnost.
V takem primeru se izgon ne more utemeljevati z nedostajanjem stanovanj ali brezposelnostjo.
Člen 2.
Državljani vsake stranke pogodnice imajo pravico pristopa pred sodišča kakor tudi svobodnega pristopa pred oblastva druge stranke pogodnice. Za zaščito svojih
koristi se smejo služiti z odvetniki in zastopniki, ki si jih izberejo sami; pri tem niso vezani na nikakšne druge omejitve, razen na tiste, ki so določene z zakoni in pravilniki, veljavnimi na dotičnem ozemlju, in je ravnati z njimi v vsakem pogledu na isti način, kakor z državljani katerekoli druge države.
Člen 3.
Državljani ene stranke pogodnice uživajo na ozemlju druge stranke pogodnice za svojo osebo kakor tudi za svojo imovino, za svoje pravice in koristi glede davščin (davkov in doklad), taks, kolikor so te podobne davkom, ali glede vsakega drugega podobnega bremena v vsakem pogledu isto ravnanje in isto zaščito pri finančnih ob-lastvih in finančnih sodiščih, kakor domačini ali pripadniki najbolj pogodovanega naroda.
Člen 4.
Državljani ene stranice pogodnice so oproščeni na ozemlju druge stranke pogodnice vsakega prisilnega dela za državo, razen če gre za zavarovanje pri elementarnih nezgodah. Oproščeni so prav tako tudi vsake vojaške službe pri vojski, mornarici in zrakoplovstvu kakor tudi pri narodni milici in vsake javne prisilne službe pri sodnih, upravnih in občinskih oblastvih, vsakega vojaškega prisilnega dela in rekvizicij kakor tudi vseh dajatev v denarju in naravi, ki se nalagajo kot odkup za osebne storitve.
Izvzemajo pa se bremena v zvezi s posestjo, dajanjem in jemanjem nepremičnin v zakup (najem) kakor tudi vojaško prisilno delo in rekvizicije, h katerim se lahko pritegnejo domačini kot lastniki, najemniki ali zakupniki nepremičnin. Glede teh bremen, dela in rekvizicij je treba ravnati z njimi kakor z domačini in s pripadniki najbolj pogodovanega naroda.
Državljani ene stranke pogodnice so na ozemlju druge stranke pogodnice tudi oproščeni prisilnih posojil in kontribucij.
Člen 5.
Trgovci, tvorničarji in ostali proizvodniki ene države pogodnice kakor tudi njihovi trgovinski potniki imajo, če predlože izkaznico in se pokoravajo obličnostim, predpisanim v drugi državi pogodnici, pravico, vršiti v tej državi nakupe za svojo trgovino in industrijo in tu nabirati naročila, z vzorci in modeli ali brez njih, pri trgovcih ali drugih osebah, ki uporabljajo za svojo trgovino ali obrt blago, ki ustreza vzorcem, ob istih pogojih, kakor pripadniki najbolj pogodovanega naroda.
Te izkaznice se izdajajo skladno z obrazcem, ki je določen v mednarodni konvenciji za uprostitev carinskih formalnosti, podpisani v Ženevi dne 3. novembra 1932* Ta listina velja' za leto, za katero je bila izdana.
Stranke pogodnice označijo vzajemno, katera oblastva eo pristojna za izdajanje izkaznic.
Kar zadeva potno obrtovanje, krošnjarstvo in nabiranje naročil pri osebah, ki se ne bavijo ne s trgovino in ne z obrtom, si pridržujeta stranki pogodnici za svoje zakonodajstvo popolno svobodo.
Predmeti, uvoženi kot vzorec za zgoraj navedeni namen, se sprejemajo kot začasni uvoz v vsaki državi pogodnici carine prosto skladno s carinskimi predpisi, izdanimi zaradi zavarovanja zopetnega izvoza, v roku, določenem z zakonom. Ta rok ne sme biti krajši od
* >Uradni liste št. 4/2 iz 1. 1929./1930.
6 mesecev. Ta ugodnost pa se ne razteza na predmete, ki se zbog svoje količine in vrednosti ne morejo smatrati za vzorec ali katerih istovetnost se ob ponovnem izvozu po njihovem značaju ne bi dala dognati.
Zgoraj navedene izkaznice morajo biti opremljene s konzularno vizo, kakor potni listi.
Člen 6.
Z državljani ene stranke pogodnice, ki odhajajo v trgovinske namene na sejme in trge na ozemlju druge stranke pogodnice, je ravnati vzajemno kakor z domačini, razen- kolikor temu nasprotujejo določbe zakonov in pravilnika o potnih obrtih, če se morejo izkazati z izkaznico, izdano skladno z obrazcem, ki ga določa mednarodna konvencija o uprostitvi carinskih formalnosti, podpisana v Ženevi dne 3. novembra 1923.*
Zgoraj navedene izkaznice morajo biti opremljene s konzularno vizo, kakor potni listi.
Člen 7.
1. Trgovinske, industrijske, finančne, zavarovalne, prometne, prevozne in druge družbe, ki imajo sedež na ozemlju ene države pogodnice in ki so ustanovljene na osnovi zakonov te države, se priznavajo kot zakonite tudi na ozemlju druge stranke pogodnice. Te družbe smejo nastopati tukaj pred sodišči, bodisi da podajajo tožbe ali pa zaradi obr^jnbe, in smejo svobodno in neovirano pristopati pred oblastva druge stranke pogodnice. Zakonitost njih ustanovitve in pravdna sposobnost pred sodišči se presojata po zakonih njih izvorne države.
2. Pravica teh družb, opravljati na ozemlju druge stranke pogodnice svojo trgovino ali svoj običajni obrt, se določa skladno z zakoni in določbami, ki veljajo ali bodo veljale na tem ozemlju. Te družbe uživajo v vsakem pogledu ravnanje, ki se priznava družbam najbolj pogodovanega naroda.
3. Državljani ene stranke pogodnice uživajo na ozemlju druge stranke pogodnice glede ustanavljanja družb, označenih v odstavku 1., iste pravice in ugodnosti, ki se dajo pripadnikom najbolj pogodovanega naroda.
Člen 8.
1. Vsaka stranka pogoduica zagotovi skladno s svojimi veljavnimi zakoni in pravilniki dejansko zaščito zemeljskim ali tvorniškim proizvodom, po izvoru druge stranke pogodnice, zoper nelojalno konkurenco v trgovinskem »prometu, zlasti pa s tem, da preprečujejo in prepovedujejo z zasego ali s kakršnokoli drugo primerno odredbo uvoz, vskladiščanje in izvoz kakor tudi proizvodnjo, promet, prodajo ali dajanje v prodajo v notranjosti vsakega proizvoda, ki ima na sebi ali na svojem neposrednem zavoju ali na svoji zunanji zaobali žige, imena, napise ali kakršnekoli znake, ki obsezajo neposredno ali posredno neresnične označbe o izvoru, vrsti, značaju ali posebnih lastnostih teh proizvodov ali blaga.
2. Določbe tega člena se ne nanašajo na provozno blago.
Člen 9.
1.	Blago, zemeljski ali obrtni proizvodi ene stranke pogodnice nis,o ob uvozu na carinsko območje druge stranke pogodnice zavezani drugim ali večjim carinam
* >Uradni list« št. 4/2 iz 1. 1929./1930,
ali taksam, kamor spadajo tudi vse dopolnilne takse in doplačila, od tistih, ki se pobirajo ali se bodo pobirale na blago ali proizvode katerekoli tretje države.
2. Ob uvozu z ozemlja ene stranke pogodnice v carinsko območje druge stranke pogodnice se ne pobirajo druge ali večje izvozne carine ali takse od tistih, ki se pobirajo ob izvozu takih predmetov v državo, ki uživa v tem pogledu največje ugodnosti.
3. Razen tega se zavezuje vsaka stranka pogodnica v vsakem drugem pogledu, da ne bo vezala uvoza ali izvoza v razmerju proti drugi stranki pogodnici na kakšen drug ali neugodnejši postopek, ki se ne bi uporabljal na katerokoli tretjo državo, in to zlasti glede carinskih predpisov in njihove uporabe, načina preizkusa in analize uvoženega blaga, pogojev za plačilo carin in taks, klasifikacije in tolmačenja tarif, kakor tudi glede carinskih skladišč, kamor spada tudi režim, ki se ua-naša na vnos, iznos ali vskladiščenje blaga v svobodnih pristaniščih, svobodnih pasovih ali javnih skladiščih.
Clen 10.
Nekvarno določbam predhodnega člena se propuščajo zemeljski ali obrtni proizvodi, ki so bolgarskega izvora in ki prihajajo iz Bolgarije, našteti v prilogi A, prido-dani k tej pogodbi, ob njihovem uvozu v kraljevino Jugoslavijo proti plačilu carin, določenih v omenjeni prilogi; zemeljski ali obrtni proizvodi pa, ki so jugoslovanskega izvora in ki prihajajo iz Jugoslavije, našteti v prilogi B, pridodani tej pogodbi, se propuščajo ob uvozu v kraljevino Bolgarijo proti plačilu carin, določenih v omenjeni prilogi.
Clen 11.
Z notranjimi davščinami, ki se pobirajo za čigarkoli račun in ki obremenjajo ali bodo obremenjevale na ozemlju ene stranke pogodnice proizvodnjo, fabrikacijo, promet ali porabo kakšnega blaga, se ne smejo z nikakršnim izgovorom obremenjati proizvodi druge stranke pogodnice više ali nadležneje, nego istovrstni domači pioizvodi ali, če takih ni, proizvodi najbolj pogodovanega naroda.
Clen 12.	,
Zemeljski in obrtni proizvodi ene stranke pogodnice, ko so tranzilirali ozemlje ene ali več tretjih držav, se ne obremenijo ob uvozu na ozemlje druge stranke pogodnice z višjimi carinami ali davščinami, kakor če bi bili uvoženi neposredno iz izvorne države.
Clen 13.
Ravnanje po največjih ugodnostih, označeno v predhodnih členih, ne obseza:
1. ugodnosti, ki so priznane ali se priznajo po eni stranki pogodnici radi olajšave obmejnega prometa s sosednimi državami v pasu, ki ne preseza na tej in oni strani meje 15 km;
2. pravic in ugodnosti, ki izvirajo iz carinske unije.
Clen 14.
Ob uvozu ali izvozu so vzajemno oproščeni vsake uvozne ali izvozne carine in takse:
1.	stvari in predmeti, ki so služili osebni rabi, kakor tudi živila, potrebna potnikom za čas potovanja in v količini, ki ustreza okolnostim, kolikor niso predmet trgovine;
2. vzorci, tudi na kartonih, ki se drugače ne dajoi porabiti, izvzemši monopolne predmete;
3. vnanje zaobale vsake vrste, markirane, že uporabljene za izvozne pošiljke, ki se v določenem roku vračajo.
Clen 15.
Kolikor se uporabljajo predpisi o začasnem uvozu, se priznava oprostitev od carin:
1. predmetom, namenjenim za popravilo, in predmetom, namenjenim za preizkus in poskus;
2. strojem ali ločenim strojnim delom, ki se pošiljajo zaradi poskusa;
3. blagu, namenjenemu za razstave, tekme in sejme;
4. orodju in pripravam, namenjenim za monterje, najsi jih prinašajo ali odnašajo s seboj ali pa se pošiljajo prej ali potem, ko prestopijo monterji mejo;
5. vozem za pohišje s pripadajočimi predmeti, nagovorjenim ali praznim, tudi če prevzamejo ob povratku v kateremkoli kraju nov tovor, a se ne uporabljajo za notranji promet med tem, ko so začasno na ozemlju druge stranke pogodnice;
6. že uporabljenim vnanjim obdevkom vsake vrste, ki se uvažajo, da se napolnijo in zopet izvozijo, ko so napolnjeni.
Clen 16.
Ce se blago, poslano iz ene države pogodnice v drugo državo pogodnico, vrne prvotnemu odpošiljatelju zato, ker ga oseba, kateri je bilo poslano, ne sprejme, ali pa iz drugih razlogov, se ob zopetnem izvozu ne pobere izvozna carina, že pobrana uvozna carina pa se povrne ali pa se ne zahteva dolžna uvozna carina, če je bilo blago do zopetnega izvoza pod kontrolo carinarnice in se opravi zopetni izvoz z istim prevoznim dokumentom v treh mesecih od uvoza, a ni bilo blago v ničemer iz-premenjeno.
Člen 17.
Kar zadeva provoz, uporabljata obe stranki pogodnici v svojih odnošajih določbe konvencije in statuta o svobodi provoza, ki sta bila podpisana v Barceloni dne 20. aprila 1921.
Člen 18.
1. Oproščeni so, če pridejo na ozemlje ene stranke pogodnice in zopet odidejo, pokoravajoč se pri tem zakonom in pravilnikom te stranke pogodnice, bodisi s svojim ladijskim tovorom ali pa brez tovora, kot prevozno sredstvo za osebe kakor tudi za blago vsake uvozne ali izvozne takse:
a) parniki in ladje vsake vrste, kamor spadajo tudi njih navadni inventar in oprema, njih priročna lekarna kakor tudi rezervni deli in orodje, ki jih ti parniki in ladje vozijo s seboj in ki jim rabijo za popravila, če se poškodujejo;
b) lokomotive z zalogovnikom ali brez zalogovnika kakor tudi vagoni in njih običajna oprema, ki je na njih;
c) avioni z vsemi predmeti, potrebnimi za letenje, kakor tudi vsi rezervni deli in orodje, potrebno za popravila, če se poškodujejo.
2. Prav tako so oproščeni vsake uvozne in izvozne takse: vse gorivo, ki je na parnikih in ladjah, na lokomotivah ali avionih ene stranke pogodnice v količini, ki ustreza dolžini pota na carinskem območju druge stranke pogodnice, obleka, perilo, živila in monopolni predmeti — ti poslednji samo v količini, ki jo dovoljujejo dotični monopolni predpisi uvozne države —, ki jih ima posadka s seboj za svojo osebno rabo in porabo.
3. Predmeti in material, ki so na parnikih, ladjah in avionih, morajo biti vpisani v inventar plovnega objekta. Če niso vpisani v inventar, morajo biti vpisani v posebno listo.
4. Inventar in posebna lista se morata pokazati ca-"ii.arnicam in carinskim organom, če ju zahtevajo.
Člen 19.
1. Ladje vsake stranke pogodnice, njihovi tovori, komandant in posadka uživajo v pristaniščih in pribrežnih vodah druge stranke pogodnice v vsakem pogledu isto ravnanje, kakor domače ladje ali ladje najbolj pogodo-vanega naroda.
2. Nacionalni postopek za ladje in njihov tovor se ne razteza na:
a) ugodnosti, dovoljene domačemu ribarstvu;
b) posebne odredbe, izdane radi pospeševanja domače plovitve po subvencijah;
c) ugodnosti, dovoljene domačim športnim društvom;
č) obrežno plovitev (kabotažo);
d) opravljanje službe ladjevodcev, vlačilcev, signalizacije in reševanja v pristaniščih.
Člen 20.
1. Ladje ene stranke pogodnice, ki prihajajo v pristanišča druge države pogodnice, da tam popolnijo svoj tovor, namenjen za inozemstvo, ali pa da raztovorijo ves tovor ali samo del tovora, prihajajočega iz inozemstva — neposredno pretovarjanje je tudi dopustno — smejo, če se pokoravajo dotičnim predpisom zakonov in pravilnikov, obdržati na krovu del svojega tovora, ki je namenjen za drugo pristanišče te stranke pogodnice ali druge države, in ga zopet izvoziti brez plačila taks za ta del svojega tovora. Te takse ne sinejo biti večje od taks, katerim so ali bodo zavezane domače ladje ali ladje tretje države.
2. Ob istih pogojih smejo voziti ladje iz enega pristanišča v drugo pristanišče iste stranke pogodnice, da tam izkrcajo potnike, ki prihajajo iz inozemstva, ali pa da tam vkrcajo potnike, ki odhajajo v inozemstvo.
Člen 21.
1. Narodnost ladij priznavata vzajemno obe stranki pogodnici skladno z zakoni in pravilniki vsake države pogodnice po listinah in patentih, ki so na ladji, a so izdani po pristojnih oblastvih vsake države.
2. Izvzemši primer prodaje na osnovi sodne sodbe se ladje ene stranke pogodnice ne smejo nacionalizirati v drugi državi pogodnici brez izjave o črtanju iz ladijskega registra, ki jo poda državno oblastvo, od katerega so zavisne.
3. Dokler se ne sklene poseben sporazum o vzajemnem priznavanju potrdil o tonaži, se ladje vsake stranke pogodnice v pristaniščih druge stranke pogodnice nikakor ne izmerjajo iznova; plovitvene davščine in takse pa se plačujejo po potrdilih o tonaži, ki so jih izdala pristojna oblastva države, katere zastavo- ladje nosijo, to pa, če so izdana ta potrdila skladno s potrdili, ki jih je določila Evropska dunavska komisija, in s pravili, ki jih je predpisala Družba sueškega kanala.
4. Pravila in predpisi domačega zakonodajstva o opremi, ureditvi in varnosti ladij, ki jih uporablja ena stranka pogodnica, se priznavajo tudi v pristaniščih druge stranke pogodnice.
Člen 22.
Kar zadeva plovitev na mednarodnih rekah, uporabljata stranki pogodnici v vzajemnih razmerjih določbe barcelonske konvencije in statuta z dne 20. aprila 1921 o režimu plovnih poti mednarodnega značaja in konvencije z dne 23. julija 1921, s katero se je določil dokončni dunavski statut.
Člen 23.
1. Prav nobenega razločka ne sme biti glede ravnanja z državljani obeh strank pogodnic, ki prihajajo iz svoje države, glede uporabe potniških tarif in taks za prevoz prtljage kakor tudi vseh drugih dopolnilnih taks in davščin vsake vrste v notranjem prometu in ob pro-vozu črez ozemlje vsake stranke pogodnice. Izjeme so dopustne samo iz razloga državne varnosti.
2. Z blagom, danim v prevoz na ozemlju ene stranke pogodnice, kakor tudi z blagom, ki je namenjeno v kraj na lastnem ozemlju, je ravnati kakor z blagom iste vrste druge stranke pogodnice, ob istih pogojih glede odpreme in izračuna prevoza pri uporabi notranjih tarif (krajevnih ali občnih), ki veljajo v isti relaciji in isti smeri, kakor tudi javnih taks, ki se pobirajo za prevoz blaga neglede na njegov izvor in njegovo namembo.
3. Stranki pogodnici se zavezujeta, delati na to, da pričneta njuni železniški upravi kar moči hitro po uveljavitvi te pogodbe pogajanja radi izdelave direktnih tarif za prevoz potnikov in blaga med obema državama in za provoz črez njuno ozemlje.
4. Stranki pogodnici se zavezujeta, uporabljati glede prometa, prevoza in provoza tudi določbe naslednjih mednarodnih konvencij:
a) konvencije o prevozu potnikov in prtljage po železnici (z dne 23. oktobra 1924) kakor tudi dotičnega zapisnika z dne 1. oktobra 1932;
b) konvencije o prevozu blaga po železnici (z dne
23.	oktobra 1924).
Člen 24.
Kar zadeva poštne, telegrafske in telefonske zveze med obema državama, se uporabljajo določbe veljavnih konvencij, arrangeinentov in pravilnikov o izvrševanju občne poštne unije ali mednarodne unije za telekomunikacijo, če niso te zveze urejene po določbah posebnih sporazumov, ki so sklenjeni ali se sklenejo med dotič-nima upravama.
Člen 25.
1. Stranki pogodnici se zavezujeta, nikakor ne preprečevati vzajemne trgovine obeh držav s prepovedmi al: omejitvami uvoza ali izvoza.
2. Vendar si pridržujeta pravico, napravljati izjeme od tega pravila iz spodaj naštetih razlogov in kolikor se uporabljajo te prepovedi in omejitve istočasno tudi na vse druge države, ki so v podobnih okolnostih; to so:
1. prepovedi in omejitve, ki se nanašajo na državno varnost in javni red;
2. prepovedi in omejitve, ki jih nalagajo človekoljubni in nravstveni oziri;
3. prepovedi in omejitve, ki se nanašajo na promet z orožjem, strelivom in vojnim materialom ali ob izjemnih razmerah tudi z vsakim drugim vojnim preskrbovati jem;
4. prepovedi in omejitve, ki jih nalagajo oziri na varstvo narodnega zdravja ali zavarovanja zaščite živali in rastlin zoper bolezni, žuželke in škodljive zajedavce;
809
v**,«
5.	izvozne prepovedi in omejitve, ki jim je namen varstvo nacionalnega umetniškega, zgodovinskega in arheološkega imetka;
ti. prepovedi in omejitve glede zlata, srebra, kovanega denarja, papirnatega denarja in vrednostnih papirjev;
7. prepovedi in omejitve, ki jim je namen, razširiti na tuje proizvode režim, uveden v notranjosti države glede proizvodnje, trgovine, prevoza in porabe podobnih domačih proizvodov;
8. prepovedi in omejitve, ki se uporabljajo ira proizvode, ki so ali bodo v notranjosti države glede proizvodnje in trgovine predmet državnega monopola ali monopola pod kontrolo države.
Clen 26.
Veterinama konvencija, priložena v prilogi D, sklenjena med obema strankama pogodnicama, je sestavni del te pogodbe.
Clen 27.
1. Ce nastane nesoglasje med-strankama pogodnicama glede vprašanja, kako je tolmačiti ali uporabljati to pogodbo, se spor izroči v odločitev razsodišču, če ena stranka pogodnica to zahteva.
2. Razsodišče se sestavi za vsak sporni primer tako, da imenuje vsaka stranka pogodnica za razsodnika po eno primerno osebo, ki jo izbere iziped svojih državljanov; obe stranki pogodnici skupaj pa izbereta za vrhovnega razsodnika državljana tretje države. Strankama pogodnicama je pridržana možnost, da se sporazumeta vnaprej in za določeno dobo o osebi, ki jo bosta imenovali, kadar treba, za vrhovnega razsodnika.
3. Ob prvem primeru razsoje po razsodišču zaseda razsodišče na ozemlju tožene stranke, ob drugem primeru na ozemlju druge stranke pogodnice in tako dalje izmenoma na ozemlju te ali one stranke pogodnice. Stranka pogodnica, na katere ozemlju se naj razsodišče snide, določi kraj zasedanja. Tudi je dolžna, pripraviti prostore, uradništvo za urad in službeno osebje, potrebno za poslovanje razsodišča. Razsodišču predseduje vrhovni razsodnik. Razsodišče sklepa z večino glasov.
4. Stranki pogodnici se sporazumeta za vsak poedini primer ali pa enkrat za vselej o razsodiščnem postopku. Ce ni takega sporazuma, ki ga je treba doseči v dveh mesecih, določi postopek razsodišče samo. Postopanje je lahko pismeno, če se obe stranki pogodnici o tem spo-
razumeta.
5.	Glede pozivanja in zaslišanja prič in izvedencev morajo oblastva vsake stranke pogodnice na zahtevo razsodišča, poslano dotični vladi, dajati svojo pravno pomoč prav tako, kakor na zahteve domačih civilnih sodišč.
Clen 28.
Vsaka stranka pogodnica se zavezuje, odrediti naj-kesneje v mesecu dni po uveljavitvi te pogodbe po en svoj gospodarski odbor. Naloga obeh odborov, ki morata biti drug z drugim v stalnem in neposrednem stiku, je proučevanje in reševanje vprašanj v zvezi z uporabo te pogodbe, prav tako pa tudi priporočevanje ustreznih ukrepov radi olajšave in okrepitve trgovinskih odno-šajev med obema strankama pogodnicama.
Obe stranki pogodnici priobčita vzajemno druga drugi sestavo svojega odbora. Po potrebi se smejo dodeljevati odboroma tudi strokovnjaki.
Clen 29.
Ta pogodba,- sestavljena v dveh izvirnih besedilih v srbsko-hrvaškem in bolgarskem jeziku, se mora ratificirati, ratifikacijski instrumenti pa čimprej izmeniti v Sofiji.
Pogodba stopi v veljavo 15 dni po izmeni ratifikacij. Obe vladi se pa sporazumeta o njeni prejšnji začasni uporabi.
Pogodba ostane v veljavi dve leti od dne, ko se začasno ali dokončno uveljavi. Če se pogodba ne odpove tri mesece pred iztekom dobe trajanja, se smatra, da ostane molče v veljavi še za nedoločeno dobo. Potem se kadarkoli lahko odpove na tri mesece.
Če bi se gospodarsko stanje, ki je obstajalo pri obeli strankah pogodnicah ob sklenitvi te pogodbe, iz osnove pri eni stranki pogodnici izpremenilo v njeno škodo, ima ta stranka pravico, odpovedati pogodbo še pred iztekom določene dveletne dobe, toda z odpovednim rokom treh mesecev. Ta odpoved pa ne more postati učinkovita pred iztekom leta dni od dne, ko je pogodba začasno ali dokončno zadobila veljavo.
V potrditevtegasta podpisala pooblaščenca to pogodbo in pritisnila nanjo svoja pečata.
S e s t a v 1 j e no v dveh izvodih v Beogradu dne
24.	maja 1934.
Priloga tarife A k carinski tarifi kraljevine Jugoslavije.
Tar. štev.
Iz	7
Iz	31
Iz	33
Iz	97
Iz	317
	390
Iz	478
	495
Imenovanje
Iz 3. Čebulček.................................................  .	.	.
1.	Solnčnično semenje ..................................................
Iz 4. Semenje povrtnine.................................................
Iz 2. Rujevina (sumah)..................................................
Volnene tkanine, razen posebej i> :enova ’i, ki sc ‘r>ž‘ ■> na 1 m3:
2.	nad 500 do 700 g................................................
Obuvala iz kavčuka, tudi v zvezi s tekstilno in drugo tvarino . .
Kameni za tlak..........................................................
Cevi iz žgane ilovice:
1. Nepostekljene (cevi za drenažo)  ................................
2. Postekljene......................................................
Carina
zlatih
dinarjev
7 — prosto prosto prosto
230 — 160 — 1'25
3 —
4 —
Priloga tarilo B k carinski tarifi kraljevine Bolgarije.
Tar. štev.		Carina
	Imenovanje	zlatih levov
Iz 84	Hmelj		prosto
192. v. 4	Žveplova kislina		3'—
193. ž.	Aceton		60'—
193. z. 2	Kalcijev acetat	 Pripomba k tar. št. 193. v. 6: Tehnična kisova kislina, ki se uvaža za industrijske namene, se ocarinja od 100 kg z 0'40 leva v zlatu za vsako stopnjo, če se denaturira in napravi za izdelavo kisa neporabna.	40'—
245	Malec (gips), žgan ali ne, zmlet ali ne		5'—
252	Mlinski kameni, sestavljeni ali ne, s kovinskim obročem ali brez njega ali s	
	pločevinastimi balančnimi škatlami		1'—
Iz 253	Kameni za glajenje, naravni (brusi)	 Pripomba k tar. št. 423: Peči, radiatorji in rebraste cevi za vodno in	1'—
	parno ogrevanje		10'—
Iz 429. g.	Ročno kovani cveki 		10'—
Iz 445	Kuhinjska posoda iz železne pločevine, debele 3 mm in manj, emajlirana,	
	v zvezi ali brez zveze z navadno tvarino		190‘—
Iz 587	Superfoslat		prosto
Priloga B.
Sanitarno-veterinama konvencija meti kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Bolgarijo.
Člen 1.
Provoz živali, vštevši perutnino, živalskih delov, izdelkov in sirovin živalskega izvora kakor tudi predmetov, ki so lahko nosilci kužnine, z ozemlja ene stranke pogodnice črez ozemlje druge stranke pogodnice je omejen na določene vstopne postaje in ga smeta na meji veterinarno kontrolirati obe stranki pogodnici.
Člen 2.
Provoz živali, vštevši perutnino, izdelkov in predmetov, naštetih v čl. 1., se vrši brez predhodne odobritve ustrezno določbam te konvencije.
Člen 3.
Za provoz živali, vštevši perutnino, sirovin in predmetov, naštetih v členu 1., z ozemlja ene stranke pogodnice črez ozemlje druge stranke pogodnice je treba predložiti potrdilo o izvoru, ki omogoča, da se natančno ugotovi izvor živali, perutnine, izdelkov in predmetov kakor tudi to, da so bile živali (izvzcmši perutnino) v dotični izvorni občini najmanj 21 dni pred izdajo potrdila.
Potrdila o izvoru izdajajo za žive živali, izvzemši perutnino, občinska oblastva, za perutnino in ostale živalske izdelke in predmete, označene v členu 1,, pa pristojni državni ali od države posebej pooblaščeni živino-zdravnik.
Potrdilo o izvoru mora navajati, kolikor se nanaša na živali in perutnino, število živali, njih točni popis, posebne znake in kraj namembe.
Razen tega mora biti opremljeno s potrdilom o zdravstvenem stanju živali, za katere gre, ki ga izda državni ali od države posebej pooblaščeni živinozdrav-
nik in s katerim se ugotavlja, da so bile izvorna občina in občine, črez katere so bile živali do natovoritvene postaje pripeljane, na dan odpreme (tri ->orta) proste bolezni, katerih prijava je obvezna in ki se lahko prenašajo na dotično vrsto, izvzemši tuberkulozo.
Če se naj izvozijo živali, ki so sprejemljive:
a) za govejo kugo	ali	govejo	pljučno	kugo;
b) za slinavko in parkljevko,	sramno kugo	pri konjih,
smrkavost, svinjsko kugo, hemoragično septikemijo pri svinjah ali osepnice pri ovcah;
c) perutninsko kolero in kokošjo kugo,
se mora razen tega v prednjem potrdilu potrditi, da teh bolezni ni bilo ne v izvorni občini ne v sosednjih občinah, in sicer:
k a): v poslednjih	12	mesecih;
k b): v poslednjih	40	dneh;
k c): v poslednjih	21	dneh.
Za konje, osle, mule, mezge in goveda se izdajajo poedinična potrdila o izvoru in zdravju; za ovce, koze, svinje in 'perutnino pa se izdajajo kolektivna potrdila o izvoru in zdravju.
Potrdila, kolikor zadevajo zdravstveno stanje živali, veljajo 10 dni. Če poteče ta rok, preden prispe pošiljka na obmejno postajo izvozniške države, se morajo živali, če naj obdrže navedena potrdila svojo veljavnost še za deset dni, iznova po državnem ali od države posebej pooblaščenem živinozdravniku pregledati; ta mora na potrdilu označiti posledek pregleda.
Državni ali od države posebej pooblaščeni živino-zdravnik mora, preden izda potrdilo o zdravju za provoz živali, te posamez neposredno pred natovoritvijo na natovoritveni postaji pregledati.
Potrdila o izvoru in zdravju, izdana za živalske dele, izdelke in sirovine živalskega izvora kakor tudi za predmete, ki so lahko nosilci kužnine, izdaja državni ali od države posebej pooblaščeni živinozdravnik. Ta potrdila morajo obsezati razen nadrobne razvrstitve izdelkov in
predmetov tudi kraj njihovega izvora in njih namembe, potrdilo o tem, da prihajajo iz kraja, prostega kužnih bolezni, in da prihajajo od živali, katerih izvorna občina in njena okolica 15 km sta prosti živalske kužne bolezni.
V potrdilih za zaklano živino in zaklano perutnino, za presno in pripravljeno (nasoljeno, posušeno, prekajeno, v razsol dejano ali kuhano) meso kakor tudi za mesne izdelke mora biti označeno, da so dotične živali zaklane v kakšni izvozni ali javni klavnici, da so bile pred zakolom in po zakolu pregledane in za zdrave spoznane po državnem ali od države posebej pooblaščenem živino-zdravniku ter da so klavnice in delavnice, v katerih se je meso pridobilo in predelalo, pod stalnim živinozdrav-niškim nadzorom.
V potrdilih o izvoru in zdravju mesa in mesnih izdelkov mora biti razen tega potrjeno tudi to, da so to meso in ti mesni izdelki prikladni za človeško hrano in, kar zadeva svinjsko meso, da se je opravil predpisani trihinoskopski pregled in da je podal negativen posledek.
Presno, shlajeno in zmrzlo meso se pripušča za pro-voz samo v posebnih železniških vozeh za prevoz mesa, ki imajo nepremočljiva tla.
Da se olajša mejna živinozdravniška kontrola, se dopušča provoz:
a) zaklanih goved, celih, odrtih ali ne, ali pa v polovicah ali v Četrtih;
b) zaklanih ovac ali koz, celih, odrtih ali ne, ali v polovicah;
c) zaklanih svinj s slanino ali brez te, celih ali v polovicah.
Presno, s hlajenjem konservirano ali zmrzlo meso mora biti opremljeno s službenim pečatom, ki je istoveten s pečatom, ki je pritisnjen na potrdilo o izvoru in zdravju. Službeni pečat mora navajati naziv klavnice in datum zakola.
Za jajca se zahtevajo potrdila o užitnosti in kakovosti, za mleko in mlečne izdelke pa, da so proizvedeni v napravah, ki so pod živinozdravniškim nadzorom. Provoz jajec, mleka in mlečnih • izdelkov drugače, vete-rinarno-sanitarno ni omejen.
Clen 4.
Provoz niže naštetih izdelkov in predmetov ni v sanitarno-veterinarnem pogledu podrejen nikakšni omejitvi in je dopusten brez potrdila o izvoru in zdravju, in to:
a) volne, tvorniški oprane in vložene v zaprte vreče, dlake in perja;
b) črev, goltancev, želodcev in mehurjev, suhih ali nasoljenih, vloženih v zaprte in nepremočljive zaboje ali sode;
c) topljenega loja ali topljene masti;
č) suhih, nasoljenih ali v razsol dejanih kož in krzna;
d) odpadkov od kož, prepojenih z apnom, v zaprtih vagonih;
e) rogov, kopit, parkljev, suhih, očiščenih od mehkih delov, in kosti, očiščenih masti;
f) mesa in izdelkov iz konserviranega mesa v hermetično zaprtih škatlah.
Če bi zahtevala uvozna ali kakšna druga provozna država kakšna živinozdravniška potrdila za te zgoraj naštete predmete, 6e morajo ta potrdila k pošiljki priložiti.
Člen 5.
Potrdila (živinski potni listi, potrdila o izvoru in zdravju), ki niso izdana v službenem jeziku provozne države, morajo biti opremljena s prevodom v francoskem ali v nemškem jeziku, ki ga je overovil državni ali od države posebej pooblaščeni živinozdravnik.
Pri živalih, za katere so predpisana poedinična potrdila, morajo biti potrdila o izvoru za vsak poedini vagon sešita v zvezek in na zadnji strani poslednjega potnega lista mora potrditi živinozdravnik ob natovoritvi posledek pregleda in točnost prevoda ali pa izdati glede tega in priložiti ločeno posebno potrdilo, ki se prišije k zvezku.
Člen 6.
Pošiljke, ki ne ustrezajo prednjim določbam, nadalje živali, o katerih ugotovi mejni živinozdravnik pri pregledu, da imajo kužno bolezen ali da so takšne bolezni sumljive, naposled živali, ki so bile transportirane skupaj z bolnimi ali sumljivimi živalmi ali so drugače prišle v dotiko s takimi živalmi, se smejo na mejni postaji zavrniti.
V takem primeru mora navesti mejni živinozdravnik na potrdilu razlog zavrnitve in to ugotovitev podpisati.
Če se ugotovi takšna bolezen na živali, ki je med pošiljko, ki je prestopila mejo provozne države, se mora ugotoviti to dejstvo z zapisnikom, sestavljenim ob sodelovanju državnega živinozdravnika, in se pošlje prepis tega zapisnika brez odlašanja drugi stranki pogodnici.
Takšne pošiljke spadajo pod določbe sanitarno-veterinarne policije, ki veljajo za domače živali. V spredaj označenih primerih je treba obvestiti veterinarskega delegata druge stranke pogodnice, kjer je ta, takoj in po najkrajši poti.
Člen 7.
Če se pojavi na ozemlju ene stranke pogodnice goveja kuga, ima druga stranka pogodnica pravico, za dobo, dokler traja ta kužna nevarnost, omejiti ali prepovedati provoz prežvekovalcev in svinj, živalskih delov, živalskih izdelkov in sirovin kakor tudi predmetov, ki so lahko nosilci kužnine.
Člen 8.
Če se je zanesla katera izmed bolezni, katerih prijava je obvezna, z ozemlja ene stranke pogodnice na ozemlje druge stranke pogodnice bodisi s provoznim prometom, omenjenim v členu 1., bodisi z obmejnim prometom, ali če je razširjena takšna bolezen v nevarni obliki na ozemlju izvozne države, ima provozna država pravico, omejiti ali prepovedati za čas, dokler traja nevarnost, da se bolezen zanese, z zakuženega in ogroženega ozemlja provoz živali, ki so za to bolezen sprejemljive, in živalskih delov, živalskih izdelkov, tvarin in predmetov, ki so lahko nosilci kužnine. (V Bolgariji se nanaša prepoved na zakužena »okolja« in sosedna »okolja«:, v Jugoslaviji na zakrkne sreze in sosednje sreze.)
Tako se sme postopati tudi, če se pojavi sramna kuga pri konjih, kar zadeva kopitarje, in če se pojavi goveja pljučna kuga, kar zadeva provoz goved, govejih delov, sirovin in predmetov, ki bi lahko bili nosilci kužnine, in to tudi, Če ni posebne nevarnosti, da bi so bolezen razširila.
Če pokažejo slinavka in parkljevka, goveja pljučna kuga pri govedih ali osepnice pri ovcah nagnjenje, razširiti se na večja ozemlja, ali če nastopijo v posebno nevarni obliki, se smejo v tem izrednem primeru raz-
širiti gorenje odredbe, razen na zakužene in njim sosedne sreze, tudi še na druge, posebno ogrožene sreze.
Provoz se ne sme prepovedati zbog vraničnega prisada, šustavca, hemoragične septikemije goved in divjačine, stekline, garij pri kopitarjih, ovcah in kozah, mehurčastega izpuščaja pri kopitarjih in govedih, svinjske rdečice, perutninske kolere, kokošje kuge in tuberkuloze.
Provozne prepovedi se morajo ukiniti takoj, ko prestane nevarnost, da bi se bolezen širila, t. j. brž ko je bolezen popolnoma prestala in ko pretečejo roki, določeni v členu 3.
S to konvencijo se nikakor ne razveljavljajo zakonski predpisi o živalskih kužnih boleznih v obeh državah pogodnicah, po katerih se smejo, če se pojavijo živalske kužne bolezni ob meji ali blizu nje, uvesti za promet med obojestranskimi obmejnimi srezi ter za obmejni promet črez ogroženi obmejni srez radi zatora teh bolezni posebne omejitve ali prepovedi.
Vendar pa se take omejitve in prepovedi ne smejo uporabljati na provozni promet po železnici v zaprtih in plombiranih vagonih, če se v zakuženih obmejnih srezih pošiljka ne dotovarja, pretovarja in ne zadržuje.
Clen 9.
Stranki pogodnici si pridržujeta pravico, pošiljati začasne ali stalne veterinarske delegate v drugo državo pogodnico, celo brez posebnega obvestila, da se pouče o zdravstvenem stanju živali, o ureditvi živinskih sejmov, o natovarjališčih za živali in o klavnicah, o pitališčih, o napravah za kontumaciranje in pod., kakor tudi, kar zadeva uporabo odredb sanitarno-veterinarne policije, ki so v veljavi.
Obe stranki pogodnici pozoveta svoja oblastva, naj dajejo pomoč in potrebna obvestila veterinarskim delegatom druge stranke pogodnice, brž ko se izkažejo kot taki.
Člen 10.
Vsaka stranka pogodnica objavi vsakih 14 dni poročila o slanju živalskih kužnih bolezni, ki jih priobči takoj neposredno in vzajemno drugi stranki pogodnici.
Če se pojavi na ozemlju ene stranke pogodnice goveja kuga, goveja pljučna kuga ali sramna kuga pri konjih, se obvesti pristojno osrednje oblastvo druge stranke pogodnice neposredno po brzojavu o nastopu in razširjenosti kužne bolezni.
Razen tega se obveščajo administrativna oblastva obmejnih srezov vzajemno, neposredno in nemudoma o nastopu in prestanku vseh kužnih bolezni, katerih prijava je obvezna, v občinah, ki so del obmejnih srezov. Da se je pojavila slinavka in parkljevka, je treba sporočiti brzojavno.
Člen 11.
Železniški vozovi, ki rabijo za prevoz kopitarjev, prežvekovalcev, svinj, perutnine, kakor tudi pritikline, ki so del prevoznih sredstev, se smejo uporabljati samo, če so bili nedavno očiščeni in razkuženi in nato še niso bili uporabljani za takšne prevoze.
Železniški vozovi, ki so rabili in bili uporabljeni za prevoz, se propuste ob povratku na provozno ozemlje samo, Če so predpisno očiščeni in razkuženi.
Člen 12.
Ce bi se pokazala med obema strankama pogodni-cama glede tolmačenja ali uporabljanja te konvencije kakšna težava in če bi ena stranka pogodnica to zahte-
vala, se sestavi mešana komisija, katere mnenje se vzame v končni odločbi v oceno. Vsaka stranka pogodnica imenuje po dva člana komisije. Če se ne doseže sporazum, je komisija upravičena, odrediti petega člana. Peti član komisije se izbere prvič izmed državljanov ene stranke pogodnice, drugič izmed državljanov druge stranke pogodnice in tako zapovrstjo izmenoma. Za prvi primer se določi peti član z žrebom.
Člen 13.
Ta sanitarno-veterinarna konvencija je sestavni del trgovinske pogodbe med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Bolgarijo, podpisane dne 24. maja 1934, in stopi v veljavo ter prestane veljati hkratu s trgovinsko pogodbo.
Končni zapisnik.
Za izvrševanje določb konvencije se dajejo obenem naslednja pojasnila:
1. Določbe	te	konvencije	se uporabljajo lahko	samo
na	živali, vštevši	perutnino,	živalske dele, izdelke in
sirovine živalskega izvora kakor tudi na predmete, ki so lahko nosilci kužnine, če so po izvoru zgolj z ozemlja strank pogodnic. Ta konvencija se ne nanaša na dopustnost provoza črez ozemlje ene stranke pogodnico glede živali, živalskih delov, živalskih izdelkov in sirovin in glede predmetov, s katerimi se kužna bolezen lahko prenaša, če so po izvoru iz drugih držav, namenjeni za uvoz ali	provoz črez	ozemlje druge	stranke pogodnice.
2. Določbe	te	konvencije	se smejo, če treba,	razši-
riti po predhodnem sporazumu obeh strank pogodnic na druge znane ali sedaj neznane kužne bolezni, glede katerih se je dejanski bati prenosa okužbe.
3. Da so živali po izvoru z ozemlja ene stranke pogodnice, se sme potrditi samo tedaj, če so bili parkljarji najmanj tri mesece, kopitarji pa najmanj mesec dni na ozemlju dotične države. V ostalem se domneva, da so živali, za katere se izda potrdilo.o izvoru, dejansko bile v občini, označeni v potrdilu kot prosti živalskih kužnih bolezni, ne pa v kakšni drugi občini, odkoder je provoz po določbah te konvencije črez ozemlje druge stranke pogodnice prepovedan.
4. Vstopni postaji, ki sta upoštevni za provozni promet po členu 1. konvencije, sta tile:
v kraljevini Jugoslaviji — Caribrod;
v kraljevini Bolgariji — Dragoman.
Provozni promet se sme vršiti samo po železnici in se sme /koristiti na jugoslovanskem ozemlju samo s progami:
Caribrod — Rakek;
Caribrod — Jesenice in
Caribrod — Subotica.
Odrejene vstopne in izstopne postaje in odrejene proge se izpremene in dopolnijo lahko samo po vzajemnem pristanku obeh strank pogodnic.
Da se more obmejna živinozdravniška kontrola vršiti hitro in neovirano, se vrši hkratu in skupaj po jugoslovanskih in bolp "~kih obmejnih živinozdravnikih na bolgarski izstopni postaji Dragomanu. Pregled živih živali se sme opravljati samo ob dnevni svetlobi. V ta namen se raztovorijo pošiljke prispelih živali na posebej določeni klanici in se nato železniški vozovi, ko jih očistijo, takoj zopet natovore.
Za provoz parkljarjev v provoznem prometu se smejo uporabljati samo posebej v ta namen urejeni, nepoškodovani in predpisno razkuženi železniški vozovi, ki imajo
cela tla, ki ne dopuščajo, da bi se odtekale tekoče tvarine niti padali iz voza ostanki živalske hrane in njih izločki, in to tudi ne tedaj, ko se vrata železniških vozov odpirajo. Kako naj so ti posebni železniški vozovi urejeni, o tem se sporazumejo veterinarska in železniška oblastva obeh strank pogodnic naknadno. Dokler ni takih posebnih železniških vozov za parkljarje, se prevažajo ti v sedanjih železniških vozovih; toda odprtine železniških vrat morajo biti zadelane z deskami do primerne višine in tako, da se prepreči pri odpiranju vrat izpadanje živalske hrane, nastelje, izločkov itd.
Za nasteljo se ne smejo uporabljati zemlja, pesek ali slama, marveč samo lesni ostrpžki ali čista šota.
Obe stranki pogodnici vršita na postaji Dragomanu svojo obmejno živinozdravniško kontrolo za vse ostale provozne pošiljke.
5. Pri pošiljkah živih živali se železniški vozovi nikakor ne smejo preveč naložiti. V ta namen se izdajo navodila, po katerih se morajo postaje pri natovoritvi strogo ravnati. Velike in odrasle živali (kopitarji, goveda, bivoli) morajo biti v vagonu privezane.
6. Direktni provoz živih živali z ozemlja ene stranke pogodnice črez ozemlje druge stranke pogodnice se dopušča ob pogojih člena 3., če je obmejna namembna država ali kakšna druga provozna država izjavila, da pošiljko sprejme.
Stranki pogodnici si priobčita vedno druga drugi vzajemno o pravem času vse omejitve in prepovedi glede tega prometa, ki jih odrede namembne in provozne države.
7. Direktni provoz presnega in pripravljenega mesa, zaklane perutnine in živalskih sirovin z ozemlja ene stranke pogodnice črez ozemlje druge stranke pogodnice po železnici v zaprtih in plombiranih železniških vozeh je dopusten brez kakršnekoli omejitve, če so po izvoru z ozemlja ene stranke pogodnice. To blago se propušča provozno v majhnih količinah in v neplombi-ranih železniških vozeh samo ob pogoju, da je vsak zavoj posebej po carinarnici plombiran.
8. Od potnikov se ne zahtevaj potrdilo o izvoru in zdravju za meso, zaklano perutnino in mesne izdelke, ki jih imajo s seboj v količinah, ki ustrezajo njihovi potrebi na poti.
9. Steklina pri psih in mačkah ne ovira izdajanja potrdil o izvoru in zdravju, označenih v členu 3., za druge domače živali. Prav tako ne ovirajo garje pri ovcah in kozah izdajanja potrdil za kopitarje, niti garje pri kopitarjih izdajanja potrdil za ovce in koze. Naposled ne ovirajo sporadično pojavivši se vranični prisad, šu-stavec, mehurčasti izpuščaj pri konjih in govedih ter rdečica pri svinjah izdajanja potrdil za živali, namenjene za zakol, izvzemši živali iz zakuženih dvorcev. Da so se te bolezni sporadično pojavile, se označi na potrdilu. Prav tako ne ovirajo poedini sporadični primeri teh bolezni, ki so se pojavili v natovornem kraju, nato-voritve živali, namenjenih za izvoz.
Omejitve in prepovedi, ker so se pojavile ali bile zanesene neke živinske kužne bolezni, se uporabljajo samo, če so neizogibne, da se zaščiti zdravje domačih živali in odvrne prenos kužne bolezni, ki po tem, kakršna je, dejanski preti.
10. Konji dirjači, tekači in kasači kakor tudi konji za konjske tekme in jahaške igre smejo namesto z živinskimi potnimi listi biti opremljeni s posebnimi potrdili. Obe pristojni osrednji oblastvi pooblastita spora-
zumno dotična društva za izdajanje navedenih potrdil. Ta potrdila imajo pečat in vizo dotičnih društev in morajo navajati lastnikovo ime in stanovališče, točen popis konja, njegov izvor in namembni kraj ter imeti pripombo, ki jo pristavi državni živinozdravnik, da je vsaka žival zdrava in da je bila naprava, iz katere žival prihaja, v poslednjih 40 dneh brez živalske kužne bolezni.
11. Za vstop živali, za katere se dokaže, da so namenjene za cirkuse, zoološke vrtove, lovišča in podobne naprave in ki so na tej osnovi pod posebnim prometnim režimom, je pogoj, da se predloži poedinično potrdilo, izdano po državnem živinozdravniku, in da se pošiljajo živali po železnici ločeno od živali, namenjenih za navadni promet. Razen tega morajo biti omenjene živali ocenjene za popolnoma zdrave ob živinozdravniškem pregledu pri raztovoritvi in se morajo transportirati neposredno z raztovorne postaje v namembni kraj.
12. Ce nalagajo sanitarno-veterinarno-policijske razmere začasno neke omejitve tudi po določbah predpo-slednjega odstavka člena 8., morajo odrediti pristojna oblastva dotičnih obmejnih srezov sporazumno potrebne varnostne ukrepe in jih priobčiti višjim oblastvom.
13. Razume se samo po sebi, da mora izvirati presno meso, namenjeno za provoz črez ozemlje druge stranke pogodnice, od živali, ki so bile brez izjeme zaklane v klavnici, ki je pod stalnim živinozdravniškim nadzorom.
Vobče morajo vse naprave, ki izvažajo meso črez ozemlje druge stranke pogodnice, ustrezati sanitarno-veterinarno-policijskim zahtevam.
14. Za kužne bolezni sumljive se smatrajo in se potemtakem smejo od provoza zavrniti živali, ki so se transportirale v istem /.elezniškem vozu skupaj z bolnimi živalmi ali z živalmi, sumljivimi kužne bolezni, ali pa živali, ki so bile natovorjene, pregledane, napojene ali krmljene istega dne in na isti postaji ali ki so bile na ta ali oni način bodisi neposredno ali le posredno v dotiki z bolnimi ali kužne bolezni sumljivimi živalmi, kakor tudi živali, ki prihajajo iz krajev, odkoder so v poslednjih dneh prihajale na obmejno postajo bolne živali.
15. Pošiljke živali, namenjenih za provoz, se na ozemlju provozne države ne smejo iztovarjati niti pretovarjati. Če bi pa postala pretovoritev potrebna iz tehničnih razlogov, se sme izvršiti samo vpričo pristojnega državnega živinozdravnika in po možnosti samo na železniških postajah, ki imajo klanice, prikladne za taka opravila.
Krmljenje in napajanje živali iz pošiljk, namenjenih za provoz, oskrbujejo spremljevalci živali; spremljevalci morajo uporabljati svoje posode za vodo itd., ki jih morajo po uporabi s seboj vzeti. Živali pošiljk, namenjenih za provoz, ne smejo prihajati v stik z domačimi živalmi niti podredno niti neposredno, tudi ne med napajanjem ali krmljenjem.
Bolne živali se na ozemlju provozne države načeloma ne smejo raztovarjati ali pretovarjati; če bi pa bila pretovoritev iz tehničnih razlogov neizogibna, se sme opraviti samo vpričo pristojnega državnega živinozdravnika.
16. Ce se ugotovita v provozni pošiljki na ozemlju provozne države slinavka in parkljevka, je provozna država upravičena, prepovedati provoz živalim, sprejemljivim za to bolezen, ki so po izvoru z ozemlja, odkoder je prispela dotična provozna pošiljka, in to v obsegu, označenem v členu 8. to konvencije.
Pošiljke, ki so tedaj, ko se taka prepoved objavi, že na potu, se propuste v provoz, če prispejo brezhibne na mejno postajo.
17. Ce bi namembna država iz kakršnihkoli razlogov prepovedala uvoz živali iz izvorne države, ima ta prepoved za samogibno posledico ustavitev provoza skozi pi'ovozno državo.
Prav tako se postopa, če bi namembna država odklonila sprejem provoznih pošiljk, ki prispevajo na njeno mejo, v vsakem primeru, najsi je stanje pošiljke kakršnokoli.
18. Občasna poročila vsakih štirinajst dni o stanju živalskih kužnih bolezni morajo biti v obeh državah po-godnicah enotna in izdana, razen v jeziku dotične države, tudi v francoskem jeziku. Poročila morajo navajati: naziv bolezni tudi v latinskem jeziku, dalje imena banovin (okrožij), srezov (»okolij«), občin in vasi kakor tudi število zakuženih dvorcev ih vrste obolelih živali.
19. Bolgarija se zavezuje, predpisati in izvršiti vzdolž turške meje na svojem ozemlju registracijo (kataster) goved in bivolov, in to 15 km na globoko.
Goveda in bivoli, ki so po izvoru s tega ozemlja, se ne sprejemajo za prevoz črez kraljevino Jugoslavijo, če niso bili najmanj 40 dni pred odpremo na ostalem ozemlju kraljevine Bolgarije.
20. Da se odpravijo težave, ki bi se utegnile pojaviti med uporabljanjem te konvencije, bosta občevali osrednji veterinarski oblastvi obeh strank pogodnic v nujnih primerih med seboj neposredno.
Ta zapisnik je sestavni del sanitarno-veterinarne konvencije, podpisane danes, dne 24. maja 1934.
Zaključni zapisnik
k pogodbi o trgovini in plovitvi med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Bolgarijo.
Ob podpisu pogodbe o trgovini plovitvi med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Bolgarijo, ki se je sklenila na današnji dan, sta podala spodaj podpisana pooblaščenca naslednje izjave, ki so sestavni del pogodbe same:
K členu 1.
1. Dogovorjeno je, da določbe tega člena nikakor ne posezajo v predpise obeh strank pogodnic glede potnih listov, bivanja in izgona tujcev niti v zakone, ki urejajo zaščito domačega dela.
2. S t. zv. pečalbarji, ki hodijo iz Jugoslavije v Bolgarijo za zaslužkom, in prav tako tudi z vrtnarji, ki prihajajo iz Bolgarije v neke kraje Jugoslavije, je ravnati kakor doslej na podstavi vzajemnosti, pri čemer je upoštevati običajne posebne naredbe, ki so znane strankama pogodnicama; pri tem ne sme njih število biti manjše od doslej dovoljevanih kontingentov.
K členu 9.
Vsaka stranka pogodnica se zavezuje, priznavati za polnoveljavna potrdila o analizi, ki so jih izdala pristojna oblastva druge stranke pogodnice. Vendar pa oblast-vu uvozne države pravica, analizo preizkusiti, nikakor ni vzeta.
Da se zavarujejo vzajemnemu trgovinskemu prometu koristi, ki jih obsezajo določbe te pogodbe, smeta stranki pogoduici zahtevati, naj spremljajo potrdila o izvoru
zemeljske in tvorniške proizvode, namenjene za uvoz. Primeri, v katerih se potrdila o izvoru zahtevajo, morajo biti omejeni na najmanjšo mero. Potrdila o izvoru izdajajo ali trgovinske zbornice, katerim pripada odpoši-ljatelj, ali vsako drugo oblastvo ali gospodarska zajedni-ca, ki ju v ta namen odredi izvozna država in prizna namembna država. Konzularna viza se za potrdilo o izvoru ne zahteva.
Potrdil o izvoru poštnih zavojev in pošiljk ni treba za zavoje po 5 kg in manj, ki se uvažajo po zračni poti, kakor tudi ne za vzorce trgovinskih potnikov.
K členu 14., točki 3., in členu 15., točki 6.
Dogovorjeno je, da ostanejo takse kakor tudi zakonske določbe, ki jih uporabljata stranki pogodnici glede začasnega uvoza ali izvoza vnanjih obdevkov, v veljavi.
Kljub temu je uporabljati postopek po največjih ugodnostih.
K členu 18.
K točki 1.: Smatra se, da so sestavni del ladijskega inventarja dvigala, tudi če so začasno z ladij vzeta, da se uporabljajo na nabrežjih.
K Členom 18., 19., 20. in 21.
Določbe te pogodbe se ne uporabljajo na plovitev po notranjih vodah, ki niso sestavni del internacionaliziranega rečnega omrežja.
K členu 23.
Določbe točke 1. tega člena se ne nanašajo na tarif-; ne ugodnosti, dovoljene v korist človekoljubnih akcij ali akcij za narodno izobraževanje in tudi ne na ugodnosti, dovoljene za primer javne stiske, niti na ugodnosti, ki se dajo državnim uradnikom, kadar potujejo po svojih zasebnih poslih, in ugodnosti za službeni prevoz železniške, civilne in vojaške državne uprave.
Stranki pogodnici sta se sporazumeli, smatrati kot nedopustno odredbo v smislu tega člena samo pogoje za uporabo znižane tarife, ki jim je namen, izključiti od ukoriščanja znižane tarife podobno blago, toda tujega izvora. Nasprotno se ne smatrajo za nedopustno odredbo pogoji za uporabo znižane tarife, ki so se predpisali zato, da zavarujejo zadostitev potrebam notranje porabe glede določenega blaga ali da zavarujejo razvoj morskih in rečnih pristanišč, kakor tudi pogoji za uporabo,- ki jih nalagajo oziri na legitimno ukoriščanje železniškega omrežja, n. pr. pridobitev novih prevozov, znižanje trak-cijskih stfoškov itd.
Skladno s tem tolmačenjem se smatrajo:
1. za nedopustne odredbe:
pogoj domačega izvora za dotično blago;
zahteva, naj se deklarira blago pod nekim imenom, ki v trgovini ni znano ali ki se na tuje blago iste vrste ne da uporabljati;
pogoj, naj se prepelje blago do odpremne postaje s kamionom ali po zasebni industrijski železnici;
pogoj, naj se prepelje sirovina, iz katere je izdelano blago, ki se koristi z znižano tarifo, po domači železnici;
2. za dopustne ukrepe: pogoj notranje porabe;
pogoj kombiniranega prevoza po suhem, po vodi in po zraku;
pogoj, da izroči isti pošiljatelj v odrejenem času v prevoz določene najmanjše količine blaga;
pogoj, naj se istočasno preda v prevoz neko blago v količini, ki zadošča, da se sestavi cel vlak itd.
Uporaba notranjih tarif (lokalnih ali občnih) se dovoljuje samo, če so izpolnjeni vsi pogoji, predpisani z dotično tarifo.
K členu 25.
Ce smatra ob izjemnih razmerah ena stranka pogod-nica za potrebno, vzdrževati ali uvesti za določno blago uvozne ali izvozne prepovedi ali omejitve, se mora sporazumeti o tem z drugo stranko pogodnico, če ni o tem že predhodnega sporazuma.
Ko se izdajo odredbe zgoraj navedenega značaja, jih je treba uporabljati tako, da se s tem ne dela razloček v škodo druge stranke pogodnice. Njih veljavnost je omejena po trajanju vzrokov in okolnosti, ki so te odredbe povzročile.
Če je ena stranka pogodnica primorana, odrediti prepovedi ali omejitve glede proizvodov kakšne tretje države, jih mora odrediti tako, da kar najmanj škodijo trgovini druge stranke pogodnice.
Če smatra zbog odredbe prepovedi ali omejitve, ki jo je ena stranka pogodnica ukrenila ali jo šele ukrene, druga stranka pogodnica, da ima njena trgovina odtod znatno škodo in da je s tem ravnotežje te pogodbe omajano, sme zahtevati, naj se takoj prično pogajanja in sme, če se ta pogajanja v enem mesecu ne končajo uspešno, odpovedati to pogodbo z odpovedjo na tri mesece.
K členu 27.
Dogovorjeno je, da skliče razsodišče lahko samo vlada vsake stranke pogodnice, ne pa podrejena oblastva ali poedinci. Prav tako se skliče razsodišče šele po brezuspešnem poskusu, rešiti spor z vzajemnim sporazumom po diplomatski poti.
Vrhovni razsodnik ne more biti državljan ene države pogodnice niti prebivati na njenem ozemlju niti biti v razmerju odvisnosti ali v drugem podobnem razmerju proti eni obeh držav pogodnic niti biti član kakšnega drugega razsodišča, ki je v zvezi z eno obeh držav pogodnic.
Če se ne sporazumeta stranki pogodnici o vrhovnem razsodniku v mesecu dni, se poveri njegovo imenovanje v mesecu dni predsedniku upravnega odbora stalnega razsodišča v Haagu.
Prednji sklep ministrskega sveta stopi v veljavo in dobi obvezno moč na dan 1. julija 1934, prestane pa veljati, ko stopi v moč zakon o zgoraj navedeni trgovinski pogodbi s prilogami vred, ki so njen sestavni del.
V Beogradu, dne 27. junija 1934.
Minister	Predsednik	ministrskega
za trgovino in industrijo	sveta
Juraj Demetrovič s. r.	Nikola Uzunovič s. r.
Minister za zunanje posle	(Sledijo podpisi ostalih
B. D. Jevtič s. r.	ministrov.)
Banove uredbe.
627.
Objave
banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934.
II.	No. 19959/2.
Občina Lendava v srezu dolnjelendavskem bo pobirala od dneva te razglasitve dalje naslednje občinske trošarine:
a) od	100 1 vina Din	100’—,
b) od	100 1 vinskega	mošta Din	100'—,
c) od	100 1 piva Din	75'—,
č) od	lil stopnje alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5*—,
d) od	goveda nad 1	letom Din	25'—,
e) od	goveda pod 1	letom	Din	12'50,
f) od	prašičev Din	12'50,
g) od	drobnice Din	5'—,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20—40.
Kraljevska banska uprava Dravsko banovine y Ljubljani,
dne 26. septembra 1934.
628.
Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine.
A. Državni uslužbenci.
Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine z dne 3. oktobra 1934, I. No. 7717/1, je bila K o s M a r a, upravno-pisarniška uradnica X. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Mariboru levi breg, premeščena po potrebi službe k sreskemu načelstvu v Dolnji Lendavi.
Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine z dne 4. X. 1934, I. No. 7680/1, je bil V o k a 1 J o s i p, arhivski uradnik IX. položajne skupine pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani, po potrebi službe premeščen k sreskemu načelstvu v Gornjem gradu.
•
Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine z dne 25. septembra 1934, I. No. 7522/1, je bil Bizjak' Peter, policijski agent II. razreda pri upravi policije v Ljubljani, premeščen po potrebi službe h komisariatu železniške in obmejne policije na Jesenicah.
Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine z dne 25. IX. 1934, I. No. 7529/1, je bil Ščavničar V i n k o , podnadzornik policijskih agentov-pripravnik’ pri upravi policije v Ljubljani, premeščen po potrebi službe h komisariatu železniške in obmejne policije na Rakeku.
B. Banovinski uslužbenci.
Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine z dne 22. IX. 1934, I. No. 2537/2, je postavljen Brandsteter Ignacij, banov. rač. kontrolor VII. položajne skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za banov. rač. inšpektorja v VI. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine z dne 20. IX. 1934, I. No. 4154/3, je postavljen Nemec Ivan, banovinski uradniški pripravnik IX. polož. skupine, ki vrši dolžnosti sreskega kmetij, referenta pri sreskem načelstvu v Konjicah, za banovinskega ekonoma v. d. sreskega kmetijskega referenta v IX. polož. skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine z dne 3. oktobra 1934, I. No. 4808/3, je bil postavljen inž. Peternel Miroslav za banovinskega uradniškega pripravnika pri banovinski kmetijski šoli na Grma pri Novem meštu.
629.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 162 z dne 17. julija 1934.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
80.	junija 1934 je bil postavljen po potrebi službe pri tobačni tovarni v Ljubljani za direktorja tovarne-mono-polskega svetnika IV. položajne skupine 1. stopnje Jili Edvin, monopolski svetnik iste položajne skupine in stopnje ter direktor tobačne tovarne v Sarajevu.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 29. junija 1934, št. 52625/111, so bili postavljeni: za davčnega inšpektorja VI. polož. skupine davčne uprave v Ormožu Štrekelj Alojzij, davčni inšpektor iste položajne skupine davčne uprave v Laškem, po potrebi službe; za davčnega inšpektorja VI. položajne skupine davčne uprave v Laškem Adamič Franc, davčni inšpektor iste položajne skupine davčne uprave v Škofji Loki, po potrebi službe; za višjega davčnega kontrolorja VI. položajne skupine davčne uprave Ljubljana-mesto Devetak Slavko, višji davčni kontrolor iste položajne skupine davčne uprave v Gornjem gradu, na prošnjo; za višjega davčnega kontrolorja VI. položajne skupine davčne uprave Maribor okolica Gril Franc, davčni inšpektor iste položajne skupine davčne uprave v Slovenski Bistrici, na prošnjo; za višjega davčnega kontrolorja VI. položajne skupine davčne uprave v Kranju Žabkar Karel, davčni inšpektor iste položajne skupine davčne uprave v Ormožu, na prošnjo; za davčnega kontrolorja VIL položajne skupine davčne uprave v Škofji Loki Avšič Ludvik, davčni kontrolor isle položajne skupine davčne uprave v Prevaljah, na prošnjo; za davčnega kontrolorja VIL položajne skupine davčne uprave v Slovenski Bistrici Čeplak Dragotin, davčni kontrolor iste položajne skupine davčne uprave v Dolnji Lendavi, po polrebi službe.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 29. junija 1934 je bil premeščen po potrebi službe k centralni carinski blagajni v Ljubljani za carinskega kontrolorja VIT. položajne skupine Bukavec Ivan, carinski kontrolor iste položajne skupine carinarnice v Ljubljani.
Številka 163 z dne 18. julija 1934.
Z odlokom generalnega direktorja in po pooblastilu ministra za promet z dne 24. junija 1934 je bil preme-
ščen Soklič Franc, pomožni oficial X. položajne skupine delavnice v Mariboru, strojnega oddelka generalne direkcije, v delavnico v Nišu v področju istega oddelka in direkcije.
Številka 164 z dne 19. julija 1934.
Z	ukazom	Njegovega Veličanstva kralja	z	dne
29, junija 1934 je bila upokojena Bregant Ana, učiteljica v Rušah in uradnik VI. polož. skupine s 1. period-skim poviškom s pravico do pokojnine, ki ji pripada po službenih letih.
Z	ukazom	Njegovega Veličanstva kralja	z	dne
29. junija 1934 sta bili upokojeni s pravico do pokojnine, ki jima pripada po službenih letih, Mavrič Ana, učiteljica v Gornji Radgoni in uradnik VI. polož. skupine z 2. periodskim poviškom, ter Jovanovič Milica, učiteljica v Topolšici, uradnik VI. položajne skupine.
Z	ukazom	Njegovega Veličanstva kralja	z	dne
29. junija 1934 je bila upokojena s pravico do pokojnine, ki ji pripada po službenih letih, Furlan Ana, učiteljica v Sostrem, uradnik VIL položajne skupine.
Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 13. julija 1934, I. štev. 29222, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati knjigo »Struggle« od Luja Adamiča, izdano v Los Angelesu.
Z	odlokom	ministrstva za notranje posle	z	dne
14.	julija 1934, I. št. 47011/33, je prepovedano	uvažati
v našo državo in v njej razširjati knjigo »Braunbuch iiber Reichstagsbrand und Hitler-Terror«. Ta prepoved se razširja tudi na drugi del navedene knjige, ki je izšla z naslovom »Dimitroff contra Goli ringi v Parizu.
Številka 165 z dne 20. julija 1934.
Z	ukazom	Njegovega Veličanstva kralja	z	dne
29. januarja 1934 sta napredovala: v IV. položajno skupino 2. stopnje Mlakar Novak, profesor realne gimnazije v Mariboru, dosedanji uradnik V. položajne skupine in v VI. položajno skupino Mežan Janez, profesor realne gimnazije v Novem mestu in uradnik VIL položajne skupine.
Z odlokom pomočnika ministra za finance z dne
19.	junija 1934, št. 43008/111, so bili postavljeni: za davkarja VIII. položajne skupine davčne uprave v Prevaljah Šnab 1 Stanko, davkar iste položajne skupine davčne uprave v Višnji gori, po potrebi službe; za davkarja VIII. položajne skupine davčne'uprave v Logatcu Gogala/Vladimir, davkar iste polož. skupine davčne uprave v Kamniku, po potrebi službe; za davkarja VIIT. položajne skupine davčne uprave Ljubljana-mesto Eržen Josip, davkar iste položajne skupine davčne uprave v Logatcu, na prošnjo; za pomožnega davkarja IX. polož. skupine davčne uprave v Konjicah Bedernjak Teodor, pomožni davkar iste polož. skupine davčne uprave v Ptuju, po potrebi službe; za pomožnega arhivarja X. položajne skupine davčne uprave v Kamniku Divjak Josip, pomožni arhivar iste položajne skupine davčne uprave v Kozjem na prošnjo.
Dovolitev uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 14. julija 1934, I. št. 29508, je dovoljeno uvažati v našo državo in v njej razširjati časopis »Tagblatt«, ki izhaja v Gradcu.
Izdaja kraljevska hanska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska in zalaga; Tiskarna Merkur d, d. v Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mikalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 81. kosu V. letnika z dne 10. oktobra 1934.
Razglasi kraljevske banske uprave
VIII. No. 5130/1.	2362
Razglas.
Na osnovi § 5. zakona z dne 16. julija 1892., drž. zak. št. 202, se je vpisala »Složnost«, registrirana pomožna blagajna v Ljubljani, v register pomožnih biagajn pri banski upravi v Ljubljani na podstavi pravil, ki so jih predložili g. Wagner Rudolf in tovariši v Ljubljani.
Namen te blagajne je zavarovati pogrebnino.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 5. oktobra 1934.
V. No. 98/80.	2361—3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo gradbenih del za izvršitev regulacijskih del na krški Savi
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo v skrajšanem roku 10 dni na dan 22. oktobra 1934 ob 11. uri dopoldne, v sobi štev. 46
tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Gledališka ul. 8/IV. Pojasnila se dobivajo med uradnimi urami isto-tam.
Ponudbe je predložiti za vsako posamezno zgradbo posebej, in sicer za iste proračunske zneske, kakor so razvidni iz razglasov prve javne ponudbene licitacije, objavljene v prilogah k »Službenim listom« št. 75, 76 in 77 iz leta 1934.
Podrobnosti razpisa in pogoji so razvidni na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 8. oktobra 1934.
*
V. No. 102/184.	2308—3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za regulacijo Savinje nizvodno od Grenadirjeve brvi pod Celjem do izpod Tremcr-skega železniškega mostu
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 31. oktobra 1934 ob 11. uri dop. v prostorih tehničnega razdelka pri sre-skem načelstvu v Celju.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki so na razpolago med uradnimi urami Pri tehničnem razdelku pri sreskem načelstvu v Celju.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša Din 2,116.997-14.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 28. septembra 1934.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
P 1007/33-8.	2350
Oklic.
Tožeča stranka: Kr. Hirsclil in sinova, tvrdka z manulakturnim blagom v Murski Soboti, ki jo zastopa dr. Šomen Ludvik, odvetnik v Murski Soboti, je vložila proti toženi stranki: 1. Kolmau-ku Alojzu, tovarniškemu delavcu in
2.	ženi Kolmanko Mariji, roj. Lang, obema posestnikoma v Pertoči št. 54, zaradi plačila 5710 Din, 550 Din, 125 Din, 652’50 Din, 7037'50 Din s pp. k opr. št. P 1007/33 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 13. decembra 1934 ob 10. uri dop. pred tem sodiščem v izbi št. 23.
Ker je bivališče prvotožene stranke Kolmanka Alojza neznano, se postavlja g. dr. Vesnik Slavko, odvetnik v Murski Soboti, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče v Murski Soboti, odd. II., dne 17. septembra 1934.
I R 499/34	2338-3-1
Amortizacija,
Na prošnjo Cerkveno-konkurenčnega odbora za župnijo v Celju, načelnik dr. Juro Hrašovec, odv. v Celju, se uvaja postopanje za amortizacijo naslednjih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik poziv-lje, da uveljavi tekom 6 mesecev, po-čenši z 2. oktobrom 1934 svoje pravice. Sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Vložna kontokorentna knjižica Kmetske posojilnice, št. 37/11, prvotno lastnega doma št. 300 s prvotno vlogo od
2.	junija 1930 v znesku Din 1'60, ki je znašala dne 15. aprila 1934 z obrestmi vred Din 27.84C—.
Sresko sodišče v Celju, odd. I., dne 2. oktobra 1934.
Og 51/34-2.	2354-3-1
Amortizacija.
Na prošnjo Mestne hranilnice v Mariboru se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice, ki jo je prosilka
baje izgubila, ter se njen imetnik po-zivlje, da uveljavi tekom šestih mesecev svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je hranilna knjižica brez moči.
Oznamenilo: Hranilna knjižica Mestne hranilnice v Mariboru št. 3017, glaseča se na ime Kristl Paulina, z vlogo Din 53.494'40.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IV.,
dne 5. oktobra 1934.
I 226/33-17.	2337
Ustavitev dražbenega postopanja.
Pri prisilni dražbi dne 14. IX. 1934 ni bila stavljena nobena ponudba. Zaradi tega se s sklepom z dne 27. VI. 1934, posl. štev. I 226/33—9, dovoljena prisilna dražba nepremičnin vi. št. 77 k. o. Križe ustavlja v smislu § 151. i. r.
Pred potekom pol leta se ne more vnovič predlagati dražbeno postopanje.
Ker je terjatev zahtevajoče stranke zemljeknjižno zavarovana, naj podpisano sodišče kot zemljeknjižno sodišče izbriše vse na dražbeno postopanje se nanašajoče zemljeknjižne zaznambe. Sresko sodišče v Tržiču, dne 14. septembra 1934.
I 226/34-12.	2335
Ustavitev dražbenega postopanja.
Pri prisilni dražbi dne 21. IX. 1934 se ni stavila nobena ponudba. Zaradi tega se s sklepom z dne 2. VIII. 1934, posl. št. I 226/34—5, dovoljena prisilna dražba nepremičnin vi. št. 24 in 136 k. o. Stenično ustavlja v smislu § 151. i. r.
Pred potekom pol leta se ne more vnovič predlagati dražbeno postopanje.
Ker je terjatev zahtevajoče stranke zemljeknjižno zavarovana, naj podpisano zemljeknjižno sodišče izbriše vse na dražbeno postopanje se nanašajoče zemljeknjižne zaznambe.
Sresko sodišče v Tržiču, dne 21. septembra 1934.
jj.
I 170/34-11.	2336
Ustavitev dražbenega postopanja.
Pri prisilni dražbi dne 7. IX. 1934 ni bila stavljena nobena ponudba. Zaradi tega se s sklepom z dne 24. VI. 1934, opr. št. I 170/34—7, dovoljena prisilna dražba nepremičnin vi. št. 76 in 171 k. o. Tržič ustavlja v smislu § 151. i. r.
Pred potekom pol leta se ne more vnovič predlagati dražbeno postopanje.
^e.r J«, terjatev zahtevajoče stranke zemljeknjižno zavarovana, naj podpisa-,no ,®0(Iišče kot zemljeknjižno sodišče izbriše vse na dražbeno postopanje se nanašajoče zemljeknjižne zaznambe. Sresko sodišče v Tržiču, dne 7. septembra 1934.
I 72/34-23.	2344
Dražbeni oklic.
Dne 16. oktobra 1934 ob poide v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Ormož, vi. štev. 40, d. o. Plešivec, stavbišče s hišnim in gospodarskim poslopjem, stavbišče z viniča-rijo, dva vinograda, dva pašnika in gozd v izmeri 4 ha 66 a 5 m2, v skupni cenilni vrednosti Din 95.197'65, in vi. št. 40, d. o. Sv. Miklavž, stavbišče s hišnim in gospodarskim poslopjem, vinograd, vrt, gozdova in pašnik v izmeri 2 ha 16 a 99 m2 v cenilni vrednosti Din 43.516'90.
Najmanjši ponudek: Din 92.476'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ormožu, dne 7. septembra 1934.
*
I 159/34-9.	2352
Dražbeni oklic.
Dne 9. novembra 1934 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Mirna, vlož. št. 76 in 684.
Cenilna vrednost: Din 17.517'50.
Najmanjši ponudek: Din 11.931'66.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Trebnjem, dne 29. junija 1934.
«1»
I 1102/34—7	2307
Dražbeni oklic.
Dne 12. novembra 1 934 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Gotna vas, vi. št. 111.
Ceniina vrednost: Din 29.769‘10.
Najmanjši ponudek: Din 19.846-66.
Pred začetkom dražbe je položiti va-dij znesek Din 2976-— v gotovini ali pa v vrednostnih papirjih, ki so sposobni za vlaganje novcev varovancev.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, Je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni okl ic, ki je nabit na uradni deski tega •odišča.
Sresko sodišče v Novem mestu, dne 24. septembra 1934.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale'so se nastopne firme:
1010.
Sedež: Ljutomer.
Dan vpisa; 27. septembra 1934.
Besedilo: »Martinušič in drug« tovarna usnja, družba z o. z.
Obratni predmet: izdelovanje usnja na tovarniški način in trgovina z istim, ter s sirovimi kožami.
Družbena pogodba z dne 22. septembra 1934.
Višina osnovne glavnice: Din 100.000.
Na to vplačani zneski v gotovini; Din 100.000'—.
Poslovodje: Martinušič Gjuro, prokurist v Ljutomeru štev. 15.
Za namestovanje upravičen: poslovodja.
Podpis firme: Besedilo firme podpisuje poslovodja samostojno ter podpisuje tvrdko na ta način, da od kogarkoli napisanemu, natisnjenemu ali s pečatom odtisnjenemu besedilu tvrdke pristavi svoje lastnoročno znamenje.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 27. septembra 1934.
Fi 38/34 — Rg C II 109/1
1011.
Šedež: Maribor.
Dan vpisa: 27. septembra 1934.
Besedilo: »Pavel Kunstek in drug«, tovarna ovratnikov in perila, družba z omejeno zavezo v Mariboru.
Obratni predmet: Predmet družbenega podjetja je: izdelava, predelava, nakup in prodaja moškega in ženskega perila in ovratnikov vsake vrste tudi na tovarniški način ter nakup in prodaja vseh v to stroko spadajočih potrebščin, sirovin, polfabrikatov in izgotovljenega blaga. Družba je pa tudi upravičena nakupovati in prodajati druge predmete in opravljati trgovske posle vsake vrste.
Družbena pogodba z’ dne 24. septembra 1934, posl. štev. 1043.
Višina osnovne glavnice: Din 100.000.
Na to vplačani' zneski v gotovini: Din 65.000'—.
Poslovodje: Kunstek Pavel, trgovec v Mariboru, Cvetlična ulica 29.
Za namestovanje upravičen: Družbo zastopajo poslovodje sodno in izvensodno in podpisujejo družbeno tvrdko prav-noveljavno tako, da pristavijo pod po komerkoli napisano ali s štampiljko odtisnjeno ali natisnjeno tvrdkino besedilo, in sicer vsak poslovodja, ki je ob enem tudi družabnik družbe, samostojno, poslovodje, ki niso ob enem tudi družabniki družbe, pa samo skupno (kolektivno) s še enim družabnikom ob enem poslovodjem družbe svoj svojeročen podpis.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. HI.,
dne 27. septembra 1934.
Fi 39/34 - Rg C 11 110/1
1012.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa; 27. septembra 1934.
Besedilo: Ledi & Fabrici, gradbeno podjetje in tehnična pisarna v Mariboru.
Obratni predmet: izvrševanje vseh v gradbeno stroko spadajočih del in obr-tov.
Družabna oblika:	Javna	trgovska
družba od 20. septembra 1934.
Družabniki:	Ledi	Ivan,	arhitekt v
Ljubljani, Gosposvetska cesta 4, Fabrici Ervin, arhitekt v Mariboru, Smetanova ulica 33.
Za namestovanje upravičen je družabnik Ledi samostojno.
Podpis firme: Družabnik Ledi podpisuje firmo na ta način, da podpiše pod tiskanim, pisanim ali s štampiljko odtisnjenim besedilom tvrdke imena »Ledi & Fabrici«.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 27. septembra 1934.
Fi 41/34 - Rg A III 261/1
Konkurzni razglasi
1013.
St 7/34—25.	2357
Oklic.
V konkurzni stvari o imovini tvrdke Jugosport, reg. zadr. z o. z. v Ljubljani se določa ugotovitveni narok na dan 7. novembra 1934 ob 9. uri pri podpisanem sodišču v sobi št. 139.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 4. oktobra 1934.
*
1014.
Por 46/34-2.	2358
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Jerka Franca, posestnika in opekarnarja v Črnučah št. 10.
Poravnalni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Poravnalni upravnik: dr. Tominšek Stanko, odvetnik v Ljubljani.
Narok za sklepanje poravnave pri podpisanem sodišču, soba št. 139 dne 23. novembra 1934 ob 9. uri.
Rok za oglasitev do 17. XI. 1934. Poravnalna kvota 50%.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 5. oktobra 1934.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Št. 2486.	2347
Razpis.
Občina Predoslje, srez Kranj, razpisuje pogodbeno mesto občinskega delovodje. šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole z izpitom. Varščina Din 5000'—.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe 0 občinskih uslužbencih, je vložiti pri lej občini tekom enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu«.
Uprava občine Predoslje, dne 6. oktobra 1934.
Štev. 1361.	23G0
Razpis.
Občina Rogaška Slatina, srez Šmarje Pri Jelšah, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje. Šolska izobrazba srednja ali njej enaka strokovna šola z maturo. Varščina Din 5000'—.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe 0 občinskih uslužbencih, je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini.
Občina Rogaška Slatina, dne 6. oktobra 1934.
*
2333
Razpis.
Občina Zagradec razpisuje mesto občinskega delovodja-pripravnika.
Pogoji za sprejem: štiri razredi srednje ali njej enake strokovne šole.
Prošnje z vsemi potrebnimi listinami Po Čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih (»Služb, list« št. 22/184—1934), Pravilno kolkovane, je vložiti najpozneje do 5. novembra 1934 pri upravi podpisane občine.
Občina Zagradec, srez Novo mesto, dne 1. oktobra 1934.
*
Št. 668.	2324—3—2
Razglas o licitaciji.
Sreski cestni odbor Kranj razpisuje oddajo gradbenih del za razširitev banovinske ceste II. reda, štev. 118, J km 20 pri Delavskem domu v Kranju, k javno pismeno ponudbeno licitacijo lla dan 20. oktobra 1934, ob 11. uri dop. ^ pisarni sreskega cestnega odbora v branju.
Ponudbe naj se glase v obliki po-Phsta v odstotkih (tudi z besedami) na ?n_esek odobrenega uradnega proračuna uin 53.180 — (petdeset tri tisoč eden s*° osemdeset dinarjev).
Predpisana kavcija znaša Din 5318'— naše in Din 10.636'— za tuje državen e.
. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se "obivajo proti povračilu napravnih strokov med uradnimi urami v pisarni reskega cestnega odbora v Kranju.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz Oglasa o licitaciji v »Službenih novi-in na razglasni deski sreskega ri^elstva v Kranju in na razglasni eski občine Kranj.
Sreski cestni odbor v Kranju, dne 5. oktobra 1934.
H1
2275-3-2
Razpis.
^.Uprava mestne občine Jesenice ražnje na dan 20. oktobra 1934 pisme-
no licitacijo za nabavo 15 ton premoga-kosovca za občino in 80 ton za osnovno šolo.
Ostali pogoji pri podpisani.
Uprava mestne občine Jesenice (Gor.),
dne 26. septembra 1934.
*
E. R. No. 8663.	2293-3—3
Razpis.
Za nabavo govedine, teletine, suhega svinjskega mesa, šunke, govejih vampov, telečjih jeter in bikovega mesa za mesne izdelke Občni državni bolnici v Ljubljani v času od oktobra 1934 do
81.	marca 1935 se razpisuje po naročilu ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, O. Br. 19350 z dne
25.	septembra 1934, tretja ofertna licitacija, ki se bo vršila po določilih čl. 89. v zvezi s čl. 82. ter ostalih predpisih zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za izvrševanje istega dne Iti. oktobra 1934 ob enajsti uri v pisarni upravnika Občne državne bolnice v Ljubljani.
Pogoje kakor tudi druga navodila z navedbo višine potrebne kavcije za posamezne vrste blaga za udeležbo pri licitaciji daje uprava bolnice.
Uprava Občne drž. bolnice v Ljubljani, dne 28. septembra 1934.
%
Št. 4497.	2294-3-3
Razpis nabave mesa.
Uprava drž. zdravilišča za tuberkulozo v Topolšici razpisuje na osnovi či. 94. zak. o državnem računovodstvu
11.	ustno licitacijo za dobavo svežega mesa na dan
15.	oktobra 1934 ob 11. uri v pisarni uprave.
Vsa pojasnila glede družbenih pogojev in višine kavcije daje uprava. Uprava Drž. zdravilišča za tuberkulozo v Topolšici, dne 29. septembra 1934.
*
Št. 10966/11.	2351
Razpis.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za prometno upravo Zabukovca na dan 17. oktobra t. I. dobavo 1200 kg vulkanskega olja, 600 kg cilinderskega olja in 300 kg tovotne masti. Pogoji pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 2. oktobra 1934.
*
Ši. II. F. 2503/1—1934.	2341
Razpis.
Oblastna uprava bolniškega fonda pri direkciji drž. železnic v Ljubljani razpisuje na podlagi pravilnika za zdravniško službo bolniškega fonda drž. prometnega osebja službo honorarnega prometnega zdravnika s sedežem v Šlovenjgradcu.
Prosilci morajo:
1. biti doktorji vsega zdravilstva in imeti diplomo, ki velja v naši državi,
2. biti državljani kraljevine Jugoslavije,
3. biti popolnoma vešči slovenskega ali srbskohrvatskega jezika,
4. imeti splošno in lokalno pravico prakse,
5. biti zdravi in imeti zmožnost razločevati barve,
6. dati pismeno izjavo, da pristanejo v polnem obsegu na navedeni pravilnik, in
7. predložiti detajliran curriculum vi-tae in navesti vse sedanje službe ter višino honorarja za vsako posamezno službo. Navedbe je treba podkrepiti z akademsko častno besedo. Če je prosilec v državni ali samoupravni službi, mora predložiti tudi dovoljenje za sprejem službe pri bolniškem fondu.
Zdravniki, stari nad 60 let se ne upoštevajo.
Pravilnik za zdravniško službo boln. fonda drž. prometnega osebja je na vpogled pri načelniku postaje Slovenj-gradec in pa pri podpisani upravi, ki daje tudi podrobne informacije.
Z zahtevanimi dokumenti opremljene in pravilno kolkovane prošnje naj prosilci vlože do 30. oktobra 1934 na oblastno upravo boln. fonda pri direkciji drž. železnic v Ljubljani, Celovška c. 4. Oblastna uprava bolniškega fonda pri
direkciji drž. železnic v Ljubljani, dne 6. oktobra 1934.
*
Broj: 21.418/1934.	2353
Oglas licitacije.
Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu održače na dan 20. oktobra 1934 u uredskim prostorijaina Okružnog ureda za osiguranje radnika u Subotici u 12 sati pre podne javnu pismenu ofer-talnu licitaciji! za sveukupne radnje za novogradnju zgrado oporavilišta u Pa-liču.
Ponude se imaju podneti propisno taksirane, prema odredbama T. Br. 25 taksene tarife Zakona o izmenama i do-punama Zakona o taksama od 25 marta 1932 (Sl. N. 26/3 br. 196). na originalnom formulam pouuda i predi’ačuna i to na jedinične cene stalne u dinarima.
Ponude, koje moraju biti opremljene po uslovima licitacije, imaju se predati ili poštom dostaviti u zapečačenom omotu do gore označenog roka Okružnom m edu za osiguranje radnika u Subotici.
Ponude, koje nebi odgovarale propi-sanim uslovima, neče se uvažiti, isto tako i naknadno te brzojavno podnesene ponude.
Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu pridržaje si pravo prihvatiti r.ajpovoljniju ponudu i ako nije najjefti-rija, može licilaciju i poništiti, te nije dužan obrazložiti svoj postupak.
Kauciju u iznosu od 5% za domače državljane, a 10% za strane imade svaki nudioc položiti na dan licitacije na blagajni Okružnog ureda za osiguranje radnika u Subotici, najkasnije do il čusova.
Kao kaucija mogu služiti: 1. Nevinku-lirane uložne knjižice koje velebanke ili gotov novac; 2. Državni vrednostni papiri računajuči ih po otpisu Ministar-stva finansija, odelenja držav, računovodstva od 27. decembra 19153 broj
II.	166.546 (»Službene Novine« od 29. decembra 1933. br. 300); 3. Uložnica Državne hipotekarne banke, založnice i komunalne obveznice, koje je Ministar finansija oglasio podesnima za kaucije i priznao im pupilarnu sigurnost sve po berzanskom tečaju ali ne preko nomi-nale, konačno 4. Garantno pismo kojeg novčanog zavoda prvog reda koji je re-gistrovan kod generalnog inšpektorata Ministarstva finansija, kao ovlašten na izdavanje garantnih pisma, samo kao privremena kaucija, koju dostaoc u roku od 8 dana izmenjuje sa jed ioni od ostalih spomenutih kaucija.
Svaki ponudjač ima komisiji prido-neti pismeno uverenje svoje nadležne trgovačko-zanatlijske komore (esnafa ili sindikata) ili uverenje Ministarstva gradjevina o pravu učestvovanja kod javnih licitacija, o državljanstvu, upla-čenom porezu, te potvrdu o položenoj kauciji.
Dostaoc radnje imade ovu kaciju po-visiti prigodom potpisa ugovora na 10% (strani na 20%) ugovorne sume.
Isplata zaslužbine izvršavače se pri-znanicama providnjenim taksenim markama u iznosu od 0'5% svote koja se podiže nakon odbitka državne takse prema odredbama T. Br. 262 i 263 tak-sene tarife Zakona o izmenama i dopu-nama Zakona o taksama od 25 marta 1932 (Sl. N. 26/3 br. 196). Prigodom is-plate zaslužbine plača poduzetnik \% ugovorene takse, na ime državne pristojbine za pravni posao, te banovinsku prenosnu taksu.
Sve uslove licitacije mogu nadmetači dobiti kod Središnjeg ureda za osigu-ranje radnika u Zagrebu, te kod Okruž-nog ureda za osiguranje radnika u Subotici. Cena uslova i predračuna te planova je Din 100'—.
Za vreme raspisa mogu interesenti dobiti eventualna nužna razjašnjenja u tehničkom otseku Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu. Miha-novičeva ul. br. 3 soba 418, te kod Okružnog ureda za osiguranje radnika u Subotici.
U Zagrebu, dana 1. oktobra 1934 god.
Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu.
*
Br. 3649/1934.	2346
Predmet: Vojnih obvezanika nepozna-tog boravišta — potraga.
Potraga.
Potražuju se slijedeči vojni obveza-nici:
1. Ribič (Barbare) Franjo, r. g. 1886,
2. Vukovič (Mirka) Franjo, r. g. 1890,
3. Filipič (Roze) Šandor, r. g. 1892,
4. Arnuša (Franje) Gabrijel, r. g. 1894,
5. Flojhar (Klare) Ivan, r. g. 1894,
6. Šandor (Antuna) Autun, r. g. 1901,
7. Gasparič (Juliusa) Josip, r. g. 1902,
8. Levačič (Mije) Viktor, r. g. 1903,
9. Kovačič (Mirka) Stjepan, r. g. 1906,
10. Horvat (Andrije) Josip, r. g. 1908,
11. Zmazek (Franje) Antun, r. g. 1909,
12. Božič (Ignaca) Ju raj, roj. g. 1910,
13. Levačič (Mije) Albert, r. g. 1911,
14. Fic (Franje) Petar, roj. god. 1912,
15. Jambrovič (Marije) Pavao, r. g. 1914. Pošto su isti nepoznatog boravišta,
raspisuje se za njima potraga.
U slučaju pronalaska umoljavaju se nadležne vlasti, da izvole njihovo bo-ravište priobčiti potpisanoj opčinskoj upravi.
Opčinska uprava u Štrigovi,
dne 6. oktobra 1934.
Štev. 1349/34.
*
Objava.
2349
Po § 8. adv. zakona se objavlja, da je gospod dr. Maček Viktor z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedežem v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 3.
V Ljubljani, dne 6. oktobra 1934.
Za odbor Advokatske komore v Ljubljani
predsednik: dr. Žirovnik Janko s. r.
*
Štev. 1336/34.	2348
Objava.
Po § 8. adv. zakona se objavlja, da je gospod dr. Pokorn Jože z današnjim dne vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedežem v Škofji Loki.
V Ljubljani, dne 5. oktobra 1934.
Za odbor Advokatske komore
v Ljubljani
predsednik: dr. Žirovnik Janko s. r.
Štev. 1355/34.	*	2363
Objava.
Gospod dr. Suyer Albin, advokat v Ljubljani, se je dne 6. oktobra 1934 odpovedal izvrševanju advokature in je bil na lastno prošnjo izbrisan iz imenika advokatov.
Za prevzemnika pisarne po § 44/f adv. zakona je' bil imenovan gospod dr. Sajovic Josip, advokat v Ljubljani, Gosposka ulica 3.
V Ljubljani, dne 6. oktobra 1934.
Za odbor Advokatske komore
v Ljubljani
predsednik: dr. Žirovnik Janko s. r.
Razne objave
2340-3-1
Poziv upnikom.
Podpisana likvidacijska firma poziva svoje upnike, da ji prijavijo svoje eventualne terjatve najkesneje v petnajstih dneh, računši od dneva objave.
Prijave, ki bi došle po tem roku, se ne bodo upoštevale.
Agrarna zajednica v Zg. Polskavi v likvidaciji, reg. zadruga z neomejeno zavezo. Zg. Polskava, dne 2. oktobra 1934.
Tajnik:	Predsednik:
Ivan Fideršek s. r. Zupanič Jožef s. r.
pos. v Zg. Polskavi štev. 10.
•J;
2290—3—3
Poziv upnikom.
Kmetska hranilnica in posojilnica v Gradacu, Belakrajina, registrovana zadruga z neomejeno zavezo se je razdru-žila in prešla v likvidacijo. Poziva morebitne upnike, da prijavijo svoje terjatve.
Julij Mazelle s. r., likvidator Kmetske hranilnice in posojilnice, Gradac.
*
2342
Objava.
Orožni list reg. štev. 275, izdan od sreskega načelstva v Ljubljani, št. 6388/3 iz leta 1929., mi je bil aprila 1933 ukraden. Proglašam ga za neveljavnega.
Anžič Miha s. r., D obru nje 57.
*
Objava.
2334
Izgubil sem orožni list za nošnjo puške dvocevke, ki mi je bil izdan od sres. načelstva v Laškem dne 26. III-1933 pod št. 3/80/1, in ga preklicujem kot neveljavnega.
Laško, dne 4. oktobra 1934.
Gracer Alojz s. r. gostilničar v Laškem št. 128.
*
Objava.
2364
Izgubil sem prometno knjižico za bicikel. Knjižica ima številko 55014 in se glasi na ime: Kerec Janez, Križevci (Prekmurje).
Proglašam jo za neveljavno.
V Križevcih, dne 22. septembra 1934.
Kerec Janez s. r.
*
2332
Objava.
Izgubila sem izpričevalo IV. razreda drž. realne gimnazije v Mariboru na ime Olga Toplak ter ga proglašam za neveljavno.
Olga Toplak s. r., Maribor.
*
2345
Objava.
Izgubil sem evidenčno tablico bicikl3 št. 95.729—2—5 in jo proglašam za ne' veljavno.
Vovk Ivan s. r-’ rudar v Vrbjn> pošta Žalec.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: 0. Mihalek v Ljubljani.