& 62 let Gorenjski časnik od leta 194; Prvi predhodnik tednik Coríniec lcta rooo PETEK, 13. FEBRUARJA 200Q Leto LXII, St. IZ, cena 1,35 EUR, 19 I IRK Odgovorna urednica: Marija VolČiax izhaja oa torkih IN OB PEÎXIH naklada: 22.000 izvodov w»-vť.core ří tskl gus.sj # razsipanje zdravstvu Tudi v zdravstvu bodo morali zategniti pas, a zakaj bi morali skrčiti pravice najbolj ranljivih, so protestirali 7 sindikatih. Danica Zavri Žiebir med drugim prihranili tudi z sipanju. Spomnimo se razpi- .....................................................................omejevanjem pravice do bol» sov o operacijskih mizah in Kranj • Kriza je zajela že veiik niSkih odsotnosti: najdaljša provizij, ki so jih pri tem do- dei slovenskega gospodar- bolniška, za katero se ljudem bili posamezni "poslovneži", stva, vsak dan sliiimo o tem, še plačuje nadomestilo, bi spomnimo se zavlačevanj pri kako bodo v podjetjih bodisi bila leto dni, prve tri dni bol- gradnji otroSke klinike ali skrajševali delovni Čas, bodisi niške odsotnosti pa bi biJo onkolc^kcga inštituta, seda- bo ob delo več sto delavcev, brez vsakega nadomestila, njega stanja na mariborski Na borzah dela bo več tísoí Sindikati so šli pokond, Češ onkologiji, zaradi katerega se novih brezposelnih, Številni da bodo ukrepi najbolj priza- morajo Številni bolniki voziti bodo v prihodnjih mesecih deli tiste, ki že sedaj težko ži- v Ljubljano, pregiešnih dra- živeli z nizkim nadomesti- vijo in da bodo ljudje prisilje- gih zdravil, s katerimi farma- lom ali socialno pomočjo. ni delati bolni. Najbolj raniji- cevtska industrija kuje velike Vlada ponuja paket varčcval- vi so ljudje, ki delajo za nizko dobičke, ali ne nazadnje na nih ukrepov in napoveduje, (mnogi tudi za rmnimalno) nekatera visoko plačana da bo treba zategovati pas plačo. Bolniško nadomestilo zdravniška dežurstva. Tokrat povsod, v gospodarstvu, javni je že tako nižje od plače, ne- so protestirali sindikati, bolj upravi, zdravstvu... Sindikal- kaj brezplačnih dni pa bi nji- pa se je bati nenadzorovane- no nezadovoljstvo je te dni hove prejemke šezrdžalo. Po ga nezadovoljstva ulice, če bo sprožil ravno predlog o varče- drugi strani pa smo v zdrav- ljudi, ki imajo najmanj, mi- vanju v zdravstvu, kjer naj bi stvu pričo neverjetnemu raz- nilo r>otrplienjc. Tudi v zdravstvu bo treba zategnKi pas» vendar zakaj ravno na račun bolnikov, /fviv.rind dvm Nova sistemizacija, nižje plače V žirovski Alpini so se s sistenhizacijo nekaterim zaposlenim močno znižale plače. V proizvodnji ostajajo enake, saj so tako ali tako na minimumu - 580 evrov bruto. B0ÍTIAN Bogataj ne pridobili zaposleni v pro- plač po starem in novem ter izvodnji, ki manjšega plačila povprečni piači v podjetju, ne prej ne sedaj sploh ne njihovi skupni masi, o na- morejo prejeti. daljnji usodi proizvodnje 2iri - Neuradno smo od zaposlenih v Alpini izvedeli za veliko nezadovoljstvo zaradi administrativnega zmanjšanja plač (tudi za ]0 do 20 odstotkov), slabo voijo zaposlenih pa nam je potrdil Milan Sovine, predsednik sindikata | v Alpini: "Z novo podjetniško pogodbo sta na novo ure- | jena sistemizacija in nagraje- | vanje zaposlenih Na pogod- a bah so osnovne plače veliko manjše kot prej, razen v pro- Matjaž Ler>assi izvodnji, kjer nižje ne morejo biti" Sindikat je izdal po- čakovali spremembe na bo« ga lahko delodajalec, če dela- vprašali predsednika uprave zitivno mnenje o novi s iste- Ije, saj je bil prejšnji sistem vec nove pogodbe ne podpi* Matjaža Lenassija. Odgovo-mizaciji» potrdil ga je tudi nepregleden in nepravičen, še. tudi odpusti. O nezado- rov do zaključka redakcije svet delavcev, vendar so pri- Prav nič pa niso ne izgubili voljstvu zaposlenih, o višini nismo prejeli. "Na pogodbah so osnovne plače veliko manjše kot prej, razen v proizvodnji, kjer nižje ne morejo biti," je povedal Milan Sovine, predsednik sindikata v Alpini. Neuradno v Alpini znižanje osnovnih plaČ odločno zanikajo. Sindikat vsem, ki se ne čevljev v Žireh (tudi o tem, strinjajo z novim izračunom da bi Alpina v Sloveniji po-oziroma novo pogodbo, stala le prodajno podjetje s predlaga pritožbo kadrovski sedežem v Ljubljani, se med službi Hkrati se zavedajo, da delavci veliko govori) smo Jutri začetek počitnic Matîia Rant nju bodo za pestro počitni- ..............................................................................ško dogajanje poskrbeli pod Kranj • Pred šolarji in dijaki okriljem Društva prijateljev je spet nekaj brezskrbnih mladine Kranj in dnevnega dni, ko bodo lahko pozabili centra za mlade in družine na šolo in učitelje. Jutri se škrlovec. Jeseniški šolarji namreč začenjajo zimske po- bodo lahko uživali v dejavno- âtnice, ki jim jih bodo v Šte- stih, Id jih bodo pripravili v vilnih društvih in oi^anizad- mladinskem centru in zavo- jah popestrili z raznovrstni- du za šport Jesenice. Škofje- mi dejavnostmi, tako da bo loški šolarji se bodo lahko prav vsak verjetno lahko na- pridružili dejavnosUm zavo- šel kaj zase. Za otroke so pri- da za šport in Loškega miize- pra^ številne športne dejav- ja, za športno obarvane počit- nosti, ki jih bodo letos lahko nice pa txxlo poskibeb tudi izvajali tudi na snegu. V Kra- različna društva v Tržiču. 12 on AKTUALNO Za vodo osemsto evrov 4 Nekdtera gospodinjstva v Kranju so za januar pre,ela obračun tudi za §sststD, osemsto, morda celo več ev-rov zgolj za preskrbo z vodo. veČina več sto odstotkov viSje râCune za v:)do. Kako to pojasnjujejo na Dom* anu: ) CORENjSKA Spet zaman iskali zdravnika Na razpis za zdravnika v zdravstvenem domu Bohinj se spet ri\ prijavil ntiče. Tdko za pet tisoč prebi/alcev v občini Bohinj, ki so jim poloti pridruži le trikrat toliko luristov, ostajêta zgolj dve zdravn d. 4 RAZGLEDI Letališki stolp bodo znižali za polovico Marca bo končan javni razpis za gradnjo novega certtra za vodenje in kontrolo zračnega prometa na letališču ]oŽ«ta Pučnika Ljubljana, 5«tnmpfr-skega kontrolnega stolpa ne bo. načrtujejo za polovio) manjšega. 10 KMETI)STVO Gorenjci uspešni z lesom Na licitaciji lesa v bližini avstrijskega Gradca je kakovosten gorenjski les dosegel rekordne cene. Pet ponudnikov I7 Gorenjske je preseglo tisoč ev< rov za kubični meter. Najbolje se prodajata gorski javor In brest. 18 i VREME : Po^tíinijíisnů bo, občasno pa \ tuá bo^ mrzlo, V soboto so še ! mcžnč posamezne sriezj^e t \ plohe. Jutra bodo mrda, áz I dan pa bo tudi kar hladne. ■7/3 : juin: povečini jasno in g'SfiiS .si GORENJSKI GLAS petek» 13. februarja 2009 ijubljana O Natu referendum? v ponedeljek je državni zbor na izredni seji r^ajprej potrdil zaključni račun proračuna za leto 2007, nato pa Izglasoval še ratifikacijo hrvaškega vstopa v Nato. S tem pa vprašanje slednjega 5e ni rešeno. Državni svet, kt se boji, da bi v hrvaški pristopni dokumentaciji lahko obstajale listine s prejudicem meje med državama, je zahteval vpogled v dokumente v centralnem registru zveze Nato na ministrstvu za obrambo. V sredo so si dokumentacijo ogledali predsednik državnega sveta Blaž Kavčič in člani komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve. Od odločitve komisije je odvisno, ali bo državni svet Izglasoval veto na ratifikacijo. Poslanci opozicijske SNS v državnem zboru pa so napovedali, da bodo o tem vložili zahtevo za naknadni zakonodajni referendum. V SLS pa menijo, naj Slovenija ne dovoli poseganja hn/aške vojske na ozemlje in morje, ki je bilo ob osamosvojitvi pod slovensko suverenostjo. Če tega ne bodo potrdili v državnem zboru, pa Zavod 25. junij, ki ga vodi Marjan Podobnik, napoveduje zbiranje podpisov za referendum, ki naj bi bil po njegovih besedah hkrati 2 evropskimi volitvami. Pobudniki morajo predložiti 2300 podpisov, nato pa bi moral predsednik državnega zbora razpisati rok za zbiranje štirideset tiso^ podpisov. D. 2. Občina Šenčur obvešča, da bo v DonedeHeN WVW. sencuf. si svoii JAVNI RAZPIS 2d zbiranje predlogov za dodelitev sredstev za financiranje in sofinanciranje programov kuftumih dejavnosti za leto 2009, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Šenčur. Rok za prípávo na javni razpis le 16. marec 2009. arilo izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas I Knjigo prejme AN6£U RAVNIK z Bohinjske Beie. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Glas podarja vstopnici za koncert Željka Joksimovka in skupine Terrafolk če želite sobotni večer preživeti v družbi Željka Joksimovi^da ali skupine Terrafolk, ne odlašajte, paČ pa danes ob 12. url pokličite Gorenjski glas na tel. Št.: 04/201 42 41. Prva naročnika, ki bosta po 12. uri poklicala na našo številko» bosta prejela po dve vstopnici za koncert. Poskrbeli smo tudi za prav posebno priložnost, saj se bosta nagrajenca z Žeijkom joksi-movičem osebno seznanila in se z njfm fotografirala. Pogoj, da vstopnice lahko pridobite, je, da se sami oglasite na sedežu Gorenjskega glasa in jih prevzamete najkasneje danes do 15.30. Želimo vam veliko uspeha pri klicanju. Vsak klic, ki ga bomo v zvezi s tem dobili pred 12. uro, bo neveljaven. Večerja v restavraciji Brioni v soboto, na valentInovo, bo romantične večerje v dvoje deležen naš naročnik Alojz Kokalj iz Sek. Njegova žena je zapisala svoje mnenje o ljubezni: "Zame je ljubezen največja sila v vesolju. Ljubezniv človek misli na druge, z drugimi deli, kar ima, in po svojih močeh pomaga. Da ve, zakaj ima dve ušesi in samo ena usta, zna poslušati in sifšati druge. Spoštuje ljudi, živali in okolje. Če imaš vse, ljubezni pa ne, nisi nič!" Hisa zdravja GG Kake se razvije demenca, katere skupine ljudi bolj ogroža, zakaj je tako pomembno, da jo odkrijemo v zgodnji fazi. kaj jo povzroča, kako lahko pomagamo bolniku, boste izvedeli na februarskem brezplačnem predavanju.v Hiši Zdravja CG. Predaval bo dr. Gorazd B. Stokin, specialist nevrolog Iz UKC Ljubljana, Nevrološka klinika - Klmični oddelek za bolezni živčevja. Predavanje bo v četrtek, 19. februarja, ob 17. uri v avli Gorenjskega glasa, Bleiweisova cesta 4, Kranj, omogočilo pa ga je farmacevtsko podjetje Novartis. Sedem občanov pri varuhinji Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik je v sredo obiskala Tržič. Prisluhnila je težavam domačinov in prebivalcev sosednje občine Naklo. Stojan Saje Tržič - Sejna soba Občine Tržič se je v sredo začasno spremenila v pisarno varuhinje človekovih pravic. Zdenka Čebašek Travnik je po pogovorih z občani povedala, da ima s sodelavci en-na mesec zunanje poslovanje po Sloveniji. Velika mesta obiščejo vsako leto, manjše kraje pa na dve leti. Na Gorenjskem je bila na Jesenicah in tokrat v Tržiču jovicem o reševanju problematike gorenjskih odpadkov. Izrazila je upanje, da si bodo v občinah prizadevali za traj- no rešitev te težave. Občani so varuhinjo opozorili na nekatere nelogične zakonske rešitve glede preživnin, vdovskih prejemkov in drugih pomod, V težavah so nekateri ljudje, ki iščejo različne oblike socialne pomoči. Zdenka ČebaŠek Trav« nik je ugotovila, da so te osebe zaradi stisk v posebnem 2 diplomirano pravnico Zdenka Čebašek Travnik (levo) je v Tržiču sprejela občane in duševnem stanju, Do njih bi morali imeti delavci centrov za socialno delo korekten in Martino Ocepek. 2e pogo- se pogovarjala tudi z županom Borutom Sajovicem. vor z vodstvi občin ponavadi nakaže najbolj žgoče proble- je eden manj. Varuhinja ni parcele v načrtovani indus- spoštljiv odnos. Priznala pa me. Posebno pozornost so mogla govoriti o konkretnih trijski coni Podbrezje iz ob- je, da so tem centrom naloži- tudi tukaj namenili stane- primerih, je pa pojasnila, da činskega plana. Preverili ii ogromno dela, a jili niso vanjski in socialni proble- so se trije nanašali na proble- bodo odnos med pobudniki hkrati kadrovsko okrepili, matiki, a je slednja v pri- rne okolja in prostora. Izpo- in občino. Če pobude ne Eno možnih rešitev je ponu- merjavi z vzhodno Slovenijo stavila je le javno znano po- bodo upoštevali, bodo pre- dila ministrica za javno upra- manj razširjena. Za pogovore v Tržiču se je prijavilo osem ljudi, prišel pa budo Članov Gorenjskega veriali pravilnost postopkov, vo, ki predlaga prevzem zbi- ekološkega društva, da Občina Naklo izvzame določene Omenila je še pogovor s trži- ranja potrdil in dokazil škim županom Borutom Sa« upravnih enotah. spomin padlim talcem Spominska slovesnost v spomin petdesetim ustreljenim talcem za Kamnitnikom in štirim partizanom, ki so zgoreli v Veštrskem mlinu, 1 ponedeljek pričela z godbo Mestnega pihalnega orkestra Škofja Loka. je v Tatiana Rant gram so oblikovali redtatorji: Marko Črtalič, Nadja Strajnar Zadnik in Monika Tavčar, ki so z recitacijami poudarili pomen upora, in Mestni pihalni orkester Škofia Loka z dirigentom Romanom Grabner- jem. Sodelovala je tudi plesna skupina Športnega in kultur- nega društva Ritem, ki jo se- Skofja Loka - Slovesnost pri spomeniku za Kamnitnikom je organizirala občina Škofja Loka v sodelovanju z Združenjem zveze borcev za vrednote NOB Škofja Loka. Tomaž Krpič je v imenu Združenja zveze borcev za vrednote NOB Skofja Loka obudil spomin na žrtve in dogajanja v začetku februarja pred 65 leti. Poudaril je pomen upora i proti okupatorju in zvestobe slovenskemu narodu, saj J "brez NOB ne bi bilo samo- 2 stojne Slovenije, naše kulture stavljajo učenke OŠ Škofla Loka • Mesto in OŠ Ivana Groharja, vodi pa koreografij nja MatejaTuta, Plesalke sov in slovenskega jezika". KrpiČ ^ spomeniku za Kamnitnikom so položili vence. je v nagovoru opozoril tudi, da ne more biti opravičila za slovenske vojske in prapor- vencev k spomeniku, padle kakršnokoli sodelovanje z Ščaki so s častnim pozdra- pa so prisotni počasti]! tudi z soju grafijo z naslovom Življenje za življenje in tako predstavile svoja občutenja ob spoznavanju vojnih dogodkov. Spomin na padle je počastil tudi monsinjor Alojz Snoj. župnik župnije sv. Jurija v Stari Loki, Po spominski slovesnosti so delegacije vence odnesle tudi k spominskem znamenju v Veštrskem mlinu. Organizatorji so poudarili, da "s spominsko prireditvijo potrjujemo samobitnost, boj za svobodo, slovenski narodni ponos in željo po samostojnosti in neodvisnosti sloven- okupatorjem. Gardna enota vom spremljali polaganje minuto molka. Kulturni pro- skega naroda". PoyČE Koselj osta}a vodja veteranskega združenja janež Koselj bo tudi v naslednjih štirih vodil območno veteransko združenje Zgornja Gorenjska, so sklenili 6. februarja na volilnem zboru v Poljčah. Za podpredsednika so Izvolili Marjana Razborška In Zvoneta Šolarja, izvolili pa tudi nove člane predsedstva in drugih organov ter štiri prapor- ščake: Jožeta Torkarja, Matjaža Nardina, Daneta Berceta in Sama Mohoriča. Območno veteransko združenje Zgornja Gorenjska, ki deluje od leta 1997, ima 1150 članov in članic in v vsaki Izmed zgornjegorenjskih občin deluje občinski odbor. Jeseniškega vodi Leopold Bizalj, radovljiškega Zvone Mulej, bohinjskega Vojko Vojvoda, gorjanskega Ivan Ratek, kranjskogorskega Tomaž Lavtižar, na Bledu Marjan Bohinc, v Žirovnici pa Ivan Zupan. D. Ž. Kran) Breme krize na plečih žensk Regijski odbor Ženske zveze NSi Gorenjska i je ta teden oblikoval stališče do nameravanih vladnih ukrepov, ki bodo prizadeli plače in regres zaposlenih v javnem sektorju. Opozarjajo, da je nesprejemljivo posegati v težko pridobljene pravice zaposlenih v javnern sektorju, potem ko so se veČ let odpovedovali delu plače za izravnavo plačnih nesorazmerij in s tem bistveno pripomogli k izpolnjevanju pogojev naše države za prevzem evra. Večina tam zaposlenih so ženske, kar pomeni, da bodo ravno one v večji meri nosile breme gospodarske krize. Vlado so pozvale, naj poišče finančne re- zen/e v nenormalno visokih nagradah vodilnih delavcev v družbah, kjer je država večinski lastnik, ter pri javnih naroČilih, sporoča predsednica Marija Lavtar. D. Ž. GORENJSKI GLAS petek, 13. februarja 2009 KTU r\ LNO info@g-gUis.si 5 evrov Nekatera gospodinjstva iz Kranja so ob prejemu Domplanove položnice doživela šok • poračun za ogrevano in hladno vodo je znašal tudi več sto evrov. BoStian Bogataj Kfanj • Obračun Wadne in c^revane vode» Id ga za velike gospodinjstev v Kranju pripravlja Domplan, je vsaj nekatere pri vedel na rob obupa. V duhu varčevanja vode, predvsem pa bolj poštenega obračuna vode, si je veliko družin omislilo števec za vodo, spet druga si jih zaradi malomarnosti ali dragega nakupa in montaže (približno i}0 evrov) niso privoščila. Posledica: nerazumno VeraZevnlk/F«e:cor«dKaviJd visoki stroški za vodo. V Brane Vit^n meri smo lahko razložili porabo, v ekstremnih primerih, kot ga omenjale, pa je lahko več problemov. Možno je, da je nekaj narobe z glavnim Števcem, da se je zgodil izpust vode, ki ga nismo izmerili, ali pa je pokvarjen individualni Števec. Vsem tem bomo vodo računali z akontacijami, dokler ne ugotovi^ mo vzroka napake," odgovarja Vilfan. Ne verjamemo, da se lahko družine s tako visokimi računi za vodo. ki so v zadnjem času vse bolj obrene- uredniStvu smo izvedeli, da Zevnikova. Z drugimi bese- smo ugotovili povprečno po- njene tudi zaradi posledic fi- so nekatera gospodinjstva za dami to pomeni, da tudi v rabo vode, kar pomeni, da fe nančno-gospodarske krize, januar prejela obračun tudi primerih, ko imajo vsi lastni- poraba šestih kubičnih me- lahko sprijaznijo z odgovo- za šeststo, osemsto, morda ki individualne števce in jih v trov mrzle vode in dveh ku- rom, da je takšen sistem de- celo več evrov zgolj za oskrbo Domplanu štejejo kot delilni- bičnih metrov tople vode litve, zato vprašamo po re§it- z vodo, večina pa za več sto ke, prihaja do razlik v porabi, nomialna." oostotkov višje račune za Se huje je v primerih, ko vodo! Ali gospodinjshro ima del lastnikov vgrajene vgradite individualni sploh lahko porabi toliko individualne števce, del pa vode? ne. "Vsak lastnik Števca pri- Kako je to mogoče, smo čakuje. da bo plačal dejansko števec vi. "Razlike nastajajo med glavnimi števd in individualnimi števci- Ponekod so izven objektov, drugje v notranjosti, velikokrat ob toplotni Ob znani ceni vode • 8.08 postaji. Namestila jih je Ko- vprašáli na Domplan, kjer porabo, kjer ta ni vgrajen, pa evn za kubični meter ogre- muaala Kranj, ki jih tudi od- nas je sprejela direktorica nimamo sprejemljivega kiju- vane vode (po novem 7,56) čitava in vzdržuje, kakšnih Vera Zevnik z ekipo sodeiav- ča za pošteno delitev stro- in 0,82 evra za hladno vodo - izjemnih razlik med njihovi- cev. Najprej nam je razložila, • škov. Zato prihaja do situad- je račun za osemsto evrov mi meritvami in meritvami da je Domplan upravnik, ki je, da mora manjše število vseeno zelo visok. Gospo- po individualnih števcih pa le razdeli račun Komunale etažnih lastnikov brez števca dinjstva so vodo plačevala že ne poznamo," razloži Tatja- Kranj (ta temelji na porabi plačati tudi vso razliko pora- med letom, takšen znesek pa na Duplančič. "Največje razvode na glavnem števcu) po be vode do giavnega števca," pomeni, da bi brez poprejš- like (v račimih, op. a.) nasta-znanem ključu na porabnike pojasnjuje direktorica. Na njih plačil to gospodinjstvo jajo v primerih, ko je na glav-vode po posameznih objek- konkretno vprašanje, koliko porabilo, na primer, šest ku- ni števec pnkiopljeno sto sta-dh. "Glavni problem nastaja, vode bi morala porabiti dni- bičnih metrov ogrevane vode novanj z individualnimi štev- ker odčitek glavnega števca žina. ki je prejela račun za in 19 kubičnih metrov hlad- d, dva lastnika pa se za toni-nikoli ni enak zbiru odfitkov osemsto evrov. Brane Vilfan ne vode na mesec (povpre- sta odločila. V takšnih přiměna individualrúh števdh. Do odgovarja: "Upoštevati mo- čna poraba znaša štui kubič- rih ekstreme oba lastnika tega prihaja zaradi časovnega ramo tudi porabo prejšnjih ne metre hladne in dva ku- plačata še razlike, zato svetu-zamika pri odčitavanju, za mesecev, saj je šlo januarja bičaa metra ogrevane vode)! jemo montažo in s tem real- del razlik pa glavn^a razloga za celoleten obračun. Bilo je "Vse pritožbe smo obravna- no meritev," še pravi Brane ne poznamo," pojasnjuje veliko pritožb, skupaj pa vali individiulno. V večji Vilfan. Občina prodala / sme Mestna občina Kranj bi rada prodala pet lokalov na Koroški cesti, a ji sodna odredba to prepoveduje. Ti lokali so bili namreč enkrat že prodani v paketu, a prodajne pogodbe niso nikoli podpisali. Nesojeni kupci zato tožijo občino. S:mon Subic Kranj - Dobrih pet let po raz- skem in višjem ljubljanskem sodišču. Spomnimo: podjetniki so onemogočila morebitno 5. novembra 2003 na javni kasnejšo uveljavitev terjatve Za razrešitev pat pozicije dražbi kupili pet lokalov na kranjskih podjetnikov, s či- vpiti dražbi, na kateri je bo verjetno najpomembnej- Koroški cesti za 86,4 milijo- mer bi jih lahko še dodatno Mestna občina Kranj pod ši epilog tožbe, ki so jo reso- na tolarjev (pribl. 360 dsoč oškodovala. vodstvom tedanjega župana jeni kupci poslovnih prosto- evrov). Po kasnejših ugoto- Ka preprečeni decembrski Mohorja Bogataja v paketu (Ljuba Dermota, vitvah Inštituta za javno javni dražbi je občina za prodala pet lokalov na Koro- sivo Mohorič, Partner in Je- upravo, da je bil postopek omenjene lokale nameravala ški cesti v Kranju, njihova lena fuMč Wllfen) vložili na neskladen z zakonodajo in iztititi približno pol milijona usoda še vedno ni znana. Okrožnem sodišču v Kra- dani podlage za sklenitev evrov, kolikor znaša seštevek Konec lanskega leta jih je si- nju. Podjetniki želijo s tožbo pogodbe, župan Bogataj na- izklicnih cen. Do rešitve bpo- ccr občina nameravala zno- doseči, da občina z njimi zadnje s kupci prodajne po- ra ji preostane le, da od upo- va prodati na javni dražbi sklene prodajne pogodbe. Z godbe tudi ni podpisal, obči- rabnikov prostorov pobira (tokrat vsakega posebej), kar drugo tožbo na taistem šopa je sodišče z začasno odre- dišču pa zahtevajo tudi 156 na pa jim je vmiia vpiačano varščino. Prav zaradi ome- najemnine. Medtem ko je bivši poslovni prostor PetriČ dbo preprečilo. Občina se je tisoč evrov s pripadajočimi njene tožbe je kranjsko so- prazen, pa za preostale štin na sklep sodišča že pritožila, obrestmi, ker jim zaradi ne- dišče decembra iani tudi za- lokale, v katerih so podjetja usoda lokalov pa bo najbrž sklenitve prodajne pogodbe časno prepovedalo prodajo Partner, Pekarna Zevnik, ostala nejasna, najmanj do- za pet poslovnih prostorov lokalov. Sodišče namreč Wilfan in GTP, skupaj iztrži kler ne bodo razrešene vse že pet let nastaja premoženj- meni, da bi občina z njihovo približno 2740 evrov najem- ložbe, Id potekajo na kranj- ska Škoda. odprodajo otežila, če ne celo nine oziroma uporabrune. Do osem tisoč evrov za delo Zavod za zaposlovanje je objavil razpisa, ki delodajalcem v gospodarstvu omogočata pridobitev do osem tisoč evrov subvencije. Bošitan Bogataj ki so določeni z razpisno dor ..............................................................................kumentadjo, so obja\4jeni na Krar^j • Na razpisu Zapo- spletni strani Zavoda za zapo- slLme je spodbujanju zapo- slovanje www.ess.gov.si v ru slovanja za poln delovni čas briki [avni razpisi. Po razpisu namenjenih skoraj 15.5 mili- Zaposiijne za enoletno zap> jona evrov, spodbujanju za- slitev brezposelne osebe iz poslovanja za krajši delovni ciljnih skupin, določenih z čas pa milijon evrov. Oba razpisom, delodajalec pridobi razpisa sofinancira Evropski subvencijo v višini Štiri tisoč socialni sldad, nacionalni del evrov, za dveletno zaposlitev sredstev pa zagotavlja Minis- osem tisoč evrov. Tudi razpis, trstvo za delo, družino in so- ki spodbuja zaposlovanje za dalne zadeve iz proračuna krajši delovni čas, opredeijuie RS. Prvi rok za prijavo je 27. več možnosti: za štiriumo za- februar. poslitev za obdobje pol leta ie "Oba razpisa sta namenje« subvendja 1250 evrov, v pri- na tržnim delodajalcem, torej meru enoletne zaposlitve pa tistim, ki so v preteklem po- 2500 evrov: za šestumo zapo-slovném letu več kot polovico slitev znaša subvendja pri prihodkov ustvarili s prodajo polletni zaposlitvi 1875 evrov, blaga ali storitev na trgu in za enoletno 3750 evrov. bodo po razpisu za obdobje Za poln delovni čas šteie enega oziroma dveh let za tudi 56-umi delovnik, Id so poln delovni Čas zaposlili ga uvedla nekatera gorenjska brezposelno osebo iz dljrih podjetja, ki se lahko prijavilo skupin v razpisu ali pa za naj- na razpis, čeprav so koristila manj polletno obdobje za možnosti subvencionira ni a krajši delovni čas zaposlili skrajšanega delovnega Časa. brezposelno osebo," pojas- "Glede na razpoložljiv denar njuje Dra^ca Ribnikar iz vod' v razpisih, ocenjujemo, da stva Območne službe Kranj bo m Gorenjskem s pomoč» Zavoda za zaposlovanje. jo razpisa Zaposli.me delo Natančni pc^ji za pridobi- dobik) okoli 160 brezposel- tev subvendj so opredeljeni v nih oseb, sredstva na razpisu razpisih. Na splošno se pri Spodbujanje zaposlovanja za odločanju o vlogah, prispelih krajši delovni čas pa naj bi na oba javna razpisa, upošte- zadoščala za približno dvaj* vajo pravila za dodeljevanje set zaposlitev." pričakovanja diiavnih pomoči. Vsi pogoji, strne Ribnikarjeva. Gorenjski Glas ODCCWORNA UREDNICA Marija Vot^ak E^ I KA ODGOVORNE UREDNICE Cveto Zapkitnik Danica Zâvri Žiebir UREDNIŠTVO NOVINARJI-UREDNIKI; BoStjan Bogataj, Alenka Bmn, Igor Kav6č. Siizana P. Kova6č, Uria FHstemd. Mat^ Rant Srtjan Saje, Vilma Stanovnik, Smon Šubic. Cveio Zaplotnik, Danica Zavri Žlebir. Štdan 2ar^ stalni soddavd: Marjana fihsàC, Mi]a Bertoncdj, Ma^až Gregorič. Ana Hartman. ]ož£ KoSnjek. Milena MíMav&£ Miha Naglih jasna Paladin, Marjeta Smol nikar, Ana Vo^^ OBU KOVNA ZASNOVA }emej Stritar, IkivarStritar d.ao. TEHNIČNI UREDNIK Crega Ftajnik FOTOGRAFI) A Tina DoW, Gorazd Kav5č LEKTORICA Marfeta V<^ič VO DJ A OG U\$N EGA T^NJA Matqa Žvižaj GORENJSKI ClAS (ISSN je registrirana blagovna in storitvena znamh» ^ 9771961 pry Uradu RS za intelektualno lastnino, Ustanovitelj In izdajâfelj; Gorenjski gla«, d o,D. Kreni ! Direktorica: Mar^a Vol^ak / Naslov: 6krwe)sova cesU 4.4000 Kranj / Tel.: 04/2CI42 00. ^ 04/20)42 13, e-mail: inb^g gJas.si; mali ogldsi in osmrtnice: tel.: 04/201 43 47/ Delovni £as: od ponedeljka doietrtka neprdrinieno od 8, do 19. ur«, petek od & do 1$. ur«, sobote, nedelje in prazniki uprte, / Gorenjski glas je poltedncli, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne pn^ogr U op Gorenjska, Lpiopjs (ioren/jka (en* krat (etno) m devet lokalnih prilog / Tnk: SET. d.d.. gubjana / Naročnina: te.: 04/20143 41 Cena izveva: 1,33 EUft, letna naročnina, 140.40 £UA; Redni pleinikt imajo 10 popusta, pol letni popusta, letr» 25 % popusta; v cene je vračunan DDV po stopn;i 8,; %; naročnina se upošteva od tekoče itevilke {asoplsa do pisnega preklica, ki velja od zadetka nasledne^a obračunskega obdob;» / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trenje: teK: 04/ zoi 42 4 GORENJSKA GORENJSKI GLAS petek, 13. februarja 2009 PREIEU SMO Zajam p^xziv državi, da hi ......... rtsno vzela problem, tw kaiere- ga občina opozarja že enajsto leto. sem sklical Se novinarsko kcnfercnco. Kol pravi gospod Mežek, da bi se o problemu Odgovor na pismo SIđvka "čim prej in čim dlje dišale". Če Mežka, Cilj, Gorenjski glas, pa gospod Mežek, razen poziva Sporna meja na Jelovici G.fibruana 2000 na javni bojkot evropskih voli- Oh nespornem dejstvu, da tev, vidi kakšen legalen postc- občina nima mehanizma, da p€k,)cigajeobčinazgr^la,mu bi sama odločila o poteku bom z i^ljem prisluhnil. Ko- meje na jelouici, so očitki nec koncev lahko rečem, da sem Slai'fco Metka, da sem za ne- kmalu po nastopu prve^ man- reien problem kriv sam z ob- data začel rešei^ati problem činsko upravo, zgrešili prave- "mriiča, ki je padel iz omare" še ga naslovnika. Trditve Slavka iz predhodnega oWo^'a, to so se Meika o izgovarjanju iupa- leta 1995 določile obànske mgo z življenjepisom în dokazili pošljite na naslov zavoda do 23. februarja 2009. dijake se je vredno potruditi! S temi besedami je ravnateljica Gimnazije )esenice Lidija Dornig pospremila odprtje novih učilnic in kabinetov v mansardi. Prišel je tudi minister za šolstvo Igor Lukšič. Urža Pfternel dija Domig, Id je tudi najbolj ..............................................................................zaslužna, da so pridobili do- jesenke • Takoj po zimskih datne, lepo urejene prostore počitnicah bodo dijaki in v mansardi. "Ni bilo lahko, a profesorji Gimnazije Jeseni- ponosna sem, da mi je uspe- ce začeli uporabljati šest no- lo, pri čemer se posebej zavih uálnic in šest novih ka- hvaljujem vsem, ki so poma- binetov v mansardi stavbe, ki gali pri izvedbi projekta, zla- so jih v navzočnosti minis tra sti ministrstvu za šolstvo, ob- 23 šolstvo Igorja Lukšiča čfriam in podjetjem, ki so po- uradno predali namenu magala z donadjami," je de- prejšnjo sredo. jala Domigova. Prenova je Prenova podstrešja giirma- stala več kot milijon evtov. zijske stavbe je potêkâlA od Minister za šolstvo Igor konca lanskega šolskega leta. Lukšič je izrazil zadovoljstvo, Z odprtjem dodatnih prosto- da so na jeseniški gimnaziji rov so se razmere za delo pridobili dodatne prostore za močno izboljšale, kajti doslej šolsko delo, Po nj^ovih bese- s p remstv u so del pouka morali izvajati dah so gimnazije okostje šol- Gimnazije |esenice Lidije Dornig ogledal minister za tudi popoldne. Odslej pa bo skega sistema v Sloveniji. žolstvo veČina pouka lahko potekala Gimnazijsko obdobje je v dopoldne, je povedala ravna- spominu večine priklicano nju, je dejal. Ob tem pa jedi- udeležih tudi župani fese- teljica Gimnazije Jesenice U- kot najlepše obdobje v življe- i^kom položil na srce: "Izko- nic. Bleda, Kranjske Gore, ristite ta Čas in ne pustite se Žirovnice in Radovljice. Za šolskim oblastem, Id z razni- zanimiv program so poskr- "Izkoristite ta čas in ne pustite se šolskim oblastem, mi projekti in prenovami kar beli dijaki s pevskimi in Id 2 raznimi projekti in prenovami kar naprej grozijo, naprej grozijo da bodo stvar glasbenimi točkami, pri- da bodo stvar naredile še boljšo, potem pa se to sfiži v kai slabšega..." naredile še boljšo, potem pa pravili so tudi Naš projekt se to sfiži v kaj slabšega ..." Odprtja novih prostorov na jeseniški gimnaziji so se streha, zlasti pa so navdušili člani akrobatske skupine Leteči medvedki. Paraplegiki na Brsnini Zveza paraplegikov Slovenije je v sredo organizirala prvo tekmovanje v alpskem smučanju, ki je potekalo na kranjskogorskem smučišču Brsnina. Krilna Džeulović Kranjska Gora - Ker je to športna disciplina, ki se šele uveljavlja med paraplegiki, je Zveza paraplegikov ob tej priložnosti pripravila tudi poskusno uvajanje bodočih smučarjev paraplegikov, ki si želijo postati aktivni v tej tiisciplini. Tekmovanje slovenskih parapirakov za po- kal Zveze paraplegikov Slo- zaradi tega je tu tako malo ljudi, a kljub vsemu bomo preživeli lep športni dan, " je povedal vodja športa pri Zvezi paraplegikov Gregor Grač- nar. Prvo mesto na tekmovanju je dosegel Edo JeŠe, za njim se je uvrstil vodja Gregor Gračnar, tretje mesto pa si je priboril Janez UČakar. Ker Zveza paraplegikov že vrsto let sodeluje tiidi z Visoko šolo za zdravstvo, so se po smučišču spustile tudi študentke, ki so na tekmovanju veliko pomagale organizatorjem. Pomerile so se izven konkurence, prvo mesto je osvojila Mateja Poljanšek, drugo Marta Čeme, tretje si 5 )e pa pnsmučala Neža Polda. Organizatorji so kljub majhni udeležbi nad tekmova- venije je bilo prvo tovrstno tekmovanje nasploh v Slove- se pomerili zgolj štirje tek- ko je bilo prijavljenih bistve- njem navdušeni in upajo, da niji. Prireditve se jih je ude- movalci. "Tekmovanje bi noveč tekmovalcev, a nam je bo tovrstnih tekmovanj še iežilo sedem, na tekmi pa so moralo potekati že januarja, takrat zagodlo vreme. Ravno več. Spet zaman iskali zdravnika Tudi na zadnji razpis za izbiro zdravnika, ki bi deloval v Zdravstvenem domu Bohinj, se ni prijavil nihče. teden pa ju nekoliko razbremeni še zdravnik iz Celovca, ki tu dela honorarno. "Največja težava je, ker ob svojem rednem delu opravljava tudi dežurstvo oziroma skrbiva za nujno medicinsko pomoč. V takih raz- domu za pet tisoč prebival» pripada osem ur na teden, merah zato nimava možno- ....................................... cev. ki se jim poletí pridruži To je veliko premalo, saj so sti ne za dopust ne za bolni- Bohinj - "Po pričakovanjih se še trikrat toliko turistov, še v domu večinoma ljudje, ki S ko, saj to pomeni, da po- tudi na zadnji razpis ni prija- vedno ostajata zgolj dve so bolni in celo nepofcret- tem druga zdravnica dela vil nihče," je iskanjezdravni- zdravnici, ki ob svojem red- ni," je pojasnila Selma ves dan," je opozorila Selka, s katerim bi izpopolniU nem delu opravljata še nujno Brence. To jima predstavlja ma Brence. Zato se posku- Matita Rant mrežo javne zdravstvene službe v Bohinju, komentira- medicinsko pomoč. obilico dodatnega dela. zato šajo dogovoriti, da bi zno- "Ob vsem delu. ki sva ga je po njenih besedah veliko traj Osnovnega zdravstva Ja vodja Zdravstvenega doma že imeli, so v Srednji vasi olajšanje, ker v zdravstveni Gorenjske zagotovili vsaj Bohinj Selma Brence. Tako v pred časom odprli še dom dom vsaj trikrat na teden zdravnika za nadomeščanje bohinjskem zdravstvenem za starejše, ki mu zdravnik prihaja pediater, enkrat na v takih primerih. GORENISKI GLAS petek, 13. februarja 2009 GORENJSKA « 5 Bivdlnd še letos Varstveno delovni center Kranj bo v tnoti Skofja Loka po adaptaciji prostorov odprl bivalno skupnost za 24 odraslih oseb z motnjo v duševnem in telesnem razvoju, Odprtje je predvideno še letos, prošnje za sprejem že pošiljajo. SuzA>JA p. Kovači ć Kranj • Vdistvfuo deluvm center (VDC) Kranj bo v svoji Enoti v Škofji Loki poleg obstoječega dnevnega varstva Siril dejavnost na celodnevno bivalno skupnost. "IzvedJi bomo obsežen adaptacijski poseg na poslovni stavbi, ki je v upravljanju VDC Kranj in v kateri je že Enota Škofja Loka. Bivalno skupnost za 24 sta* novalcev bomo predvidoma odprli do konca letošnjega leta," j c povedala direktorica VDC Kranj Mirjana Česen. Naložba je brez opreme vredna §eststo tisoč evrov, g^jj^ ^^ bratoma Borisom in Sardljem ter Mirjana Česen za opremo javni razpis Še sledi, v ceioti pa bodo nalož- / Few Tiřta Dok zil Željo, da bi šel "na svoje". bo financirali iz državnega V enoti Skofja Loka bo po adaptadji v dnevnem varstvu Nekdo mora biti stalno ob proračuna. "Prednost pri trideset uporabnikov in še deset uporabnikov z najtež- njem. ker potrebuje pomoč sprejemu v bivalno skupnost jimi motnjami v duševnem in telesnem razvoju, v celo- P" osnovnih življenjskih bodo imeli tisti, ki so žs dnevnem varstvu v bivalni skupnosti pa 24. Dnevno i« P^^edal Boris vključeni v dnevno varstvo v naše enote, prošnje za spre- varstvo je za upravičence brezplačno, oskrbni dan v bi- jem v bivabio skupnost smo skupnosti pa bo stal nekaj čez trideset evrov. začeL pošiljati v teh dneh," Razpotnik, predstavnik zakonitih zastopnikov varovan- cev. "Država mora skrbeti za to. da je institucionalno var- je povedala Ćesnova. V enoti Skofja Loka bo po adapta- svojimi dohodki (nadome- brat Sandi je med tistimi z stvo enako dostopno vsem dji v dnevnem varstvu tride- stilo za invalidnost, dodatelc najdaljšim stažem v dnev- upravičencem. Na ministr- set uporabnikov in še deset za tujo nego in pomoč...) in nem varstvu VDC in se tam stvu smo si za obdobje uporabnikov z najtežjimi svojim premoženjem. Če počuti odlično. Dokler sta 2006-2010 zadali nalogo, da motnjami v duševnem in te- sam ne bo zmogel, bo šlo lahko, sta zanj skrbela star- v tem času v institucionalno lesnem razvoju, v celodnev- doplačilo do polne cene iz ša, zadnja štiri leta pa zanj varstvo vključimo 35 odstot- nem varstvu v bivalni skupnosti pa 24. Dnevno varstvo je za upravičence brezplač- proračuna občine," je povedala Česnová. skrbiva midva z ženo. Ker se kov vseh oseb. ki so vključe-ustanavlja bivalna skupnost ne v storitev vodenja, varstva Bivalna skupnost upravi- pod vodstvom in s kadrom in zaposlitve pod posebnimi no, oskrbni dan v bivalni čencem nadomešča, dopoJ» VDC, smo se skupaj odloČili pogoji," je povedala Sonja skupnosti pa bo stal nekaj njuje ali zagotavlja funkcijo za to možnost. Sandi je opa- Testen Božič, podsekretarka čez trideset evrov. "Plačnik doma in daje socialno in zoval moja otroka pri osamo- na ministrstvu za delo, dru- storitve bo upravičenec s zdravstveno varstvo. "Moj svajanju in tudi sam je izra- žino in sodalne zadeve. Starejši v domu Naklo marca Občina Naklo in zasebni lastniki postelj so se sporazumeli o najemu sob. Po potrditvah pogodb priprave na vselitev. SiOfAN SaI£ kov je že podpisala pogodbe ..............................................................................z Občino Naklo. Občinski Naklo - V sredo se je vodstvo svetbo na izredni s^ipredvi- Občine Naklo sestalo z za- doma 19. februarja potrdil te sebnimi lastnild sob v Domu pogodbe, pogodbo med Ob- starejših občanov Naklo. Kot čino Naklo in Domom starej- je povedal podžupan Ivan ših občanov Preddvor ter po- Meglič, je v lasti občine 34 godbo o medsebojnih raz- posteli, dvanajst pa je zaseb- meqih lastnikov in izvajalca nih. Občina je lastnikom teh dejavnosti. Svet doma v postelj predlagala, da sklene- Preddvoru se bo sestal 24. fe- jo pogodbe za najem prosto- bruarfa. Po končanih fomial- ra. Celoten dom bo občina nostih v obeh občinah se dala v najem Domu starejših bodo začele intenzivne pri- občanov Preddvor, ki bo izva- prave na vselitev v dom. Dajal oskrbovdomu.izračunje tum vselitve še ni določen, pokazal, da je 46 postelj mi- vendar naj bi marca zasedli nimum za ekonomsko po- večino postelj. Za zdaj govo-slovanje doma. S tako obliko rijo o dvaj setih do 25 zaposle-delovanja soglaša tudi minis- nih v domu, med novimi de-trstvo za delo, družino in so- lavd pa naj bi bili tudi prebi- daine zndeve. vâld iz cbčinc Naklo. Edini Na sestanku SO se pogovar- problem ostaja zagotovitev jali še o cenah oskrbnega denarja za začetek obratova- dne. Predvidena ekonomska nja doma. Občina Naklo je cena je 23,70 evra na dan, ob prosila za pomoč države. Če upoštevanju najemnine pa je ne bo dobila, bo morala bi jo znižali na okrog 19,80 sama zagotoviti okrog 123 ti- evra. VeČina 2asebiiih lastni- soč evrov. Visoko Poravnave za leto 1989 še nt Zaradi pogostih vprašanj o poteku postopka vračanja vlaganj v javno telefonsko omrežje na območju Krajevne skupnosti Visoko so nam na občini Šenčur pojasnili, da so bila doslej že izplačana vračila vlaganj tistim upravičencem iz KS Visoko, ki so prispevek za telefonijo plačali v letih 19S2- 1984, medtem ko predloga poravnave za upravičence, ki so prispevek za telefonsko omrežje plačali v letu 1989, Še niso prejeli. S. S. Kropa V novem Vlgenjcu tudi o lovcih in Sintih Prav na dan kultjrnega praznika so v Kropi predstavili novo itevilko revije Vtgenjc, ki jo izdajajo Muzeji Radov- ljlši(e občine in ki je tokrat v prvem ddu posvečena lovu in lovcem v Upniški dolini ter Lovski družini Kropa. Ker je publikacija tokrat zasnovana v dveh sklopih, v drugem delu predstavlja ljudi in njihove zgodbe, ki segajo v prvo polovico 20. stoletja. Zajeli so predvsem Kamno Gorico In njeno okolico, zanimiv pa je tudi prispevek etnologinje in romologinje dr. Pavle Štrukelj, ki je pripravila zgodovinski oris Stntov in njihove naselitve na slovenskem ozemlju • Sinti živijo tudi v Kropi in Kamni Gorici. "Z omenjenim člankom v Kovaškem muzeju vzpo^tdv* ljamo medkulturni dialog s skup'no ljudi, ki s svojo dru* gačnostjo bogati našo skupnost že več stoletij," poudarja urednica tokratne številke Kaja Beton. M. A. A ;. ' r y i. P Vr - » ď f 3 > » N E K AT E RI Ml, STVA R IS NE MOREMO PREDVIDETI 1 I Obrok za odplačilo vašega stanovanjskega ali potrošniškega kredita pa je lahko vsak mesec enak. V hitro spreminjajočem se svetu so stalnice redkost, vervjar je v Abarki lahko obrok za odplačito vašega stanovanjskega ali potrošniškega kredita vsak mesec er\gk* Posebna ponudba potrointtMh In ^movanjskih kreditov z ročnostjo nad 5 let velja do 7. 3» 2009. Namenjena je vsem komitentom Abanke in tistim, ki boste o& ru^^u kredita odpfii navadni osebni račun. Obrestna m^a za odplačilo kredita je lahko še nižja, če sočasno sklenete rwnensko alt rentno varčevanje za najmanj 5 let. Povprašajte po posebni ponudbi kreditov in infonBatrvnem izračunu za želeni znesek kredita v n^bližít poslovalnic} Abanke. w^.^toankč 9j i mfo^b^tl^ i atmlofl om 1 SANKA PRUA2NIH UUD) 6 GORENJSKA GORENJSKI GUS petek, IX. februaiia 2009 Zloženka za boljše informiranje Občina Gorenja vas-Poliane je izdala zloženko o izvedenih projektih v letu 2008. Bo§ttan Bogataj Gorenja vas • Občina Gorenja vas-Poljane bo v teh dneh skupaj s februarskimi občinskimi PodblegaSkimi novicami občanom posJala tudi posebno zloženko z naslovom Projekti občine Go« renja vas-Poljane v letu 2008. "Za naše občane smo na pregleden način pripravili predstavitev opravljenega dela v prejšnjem letu. S tem želimo doseči cilj celovitega in Čim čiščenje odpadnih voda in števibii drugi-V zloženko niso zajeli vseh projektov, skupno pa jih je kljub vsemu predstavljenih kar osemdeset. Razposlali jih bodo vsem gospodinjstvom v občini, zato znaša naklada 2100 izvodov» skupni stroški izdelave in pošiljanja pa znašajo (skupaj z DDV) 2143 evrov. Na naše vprašanje, Čemu so se prav v času gospodarske kiize lotili na tak način obvestiti občane, pa je župan Čadež odgo- boljšega informiranja obča- Zloženka o uspehih gorenjevaško-poi/anske občine, v kateri voril; "Na ta način želimo povedati, da kljub krizi nemoteno nadaljujemo projek- nov, torej o tem, kaj delamo je predstavljeno osemdeset največjih projektov. na občini in kako razporejamo javni denar, " je o raz- vobčinskem proračunu. V dvorane v Domu občine v te, kar je prav tako način za logih za izdajo zloženke po- zloženki so predstavljene Gorenji vasi in prenova Šu- blaženje recesije, Javni sek- vedal župan Milan Čadež. rekonstrukcije posameznih bičeve hiše v Poljanah, pre- tor ne sme ustavljati investi- Projektov in investicij odsekov cest, komunalno nova šolske kuhinje v cijskih vlaganj, saj s tem lani ni bilo malo, saj je po- opremljanje gospodarskih Osnovni šoli Ivana Tavčarja omogoča gospodarstvu skle- treb. idej in želja v šestih con Dobje in Todraž, grad- v Gorenji vasi, napori pri oži- panje novih poslov, s čimer krajevnih skupnosti veliko, nja poslovilnih objektov, iz- vitvi dvorca Visoko in Rupni- kroži kapital in zagotavlja realizacija pa razporejena, boljšanje ločenega zbiranja kove linije, skrb za nemote- stabilnost poslovanja ter bla- glede na razpoložljiv denar odpadkov, prenova kulturne no preskrbo s pitno vodo, ži brezposelnost. " PHS Center Štemar|e> d. o. 0., Kapucinski trg 9, Škofja Loka objavlja VABILO K DAJANJU PONUDB ZA NAKUP NEPREMIČNIN DRUŽBE POSLOVNO HOTELSKO STANOVANJSKI CENTER âTEMARJE, DRUŽBA ZA POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI IN INVESTICIJE (PHS CENTER ŠTEMARJE, D. O. O.) Prenos lastništva in posesti na nepremičninah se izvede po plačilu celotne kupnine po postopku, prech/jdenem z veljavno zakonodajo in z vknjižbo lastninske pravice na nepremičninah v zemljiški knjigi rrd ime kupca ter po vknjižbi z iznDčitvijo v posest. 4. Ponudniki; Na razpisu lahko sodelujejo domače ali tuje pravne ali fizične osebe, ki imajo pravico pridobiti lastninsko pravico na nepremičninah v Republiki Sloveniji. Pravne osebe morajo ponudbi priložiti izpis iz sodnega (ali drugega ustreznega) registra, ki ni starejši od 30 dni. Družba PHS Center Stemarje, d. o. O., Kapucinski trg 9, Skcfja Loka (v nadaljevanju: Prodajalec), vabi k dajanju ponudb za nakup 3 (treh) nepremtčnirv v njeni iastl. Prodajalec ne odgovarja za pravne in stvarne nap^ na predmetu prodaje. A: Nakup nepremičnin na naslovu; A 1: Kapucinski trg 9.ŠkoQa Loka, vpisana pri zemljiškoknjižnem vložku št. 198, k o, Škofja Loka, parcelna št. 674.S, izinere 1.197 m2, ki v naravi zajema poslovno stavbo izmere 4.144 m2. kot celota Nepremičnine, ki so predmet prodaje, se prodajajo po načelu vi* deno-kuplieno. A 2r solastniški delež 47/1000 nepremičnine Kapucinski trg 8, Ško^ Loka, vpisana pri zemijiškoknjiinem vložku št. 1650, k o. Škofia Loka, parcelna št, 673.S, in v naravi zajema kotlarno izmere 62,66 m2. A 3: Puštaieo, Ob rekiSori. vpisana pri zemljiškoknjižnem vložku št, 205, k.o. Pušial, parcelna št. 134/1, ki zajema igrisce £Zfrere4379 m2 in funkcionalen objekt izmere 28 m2. parcelna številka 134/4, ki zajema poslovno stavtx) izmere 476 m2 in pairelna številka 138/2, ki zajema dvorišče izmere 449 m2, vse kot cetota 1 /1 Na nepremičnini A3 je trenutno v naravi objekt, ki pa je v postopku ruèitve. Prodajalec bo kupcu izročil zazidljivo zemljišče brez obstoječega objekta s Predmet prodaje so navedene nepremičnine posamezno. Ne glede na prejšnji stavek bo prodajalec omogočil vpogled ponudnikom v razpoložljivo dokumentacijo v zvezi s predmetom prodaje do 12. 03. 2009 v času def ovnih dni med 8. In 16. uro. Za ogfad razpoložljive dokumentacije se je potrebno predhodno dogovoriti z ga. Mileno Hartman. kije dosegljiva na telefonski številki 051/323 085. 6. Naslov in Ponudbe je potrebno poslati v zaprti pisemski ovojnici in nasloviti na naslov; PHS Center Štemarja, d. o. o., Kapucinski trg 9» Škofja Loka, s pripisom "Ponudba za nakup nepremičnin • WE ODPIRAJ", Obravnavane bodo ponudbe, ki bodo prispele na sedež družt>e PHS Center Stenârie. d. o. o. najkasneje do dne 13.03. 2009 do 12. ure. Odpiranje ponudb bo nejavno. 7. Izbira ponudnika in sklenitev pogodbe Prodajalec na podlagi zbranih ponudb ni zavezan k sklenitvi pogodbe o prodaji nepremičnin z najboljšim ali katerimkoli drugim ponudnikom. Ponudba mora vsebovati a. opis ponudnika: naziv oziroma firma in naslov por^udnika. davčna številka, matična številka oziroma EMâO. podpis poobfaščene osebe; b. ponujeno ceno za posamezno nepremičnino (Al, A2 aH A3): izražena mora bfti s točno določenim zneskom v EUR. C. način in rok plačila: nakazilo na TBR prodajalca, največ 20 dni od sprejema ponudbe; d. rok veijavnosti ponudbe: najmanj do vkiji^čno 30. 04. 2009; Vse stroške v zvezi s prenosom lastništva na predmetu prodaje, stroške notarskega zapisa pogodbe ter morebitne dnjge stn^ske v zvezi s pogodbo, kakor tuđi davek na promet z nepremičninami nosi kupec. Pogoi ZA oDravr\avo ponudbe je vsebovanje vseh zgoraj navedenih elementov. Ponudba mora biti brezpogojne, 3. Prenos lastništva in poaestrr V primeru, da se bo prodajalec na podiagi zbranih ponudb odločil za sprejem katere izmed prejetih ponudb, bo ponudnika o tem obvestil s pisno izjavo o prejemu ponudile. Z dnem, ko izbrani ponudnik prejme izjavo o sprejemu ponudbe, je pogodba o prodaji nepr^fčnin med njima sklenjena, stranki pa sta zavezani k njeni izp^nltvi, in sicer pod odložnlm pogojem, da zakoniti predkupni upr^čenci ne bodo uveljavljali svoje predkupna pravice. Ne ^^e na r^avedeno se izbrani kupec zavezuje, da tx> v roku petih delovnih dni od dneva prejema izjave o sprejemu ponudbe s prodajalcem skJenil ustrezno r^no listino o prodaji nepremičnin slOadno s pogoji iz tega vabila in v obliki, kot se skladno z veljavno zakonodajo zahteva za posamezen posel. 8. Ostalo Dodatne informacije v zvezi s pnsdajo so na voljo vsak delavnik od 8. do 16. ure pri ge, Mileni Hamnan, telefon 051/323 085. Ogled poslovnih çirostow je možen po predhodnem dogovoru. PHS Center štemarje, d. o. o. Vir Na Viru že vetjajo pustni zakoni Vir pri Domžalah se je minulo soboto že devetnajstič po vrsti za 14 dni spremenil v Pustno deželo. Člani Pustne sekcije Striček so s tradicionalnim predpustnim sprevodom na križišču ob regionalni cesti postavili svojo maskoto • Strička, župan Toni Dragar pa jim je kot že vsa leta doslej simbolno predal občinski ključ. Sprevoda, ki gre vsako leto na dober kilometer dolgi trasi od gostišča Kovač do lekarne, se zaradi slabega vremena niso udeležili lastniki konj in člani mladinske godbe, so pa zato za dobro voljo poskrbeli kurenti in domače maškare. "Tako slabega vremena na uvodu v pustno rajanje res še nismo imeli, zato si za glavno pustovanje želimo le lepo vreme, in Če bo tako, spet lahko pričakujemo Pustni zakoni bodo na Viru veljali vse do pepelniće. več kot tisoč pustnih Šem in okrog dvajset tisoč obiskovalcev,"' je povedal Marjan Prelovšek, vodja tradicionalnega 19. pustnega karnevala, ki se bo začel na pustno nedeljo, 22. februarja, ob 14. uri in 19 sekund. L P. ŽELF2N ki Strankam slabih sedem tisoč evrov Strankam, zastopanim v občinskem svetu Železniki, za leto 2009 iz občinskega proračuna za vsak dobíjení glas na zadnjih lokalnih volitvah pripada 0.2038 evra, kar je 5 od* stotka več kot lani, so na zadnji seji sklenili občinski svetniki. Največ (2712 evrov) bo tako prejel SLS s 1109 glasovi volivcev, najmanj (506 evrov) pa DeSUS, ki ga je na zadnjih volitvah podprlo 207 volivcev, SDS pripada 1230 evrov, Zvezi neodvisnih Slovenije 971 evrov. SD 822 evrov, NSi pa 629 evrov. Iz občinskega proračuna bo tako v letu 2009 strankam skupaj namenjenih 6870 evrov. A. H. MEOVOOE Na proračun skoraj trideset amandmajev Ivledvoški občinski svet je na seji 10. februarja obravnaval predloga proračuna za letošnje in prihodnje leto. Po petih urah proračunske razprave pa so sejo opolnoči prekinili. Svetniki so na proračun namreč vložili skoraj trideset amandmajev, do polnoči pa so lahko glasovali le o devetih. Župan je medtem že sklical nadaljevanje seje, ki bo v torek, 17. februarja. Poleg obeh proračunov imajo svetniki na dnevnem redu še kar nekaj točk. Sicer pa je v proračunu Občine f^edvode tako za letošnje kot za prihodnje leto načrtovano zadolževanje, letos v višini dobrih t,S milijonov evrov, za prihodnje leto pa v višini slabih milijona evrov. V proračunu za letošnje leto je predvidenih 11.442.077 evrov prihodkov, za leto 2010 pa 12.339,345 evrov. M. B. Rudno Gasilci so tudi dobri smučarji Minulo soboto je prostovoljno gasilsko društvo Rudno organiziralo že šesto tradicionalno zimsko športno srečanje gasilcev Gasilske zveze Škofja Loka. Na smučišču RudnovSeU ški dolini je tekmovalo 242 gasilk in gasilcev iz 14 gasilskih društev, nam je sporočil vodja tekmovanja Martin Eržen, poveljnik PGD Rudno. Svojo kategorijo so imeli tudi deskarji na snegu. Veleslalomsko progo so tekmovalci odpeljali samo enkrat, nato je sledilo še družabno srečanje z družabnimi igrami kot je vlečenje sani z gasilsko opremo. Med pionirkami je slavila Tajda Marenk iz PCD Dražgoše, med pionirji Benjamin Seljak iz PCD Rudno, med mladinkami Sara Luznar iz PGD Dražgoše, med mladinci Leon Krek iz PCD Selca, med članicami A Nina Marek iz PGD Dražgoše, med člani A Primož Jefenc iz PGD Dražgoše, med članicami B Martina Ur-bančič iz PGD Račeva, med člani B Janez Oblak iz PGD Poljane, med veterankami Helena Kavčič iz PGD Žiri, med veterani jože Gartner iz PGD Rudno in med deskarji Borut Grošelj iz PGD Žiri. Moštveno pa je Sel pokal PCD Rudno, drugo mesto je zasedlo PCD Dražgoše, tretje pa PGD Žlri. D. Ž. GORENJSKI GLAS petek, n. februarja 2000 vilma, sta novnih(g>g-das.si 7 Uredili bodo status športnikov To je zbranim športnikom in športnim delavcem na prireditvi ob podelitvi Bloudkovih priznanj zagotovil minister za šolstvo in šport Igor Lukšič. Vilma Stanovnik Brdo pri Kranju • Minulo sre- do zveitr, ria dan, ko je bil rojen inženir Stanko Bloudek, eden največjih športnih o^a-nizatorjev pri nas in doslei edini Slovenec, ki je bil dan Mednarodnega olimpijskega komiteja, je v Kongresnem centru na Brdu potekala 44. slovesnost, na kateri so Športniki in športni delavci dobili najviSja priznanja na področju športa pri nas. V minu- lem letu so si namide zaslu- Letošnji dobitniki Bloudkovih nagrad Adi Vidmajer, Stane Papež, )ože Okoren ih Primož Kozmus s predsednikom države Danilom TUrkom» ministrom za šolstvo in šport Igorjem žili Primož Kozmus, Jože Okureii, Sktiiť Papež In Adi Vidmajer, podelili pa so tudi deset plaket, ki so jih dobili Alenka Bikar, Tomaž Druml, Jože Flere, Tone Fornezzi, Rane Glavnik, košarkarska reprezentanca gluhih. Man- Lukšičem in predsednikom odbora za podeljevanje Bloudkovih priznanj Miroslavom jaii Saloblr, Stanislav SiiiiSič, Cerarjem./F^to:c»r«d Polonca Sladič in Marija šesták. plavanju Sara Isakovič, toda vsi drugi na čelu s Primo- izjemno osebnost Stanka Dobitniki nagrad prejme- ker je nihče do poteka roka žem Kozmusom, saj je mi- Bloudka in na nujno rešitev jo po tri tisoč evTOv, plaket pa ni predlagal (odbor za pode- nister za šolstvo in šport ene njegovih rrojstrovin, po tisoč evTov, vsak pa nagra- Ijevanje predloge sprejema Igor Lukšič v svojem govoru skakalnice v Planici. K do oziroma plaketo lahko do sredine decembra, takrat nagrajencem poudaril, da ustrezni rešitvi Muzeja dobi ie eiikiat. Tako so iruio- pa so bili na PZS očitno za- bo naredil vse, da bodo ure- Športa pa je pozval Miroslav gi pričakovali, da bo med na- posleni z drugim áelom), je dilj status vrhimskih šport- Cerar, ki je tudi predsednik grajenci tudi prva slovenska fudi ni dobila. So se pa za- nikov. Predsednik države odbora za podeljevanje Blo-nosilka olimpijske kolajne v služenih priznanj razveselili Danilo Tiirk je opozoril na udkovih priznanj. Smučarski upi 34 Pokal Loka Z današnjo prireditvijo, ki se bo ob 19. uri začela na Mestnem trgu v Škofji Loki, se bo začelo tradicionalno tekmovanje mladih smučariev za Pokal Loka. Vilma Stanovnik smučarji radi hodijo v mesto (MDV) in Jani Kavčič (SDP), odprtjem v središču mesta. ..............................................................................pod lubnikom. Tako so se v med starejšimi deklicami Eii Mlade smučarje bodo nago- Skofja Loka • "Za letošnji minulih letih med zmagoval- Plut (NOV), Nina Žnidar vorili predsednik 00 Pokala Pokal Loka jc vse pripravijo- cc enega največjih otroških (ZAG), Petra Ožbolt (KRT), Loka Janez Poljanec, domači no, snega je dovolj, smučar- tekmovanj na svetu vpisali Patndja Dvornik (SDP), Saša župan ^r Draksler in častni ske prc^e na Starem vrhu so mnogi znani smuiarji, med Brezovnik (UNC) in Nina Ka- predsednik Pokala Loka Blaž odlične, pričakujemo pa prek njimi tiidi večina naših naj- brina Kermavner (]G^T),.med Kavčič, nato pa bo sledil kon- dvesto smučarjev iz tridesetih boljših. Tudi letos bo Sloveni- starejšimi dečki pa Miha Hro- cert s skupino Atomik har- držav," je tik pred začetkom ja kot gostitelj v vsaki kategori- bat (TRG), Andraž Plevanč monik. Jutri bo Da Starem letošnjega druženja najbolj- ji nastopila z dvems ekipama, (APT), Sei^j Rotóč (NOV), vrhu slalom, slovesnost s po- ših mladih smučarji'iz vseh poleg tega pa 5c s ticflo ddpo, Jure Čas {BRM), Jan Taaič dclitvijâ kolajn najboljšim pa koncev sveta povedal vodja ki bo tekmovala zunaj konku- (BRM) in Filip Todorovič bo ob 18. uri na Mestnem tekmovanja in predsednik renče. V konkurenci mlajših (VRH). trgu. V nedeljo bo na sporedu Smučarska kluba Aipetour deklic bodo naše barve brani- Ker je druženje mladih za še veleslalom, podelitev ko Janez Dekleva. le Clavdija Seidl (UNC), Pia Škofio Loko vedno tudi dru- lajn najboljšim posamezni- V loškem smučarskem Zupan (ZAG), Špela Mičuno žabni dogodek, so organiza- kom in ekipam pa bo po tek- klubu so zadovoljni, da jim vič (TRG) in Katja Lokar torji znova pripravili tudi za- movanju kar na Starem vrhu. pomagajo Številni sponzorji (RAD), med mlajšimi dcčld nimiv spremljevalni pro- (letos je glavni Interspar), Job Rupnik (SDP), Ven Flor- gram, ki se bo danes, v petek, Skupno zmago z lanskega tekmovanja bo branila slo- predvsem pa zato, ker mladi jančič (BRM), Žar Psenner ob 19. uri začel s slovesnim venska reprezentanca. BALINANJE Uspešno v novo sezono Minulo soboto seje začela nova sezona balinarske super lige. V prvem krogu sta gorenjska Dredstavnika zmagala; kranjska Planina l^ibnikar avtosen/is je na "domačem" ba lnišču na Trati z :4 ugnala Postojno, Se višjo zmago (20:2) pa je na gostovanju pri Hrastu dosegla Lokateks Trata. Preostali srečanji: Zabiče : Luka Kopenz :io, Zarja : Baíinček Krim 3:19. Jutri je na vrsti drugi krog (ob 15. uri), v katerem Lokateks Trata na domačem balinišču gosti Postojno, Planina Ribnikarav- toservis pa igra pri državnem prvaku Krimu. S. S. HOKEJ Pred zaključnimi obračuni V rednem detu lige EBEL sta na sporedu Še dva kroga. Ekipa Acronija Jesenic dsnes gostuje v Innsbrucku, v nedeljo pa bo ob i8. uri gostila KAC. V ženski ligi DEBL bo ekipa Merkur Triglava v polfinalu jutri ob 19. uri v Kranju gostita ekipo SaJzbur-ga. Tudi v državnem prvenst\'u se zaključuje redni del. V sredo je ekipa Triglava 55:1 premagala Slavijo, Jesenice mladi so v gosteh z 2 :5 premagali Maribor miadi» MN Bled pa so bili z 11:3 boljši od Alfe. Jutri bo na Jesenicah tekma med Jesenicami mladi in M K Bled, Trigiavani gostujejo pri Alfi. V. S. VABILA, PRIREDITVE Košarkarski spored - V19. krogu lige UPC je ekipa Heliosa 78 : 88 premagala Luko Koper, TCG Mercator pa jutri ob 20. ur gosti Ceoplin Slovan. V1. SKL za ženske bo v i6. krogu ekipa HIT Kranjske Gore jutri ob 19. uri gostila Domžale, Trigla-vanke gostujejo prî AJM, Ločanke pa pri Ježici. V i. B SKL bo ekipa Triglava jutr ob 20.15 gostila Rogalko, ekipa Šenčur CP Kranja pa gostuje v Konjicah. V. S. Rokometni spored • Rokometaši Merkurja, ki so v iredo v prvi tekmi osmine finala pokaía EHF v Švici pri ekipi St. Callen izgubili 27 : 35 (povratna tekma bo prihodnji konec redna v Škofji Loki), bodo v 1. ligi za moSke v nedeljo ob 19. uri gostil Riko Ribnico. V ženski i. ligi bo ekipa Škofje Loke KSI gostila Evro Casino Kočevje^ Sava Kranj pa Zagorje Istrabenz Coren» je. V1. B ligi za moške bo ekioa Alplesa Železnikov jutri ob 19. uri gostila MoSkanjce. V 2. ligi za moške bo ekipa Kranja jutr ob i8. uri gostila Sevnico, ekipa Cerkeij gostuje pri Dravi Ptuj, ekipa Radovljice pa gostuje pri Dobovi. V. S. Odbojkarski spored > Knauf Insulation čaka težko delo, saj se bo v OŠ J. Janežiča v Šk. Loki ob 18. pomeril z vodilnim Ekipo Marchiol Vodi. V ŠD Kamnik se bosta ob zo. uri pomerila Cal» cit Kamnik in Astec Triglav. Odbojkarice Calcita Kamnika gostujejo v Benediktu, UKO Kropa pa se bo v moški 2. DOL v OŠ Lipnicaob 18. uri pomeril s TAB Mežico. Obe gorenjski ekipi v ženski 2. DOL gostujeta - jesenice-Bled v ŠoštanjL, ŽOK Partizan Šk. Loka pa v Novi Gorici. V moški 3. DOL igrajo doma - National Žirovnica iCalcit Kamnik 11 (OŠ Žirovnica ob 19. Astcc Triglav II : TOM Mokronog (ŠD Plarîina, Kranj ob 15.30). Začenjajo pa se tudi ženske lige za končne uvrstitve v zahodnem delu. Holidays autos Bled začenja ligo za prvo mesto s 3 točkami in se bo v 1. krogu pomeril z CLŠ-OlImpom iz Ljubljane. Pizzeria Morena začenja ligo za r mesto brez točk in v 1. krogu gostuje v Kranju (ŠD Planina Kranj ob 15.30), Kranj-čanke pa so prenesle iz pn/ega dela 3 toike. V ligi za 9. mesto nastopajo igralke Mladi Jesenice (začenjajo brer točk, v prvem krogu pa gostujejo v Postojn;). B. M. FloorbalI spored - V 77. krogu članskega državnega pn/enstva za moške bo jutri, v soboto, v dvorani Poder v Škofji Lokî ob 17. uri derbi kola med domačim drugouvrŠČenim InSportom in tretjo ekipo na lestvici, Borovnico. V nedeljo se bo v idrijski Modri dvorani ob 14. uri začefa tekma med ekipo Žirov in Bo-gojino, ob uri bosta palice prekrižala domači Mali Princ in ELROD Škofja Loka, ob uri pa bo Še tekma med ekipo Polycom Brlog in Galaks Iz Železnikov. Ob 15. uri bo v Kranjski Gori v dvorani Vitranc ekipa Zelencev gostila Ljubljano. V. S. Skoki na Con - Društvo skakalni*komite Gora 15. februarja prireja 15. tekmovanje v smučarskih skokih z alpskimi smučmi. Potekalo bo na Gori pri Komendi, prijave sprejemajo od 12. do 13. ure, začetek tekmovanja pa bo ob 13.30. Informacije: 040/472 555 (jože), 031/826 343 (Luka). M. B. Šola skokov na Gorenji Savi - Smučarski klub Triglav bo med šolskimi počitnicami v Skakalnem centru Gorenja Sava organiziral osnovno šolo smučarskih skokov. Tečaj bo trajal od i6. do 20. februarja vsak dan od 10. do 12. ure. Šolarji se bodo učili osnovskokov na alpskih smučeh. Šola je brezplačna, kandidati pa se lahko vpišejo prvi dan tečaja na Gorenji Savi. ). j. Pokljuški gams - AO Radovljica v soboto, 14. februarja, na Pokljuki prireja drugo letošnjo preizkušnjo v tekmovalnem turnem smučanju za Slovenski pokal, sicer pa že 6. Pokljuškega gamsa. Tekma bo štela tudi za državno pn/enstvo dvojic Prijava in prevzem številk bosta od 8. ure do 9.30 v vojašnici na Rudnem polju, start bo ob 10. uri za zgradbo vojašnice. M. B. OOBOjKA - TSKMA ŠESTNAJSTEGA KROCA 1. OAŽAVNE ODBOJKARSKE LICE RADENSKA CLASSIC Jutri, V soboto, 14. februarja 2009, bo v ŠD Kamnik ob 20. uri tekma šestnajstega kroga odbojkarskega državnega prvenstva moških. Odbojkarji Astec Triglava se bodo pomeriiiz ekipo Caldt Kamnik. Vabirno čim vei navijačev na novo tekmo kranjskih odbojkarjev. nbd ROKOMETNI KLUB SAVA KRANJ vabi na ogled rokometne tekme 1. A DRŽAVNE ŽENSKE ROKOMETNE LIGE RK SAVA KRANJ in RK ZAGORJE ISTRABENZ GORENJE v nedeljo, 15. 2.2009. ob 18.00 uri v Športni dvorani na Pianinii ! SXUXL UrtCredlt Bank Gorenjski Glas : u 8 # 1 simon .sub ic@g'^s. si GORENJSKI GLAS petek, n. februana 2009 K ran) Poostren nadzor nad uporabo vinjet Na Dar$u so se odloČili, da bodo odšle) poostrene akcije nadzora nad uporabo vinjet izvajali v daljšem časovnem obdobju In na posameznih delih celotnega avtocestnega siste* ma. Načrtujejo tudi, da bodo policisti in Darsovi nadzorniki večkrat nadzorovali skupaj. Darsovi nadzorniki namreč med rednim nadzorom ugotavljajo, da se ]e v zadnjem obdobju povečalo število slovenskih voznic in voznikov, ki avtoceste in hitre ceste uporabljajo brez veljavne vinjete oziroma zelenih polletnih vinjet za leto 2008 kljub preteku roka veljavnosti še niso nadomestili 2 novimi, oranžnimi vinjetami za leto 2009. Za tak prekršek jim nadzorniki lahko izrečejo tristo evrov globe. Cestninski nadzorniki so sicer od uvedbe vinjet (1. julija 200S) do S. februarja letos izdali 18.862 plačilnih nalogov, od tega letos 3178, pri tem pa se delež oglobljenih domaČih voznikov neprestano veča. Od uvedbe vinjet so Darsovi nadzorniki v navzočnosti policije izvedli več kot dvesto posebnih nadzornih akcij. S. S. KRIMINAL Kamnik Zasačen pri vlomu V torek zvečer so pri vlomu v stanovanjsko hišo na območju Bakovnika v Kamniku zasačiti 33'letnega domačina. Najprej je skozi okno vlomil v garažo in odpeljal dve kolesi, vredni tlsoČ evrov. Po nekaj minutah se je vrnil nazaj stanovanjsko hišo, pri tem pa ga je zalotil iastntk. Začela sta se prerivati, a je lastniku uspelo zadržati storilca do prihoda policistov. Hrušica Vlomil v avto Neznani storilec je v sredo zvečer na HruSicI izkoristil krajšo odsotnost oškodovanca ;n vlomil v njegov avtomobil, iz katerega je,odnesši prenosnurači^n^nik Acer, zunanj^ disk, USB modem za internet, raČun^hiSko miško, usnjeno črno tdrbó îri rŤavl^atljiko n'&pravfi'Caiftii^i^Cmćina' šíífta znaša uoo evrov. Domžale > Odpirajo pisarno: V noči na torek so neznani storilci vlomili v poslovni objekt v okolici Domžal. Odnesli so tri računalnike z monitorji in projektor. Podjetje so oškodovali za okoli pet tisoč evrov. S. S. Številka 112 po vsej Od decembra lahko kjerkoli v Evropski uniji s klicem na številko n2 vzpostavite stik s službami za ukrepanje v sili. Na Gorenjskem se operater na tak klic odzove povprečno v sedmih sekundah. Simon Šubic Kranj • Na dobrih 96 odstot- enotna številka EU za klic v siU bolj večjezična. "V kranjskem centru za kov klicev v sili na številko obveščanje znajo vsi opera- 112 se vam bodo operaterji v terji vsaj toliko angleščine, slovenskih centrih za obveš- da se lahko v tem jeziku spo- čanje oglasili v man} kot razumevajo z vsakim klica- dvajsetih sekundah. Takšna teljem, ki bi rad govoril an- odzivnost je po podatkih ev- gleško. Nekateri operaterji ropske komisije med naj- govorijo tudi nemško, pre- boljšimi v Evropski uniji, ki vajalce za druge tuje jezike, " je v sredo razglasila 11. febru- v zadnjem času nas na pri» ar za evropski dan številke mer vse pogosteje pokličejo 112. Od decembra lani na- tudi poljski, čeSki in mad» mreč lahko državljani EU žarski turisti, pa si pomaga-kjerkoli v Evropski uniji z mo z reševalci iz različnih brezplačnim klicem na šte- reševalnih služb, predvsem vilko 112 (s stadonamim aJi gorske službe, in operaterji mobilnim telefonom) vzpo- drugih centrov za obvešča- najlažje priklicali s klicem na brezplačno številko na. stavijo stik s službami za nje v Sloveniji. V tem prime- Če potrebujete pomoč policije, morate poklicati njeno ukrepanje v sili, toda samo rukiičočega zadižimo na li- intervencijsko številko 113./roto.cnsiir.« četrtina Evropejcev ve, da je niji in ga povežemo z rešeta številka, ki rešuje življe« válcem, ki pozna njegov je- v gorah in prometu, občas« macije, npr. o hotelskih nja, enotna v vseh državah zik. Gorska reševalna služba no pa tudi iščejo zdravniško storitvah, radi bi napolnili reSeval n 1 h anicah. nam je namreč posredovala pomoč, je še dejal Hudo- ra6in za mobilni telefon Rezultati Eurobarometra podroben seznam njihovih hmet Povprečen odzivni čas in podobno," je še povedal so pokaz^, manj, kot če- J_^ • t i" v.. < • ». . třtina reševalcev z znanjem posa- iirto mihjonov dr» meznega tujega jezika. Ko žavljanov EU pozna številko pa nas je pred leti z Vogla Operaterja v Kranju je bila lani dobrih sedem sekund "Kar se mših občanov tiče. Hudohmet Slovenija sicer sodi med redke evropske države, v katerih lahko centre za obveš- 112 {v Sloveniji samo 13 od- poklicala skupina iz Ma- ti številko 112 poznajo precej stotkov), po drugi strani pa džarske, nam je pomagal bolje kot pred enajstimi leti, čanje za pomoč pokličejo kai 94 odstotkov Evropejcev operater iz Ljubljane, za ka- ko smo jo uvedli v Sloveniji, tudi gluhi in naglušni, za kar l,^ je eťiotó številka terega smo vedeli, da zna še vedno pa se pogosto zgo- je Uprava RS za zaščito in mem EU za.Jcjic ^i^timoristna. govoriti madžarsko," je na di, da kličod pričakuje, da je reševanje v torek v Bruslju Ugotovili so tudi, da so sko- vprašanje, kako na Regij- s klicem na 112 dobil direk- prejela tudi nagrado. raj trije od desetih kličodh v skem centru za obveščanje tno povezavo z zdravstvenim Sistem deluje po protoko- tujini pri klicu na številko Kranj sprejemajo klice tujih domom, gasilci ali gorskimi lu WAP; kličod se z mobil- 112 naleteli ha jezikovne te- turistov na Gorenjskem, od- reševalci... Se pa tudi zgodi, nega telefona prek spleta žave. Namen evropskega govoril femej Hudohmet, in ti klid so najbolj moteči, poVeže z računalnikom v dne številke 112 je zato razši- vodja kranjske izpostave da nas pokličejo tald, ki res- centru 2a obveščanje in nato riti njeno poznavanje in Uprave RS za zaSčito in re- nično ne vedo, čemu je na- z operativcem izmenjujeta spodbuditi nacionalne orga- ševanje. Tujci na 112 največ- menjena številka 112. Od nas pisna sporočila o potrebni ne k ukrepanju, da postane krat pokličejo zaradi nesreč bi radi dobili različne infor- pomoči. tlDli Caddy 4MOTION Prvf Caddys štirikolesnim pogonom. Štirikolesni pogon najnovejše generacije ««ulo M M * I'M » IMM Cati MIM M 2U Avtohiša Vrtač, d.0.0. Kranj D«rov»ka cAttđ 4,4000 KRANJ fix 04 27 00 200, faks: 04 27 00 222 vmWkdvtohísavrtac.ií ★ tus < ub NOVI KUPOf^* veljalo 28.1-35-1009 SI svojo akcijo ^ v katalogu "/sAojih 10 najljubših'' najdete več kot 120 Izdelkov priznanih blagovnih znamk tudi do 40 %cenejel ^ Izberite in izrežite svojih 10 najljubših. S Tuš klub kartico jih aktivirajte na blagajni ali na www.tus.si! Do konca aprila bo lako vaših 10 najljubših v akciji samo 2a vas! Katalog najdete v trgovini Tuš ali na www.tus.si Akcija velja v Tu$ market« h, Juperm a rk«t i h in franSIznih prodajalnah TuS, ne velja v Deiikatesl Tui Celje, drogerija h lepota In zdravie, C&C Tui In Tui Olllh. 107 Priloga Gorenjskega glasa Borzni indeksi so v dobrem letu padli tudi za 50, 60 ali 70 odstotkov. Veliko investitorjev je z borzo na hitro odšlo, večina manjših pa se sprašuje: Kdaj se bodo vrednosti delnic vrnile na stanje jeseni 2007? V vec / zdrave rasti tudi ne Jani Javornik, vodja borznega posredovanja in upravljanja pri GBD bořrjak Bogataj pol, borzniki ne pričakujejo več, ne odpisujejo pa možno- Slovenska borzna 'r.orija' sti za nadaljnje padce vred- je vrhunec dosegla jeseni nosti nekaterih delnic, ki iz- 2007. ko so investitorji z na- hajajo iz realnega sektorja, kupom delric Nove Kreditne ko bodo objavljeni letni ali banke Maribor ob prvi javni kvartalni poslovni rezultati, (državni) prodaji začutili pri- "Kriza se je najprej pojavila v bžnost za visoke donose. Ti finančnem sektorju, ob kon-so tudi nastali, saj so naj- cii leta pa se je začela seliti v uspešnejši takrat v le nekaj realnega. Najbolj jo bodo ob- tednih 'zaslužili' tudi 62- čutile družbe, ki ne proizva- odstotni dorios, po drugi jajo osnovnih ali luksuznih strani pa se je večina do da- dobrin (za slednje se tudi v nes sprijaznila s §e večjim času recesije najdejo kupd)» (56-odstotmm) padcem za druge dobrine pa se ljudje NTednosti omenjene delnice, že odločajo, da jih v tert tre- Seveda ne gre za osamljen nudcu ne kupijo, ampaic po- primer, saj so vsi tečaji slo- čakajo z nakupom leto ali venskih delnic na Ljubljan- dve, ko naj bi Šla laiza mimo. ski borzi padli. Vlagatelji so Eden od lakŠiúli piiineiov jc se s tem sprijaznili in čakajo Gorenje, kjer že lahko slili- lani javornik: "Na raven iz septembra 2007 bomo morali počakati tri do pet let." na boljše čase, po drugi stra- mo negativne informacije, ni pa nekaterim, predvsem kot je, na primer, padec na- pri nas? "Predvsem potrebu- z dnevnimi nihanji tečajev, Zastavimo mu še težko 'Predvsem menedžerjem, ki so odkupili ročil za četrtino. Najbdj se jemo več časa. Tečaji so re- več pa je takih, ki investirajo vprašanje, s katerim si glavo družbe, ki so danes še vedno bojimo slabih rezultatov po- kordno nizko, večina sloven- na dolgi rok, saj, na primer, beli veliko vlagateljev, Id so na borzi, trda prede in mora- slovanja v kvartalih, Id bodo skih delnic je vrednotena na menijo, da je nakup Krke po ostali zvesti varčevanju z del- jo prodajati premoženje, kmalu javni. 2a Krko se po smešno nizkih ravneh, celo 58 evrov ugoden nakup. To nicanii in si želijo čim liiliej' . . Kdaj lahko pričakujemo po- dmgi strani sploh ne bojimo, pod knjigovodsko vrednost- zagotovo drži. V zadnjem šo vrnitev tečajev na raven pOtrebUjernO zltivne in optimistične novi- saj gre za nedklični sektor, jo, kar je glede na to, da te tednu, dveh so začeli kupo- pred začetkom padca: Kdaj se ^ ^ — ^ ce z bprze, nam je pomagal enako velja za Telekom Slo- družbe poslujejo z dobičkom, vati tudi tujci. V tem času se bo vrednost delnic vrnila m vec casa. leca]l odgovoriti laoi lavomik iz venije, tudi Mercator in Pet- zares čudno." odgovarja Ja- je stanje na bcrzi nekoliko stanje jeseni 2007? "V enem Gorenjske borzno posredni- rol ne bosta nič slabše proda- vomik in na vprašanje, ali je popravilo navzgor, kar sicer letu zagotovo ne. Upoštevati SO rekordno ske družbe. nizko, večina slovenskih jala. Kot rečeno, pa je Gore- sedaj čas za nakupe, pritrdi: ni zdrava rast, ampak le teh- moramo matematične zako- nju ali Heliosu ali katerikoli ''*Absc^tno. Vendar ýe težava nični popravki," p«^e sogo- nito^, ki nam povejo, da ob Trg se je umini drugi družbi s podobnimi, v tem, da se v času nadpov« vomik. ne nujnimi dobrinami, pro- prečnih padcev tečajev nad- padcu tečaja za 50 odstotkov za vrnitev na prejšnje stanje "Trgovanja danes skorajda daja že v prejšnjem ali vtem povprečno povečuje strah Tečaji delnic 2elo nihaje potrebujemo rast za 100 od- m. m ne nakupov ne prodaj, trimesečju padla, posledično vlagateljev in obratno, nad-delnic promet je zelo upadel," o tre- bodo slabši poslovni r^ulfa- poNprečna rast tečajev pome- stotkov. Ce pade za 66 od-Na Ljubljansid borzi je da- stotkov, mora znsti za 200 nutnih razmerah na Ljub« ti, tudi vrednost delnice lah- ni posledično tudi nadpov- nes še vedno zelo majhen odstotkov! Slovenská borzni e vrednotena ijanski borzi pravi favomik ko pade. Ne sicer tako, kot je prečno zaupanje v borzo.' dnevni promet, občutnejši indeks je od septembra 2007 in nadaljuje: "Panike pa ni padala vrednost v preteklem V tem trenutku na trgu promet, viSji od petkrat do padel za 75 odstowov, kar po- na smešno več in je tudi ne pričakuje- letu, a vseeno," pojasnjuje vlada empatija, strah, ljudje desetkrat, pa bi povzročil tudi meni, da mora zrasti za ndcaj mo. Po padcih tečajev za 70 vodja borznega posredovanja potrebujejo čas, da znova za- zdravo rast tečajev delnic, sto odstotkov, da bi prišli na nizkih ravneh, oJ»lc.»tkuv v pj: C Le klciu letu lii upravljanja pri GBD. se je trg umiril. Vlagatelji so upajv v finuDČiii si^terij in "Fetruaija IxJdûuo sasl ob prejšnjo . Glede na lo. borzo. Dokler tega ne bo, dveh milijonih evrov prome- da se je kriza v realnem sek- celo pod se sprijaznili. Ocenjujemo, Najboljši časi za nakupe ^^ večjih investicij ne bo. ta na Ljubljanski borzi, v naj- torju šele dobro začela, zdra- da gre pn večini za dolgoroč- Tečaji so danes zares usod- boljiih časih pa ga je bilo ve in močne rasti ni pričako- podjetij, ampak tista, Id jih fínančna kriza in kriza reaJ- potrditev poativnih trendov, dar ne veČ kot za deset, petki se sicer kažejo v zadnjih najst odstotkov. ViSje rasti ni knjigovodsko ne investitorje, ki za nakup Na vrednost delnice veliko- ni, zato borzni posredniki med desetimi in dvajsetimi vati. Konec leta bodo vlagate- vrednostnih papirjev niso kiat ne vpliva le poslovanje strankam svetujejo, dane milijoni evrov. Promet je Iji sicer glede na 31. december VrednOStlO, kar najeU posojU ali zastavili podjetja, ampak tudi splošno kupujejo delnic tveganih upadel za 70 odstotkov, za 2008 zagotovo v plusti, ven- kiše. ..., in tega denarja v zaupanje v finančne in»tru- je slede na to, tem trenutku ne potrebuje- mente in institucije, ki je tre- ^ jo. Takšni so prodajali lani, nutno po vsem svetu zelo na- nega gospodarskega sektorja dveh tednih, pa bi se moral pričakovati,zoptimizmombi da te družbe sajjihjevtoprisililabanka. četo. Med pozitivne elemen- ne bo zelo prizadela. To so promet vrniti vsaj na přibliž- morda zaradi velikih padcev v Tisti, kj ima danes delnico te oziroma povod za vzpon družbe v necikličnih pano- no raven pred krizo. Tudi preteklosti lahko napovedali pOSiUieiO* Krke, ve, da se bo njena na borzah je ponavadi tudi gah, kamor v prvi vrsti sodi- zato danes še ne morem trdi« tudi dvajsetodstotno rast. vrednost zagotovo popravila prisega novega ameriškega jo farmacija in telekomuni- ti, da smo iz laize, da bodo te- Morda. Za vrnitev na nivoje predsednika. Letos se to z kacije. "Danes kupujejo Spe- čaji delnic šli le še navzgor, iz septembra 2007 pa bomo Tako visokih padcev, kot Barackom Obamo ni ^odi- kuJanti, ki trgujejo preko To so le kratkoročni popravki moraJi počakati še tri do pet Z dobičkom, zares čudno." navzgor. so se zgodili v slabem letu in lo, kaj bi se moralo zgoditi svetovnega spleta in služijo navzgor," meni Jani Javornik. \et" odgovori Javomik, 10 GORENJSKI GLAS petek, 13. februarja 2000 LETALIŠČE Razgledi Desetega marca se bo zaključil ponovljeni javni razpis za gradnjo novega centra za vodenje in kontrolo zračnega prometa. Za razliko od prvotnega projekta sedaj na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana ne načrtujejo več stometrskega kontrolnega stolpa, temveč polovico manjšega. Prejšnji razpis je propadel zaradi domnevnega podkupovanja in menjave kuvert s ponudbami gradbenih podjetij. Kako bo letos? Leta • VI • SKI Sto « V • • za CO Simon Šubic ga bodo namreč na drugi Iz razpisa za izbiro izvajalca ...................................... lokaciji kot kontrolni center gradbenih del ki je bil ne- Ta teden je minilo leto dni in zato tudi kasneje. Ker ga uspešno zaključen februarja od izbruha afere Čista lopata, bodo postavili bližje letališki 2008 in je vključeval tudi Zaradi domnevne vpleteno- stezi, ne bo segal sto metrov kontrolni stolp," je razložil sti v korupcijo in gospodar- v nebo, temveč kvečjemu Spomnimo: na prejšnjem ski kriminal je poUdja 12. fe- polovico toliko. (razveljavljenem) razpisu je bi uai ja lani začasno pndrža- Projekt kontrolnega centra najcenejšo konâio ponudbo la sedem oseb, med njimi ostaja nespremenjen, vklju- oddalVegrad-dobrih 19mi- tiidi predsednike uprav grad' čene so le spremembe, po- lijonov evrov, najdražjo od benih podjetij Ivana Zidarfa trebne zaradi izlodtve stolpa, petih ponudnikov pa Strabag (SCT), Dušana Čmigo^a (Pri- Lokadja centra ostaja enaka, (skoraj 23 milijonov evrov). morje) in Hildo Tov§ak (Ve- predviden rok za začetek grad). Vzrok za razvpite are- obratovanja centra pa je ma- g^^ip ^[j tacije je biio domnevno pod« rec 2011. Do predvčerajšnjini Icupovanje uslužbenca Kon- je razpisno dokumentacijo Kot smo že omenili, kontrole zračnega prometa za dvignilo že 22 ponudrúkov, trolnj stolp na brniškem leta-pridobitev posla na brni- je na naše poizvedovanje od- lišću po novih načrtih ne bo škem letališču - gradnje sodobnega centra kontrole govoril direktor Kontrole stal na isti lokaciji kot kon- Franc Željko Županič, direktor kontrole zračnega prometa zračnega prometa Slovenije trolni center, ki sedaj obratu- zračnega prometa s stometr- Franc Željko Županič. "Oce- je kar v kleti sredi Ljubljane, la izbrana lokacija novega lorje preseliti na nadomesmo skim kontrolnim stolpom. Državno tožilstvo sicer do niena mvestiaiska vrednost Pred letom dni )e namreč kontrolnega centra na Brni- lokadjo," dodaja Županič celotnega projekta izgradnje ogromno nasprotovanj pože- icu, ki je ob cesti Kranj- danes v tem primeru še ni centra za vodenje in kontrolo la namera, da na brniškem Mengeš. Ker mora kontrolor ^^^ is skrbno ri ravl'en vložilo nobene obtožnice, zračnega prometa, ki jo je z letališču zgradijo sto metrov § svojega sedeža videti vse s r no priprav jen toda sumov o nečednostih se investicijskim programom visok stolp. S tako višino bi površine na leUliSki aXcn, bi ŽupaulC, ki je na intsiu di- je nabralo toliko, da so razpis septembra 2008 potrdila bil tretji najvišji kontrolni moral pri tej lokaciji stolpa rektorja Kontrole zračnega kmaiu zatem razveljavili, vlada, znaša 22,5 milijona stolp v Evropi, takoj za stol- po vseh izračunih sedeti prometa marca lani zame- Prav ob prvi obletnici Čiste evrov. Vrednost gradbenega po ma na dunajskem (109 najmanj na višini 95 metiov. njal Srečka fanšo [na poziv lopate pa je javni razpis za' dela investicije centra za vo- metrov).in amsterdamskem z načrtovano prestavitvijo ministra Radovana Žerjava gradnjo kontrolnega centra denje in kontrolo zračnega letališču (104 metri), med- kontrolnega Stolpa bližje je odstopil zaradi objektivne na Letališču Jožeta Pučnika prometa je v investicijskem tem ko večina drugih stolpov vzletno-pris ta j al ni stezi pa odgovornosti), je tudi že jav- Ljubljana znova odprt (do 10. programu zaradi izločitve dosega viSino med 40 in 90 megalomanski projekt seve- no ocenil, da je tokratni raz- marca), le da tokrat ne načr- kontrolnega stolpa ocenjena metri. K projektiranju tako da odpade, saj bo stolp sedaj pis dobro pripravljen, zato tujejo tudi takojšnje gradnje za približno 30 odstotkov gromozansko visokega stol- za polovico nižji. PrcdviQCriâ kontrolnega stolpa. Gradili nižje od najcenejše ponudbe pa je njegove snovalce prisili- nova lokacija meni, da bodo posel najbolj- kontrolnega stolpa jç neposredno ob delu ploščadi za parkiranje letal zahodno « od obstoječega hangarja Adrie. Analiza je pokazala, da bi tam 45 metrov visok stolp že omogočal f kakovostno | m delo j M kontrolorjev, s "Predvidena nova lokadja Šemu ponudniku uspeli od- kontrolnega stolpa je nepo- dati še letos, ko se naj bi za-srednc ob delu ploščadi za čela tudi gradnja. Kontrola parkirsnje letal zahodno od zračnega prometa je za neobstoječega hangarja Adrie, moteno izvedbo postopka Analiza je pokazala» da bi na javnega naročanja imenovala novi lokaciji kontrolni stolp neodvisno in strokovno ko- višine do 45 metrov omogo- misijo, razpis pa je pred ob- čal kakovostno delo kontro* javo pr^edala tudi zunanja lorjev zračnega prometa brez odvetniška družba. negativnega vpliva na var- A povsem enake cilje je nost v zračnem prometu, imelo pred objavo prvega Natančna določitev višine pa razpisa tudi prejšnje vodstvo, bo predmet dodatnih izraču- Prejšnji direktor Srečko Jan- nov," pojasnjuje ŽupaniČ. Ša [e tako konec lanskega Ker s pripravo i n vp.stiri j skř»- februarja za prilogo GG-k pri- ga programa še niso začeli, o povedoval: "Glede na to, da vrednosti novega letališkega smo se hoteli potegovati tudi stolpa v Kontroli zračnega za evropski denar iz struk- ptouieta se ne morejo govoriti. Kot je še pwjasnil Zupa-nič. bi bila teoretično možna lurnih skladov. k sode- lovanju povabil tudi zunanje, neodvisno podjetje, ki ima rešitev tudi v rekonstrukciji veliko izkušenj z javnimi nain posodobitvi obstoječega ročili. S pomočjo zunanjega 25-metrskega kontrolnega svetovalca smo iskali dodat-stolpa, vendar pa to ne bi bila ne varovalke, ki bi jih vgra- trajna rešitev glede na dolgo- dili v pogodbo z izbranim ro^e napovedi o precejš- izvajalcem gradbenih dei, da njem povečanju letalskega nas ta kasneje ne bi mogel prometa na Brniku. "Obsto- izsiljevati." Kljub previdnosti ječi stolp je starževečkot4o se je razpis na koncu sážil let in je rekonstrukcija tudi zaradi sumov o podkupo- statično vprašljiva. Poieg vanju in menjavi kuvert s tega bi v času morebitne re- končnimi ponudbami. Bodo konstrukcije morali kontro- imeli letos več sreče? CORťNjSKI GLAS petek, 15. februarja 2009 11 POGOVOR Razgledi Najstarejši slovenski igralec Aleksander Valič je ta teden dopolnil 90 let. Še neda\Tio tega je na partizanski prireditvi v Dražgošah kleno redtiral slovensko poezijo. Njegovo partizansko obdobje je bilo tesno povezano z Gorenjsko, kamor se rad vrača ob prazničnih priložnostih. Kot bi Alfksanoer Valič, slovenski dramski igralec, lanski dobitnik Borštnikovega prstana Danica zasm. Žlebir Kaj vas poleg partizanskega obdobja še povezuje 2 Gorenjsko.^ Med vojno ste bili najprej organizator OF» pozneje partizan. Kako ste prišH med gorenjske partizane? 'Med drugo svetovno voj» "Z Gorenjsko sem že od no sem biJ najprej oi^aniza- mladosti povezan prek svoje- tor OF, nato sem šel v parti- ga bratranca Viktorja Valiča, zane. Kakor je bilo to obdo- zdravnika iz Preddvora Kot bje težko, imam nanj tudi zdravnik je prihajal k moje- lepe spomine. V partizanih mu očetu, pozneje tudi k sem prvič slišal besedo tova- meni. Ko mi je bilo šestnajst riá in spoznal tudi njen topel let, se mi je ponudil za bir- in plemenit pomen. Kot romanskega botra. K birmi čeno, sem iz Dolomitov pri- sem šel v Preddvoru in ko je šel v Karavanke, kjer sem škof prišel do mene, me je imel izredno srečo, da sem vprašal: dečko, kje imaš pa preživel vse napade. Nato botra. Že tedaj sem bil zelo smo se pred nemškim napa- veiik in botra za menoj se ni dom umaknili na Jelovico. videlo. No, Da Gorenjskem Spominjam se, kako smo se sem imel tudi nekaj dobrih nekoč vsi mokri in prezebli „ . . prijateljev, soborcev iz parti- ustavili ob oglarski kopi na bpOminjâin zanskih lei. Iz Dolomitov so Malem Mohorju in se greli • , me namreč poslali na Go- ob ognju. Zaíel sem redtira- se, kako smo renjsko, v Karavanke. Spo- ti Gregorčičeve pesmi. Gre- . ^ , minjam se, da takrat niti ni- gorčiča mi je priljubil že oče se nekoč vsi sem znal hoditi po gorah. in je še vedno moj najljubši i D Češ kot star partizan se boš že znašel. Skrbelo me je, od česa bom živel. To sem sporočil na direkcijo tržaškega gledališča in tam so mi pomagali, da sem dobil delo v Drami. Ko sem bil đan tam« kajšnjega igralskega ansambla, sem oblikoval okoli 120 vlog. Leta 1974 pa so me upokojili, osem let prezgodaj, kafti kot nosilec partizanske spomeiiice 1941 sem bil upravičen do zgodnejše upo- .. . . Reševal me je soborec Pla- pesnik. Ko bi moral nas:opiti ^ mOXn m nine (res je imel ravno pravš- svojo dolžnost na straži, me ^ . . . nji priimek), ki me je naučil, je po rami potrepljal koman- preZeDil UStSVlil kako naj poslavljam noge, da dant in mi dejal, naj še kar - - I . bom zmogel pot navkreber, oslanem ob ognju, stražo pa Ou OgiârSKl Občudoval sem ga. kam vse bo prevzel on..." I kopi na Malem M ohorj u in se opazil na gorski polici, tam, "Začelo se je pravzaprav soborcem poslali na tečaj. S Trstom ste ostali pove- vilna priznanja, lani pa so ... . kjer sem nekaj prej videl sta* že v osnovni šoli. Ko sem bil Petnajst dni so nama dali zaoi tudi po osvoboditvi vam dodelili tudi BorŠtni- fi^eil OD OffTljll. ti mogočnega jelena. In ni Četrtošolec v osnovni šoli na prosto in takrat sva prehodi- kot član tamkajšnjega gle- kov prstan. Zakaj tako po- je lahko pnplezal: ko sem nekoč stal na straži in občudoval gorske vrhove, sem ga Se je v partizanih začelo tudi vaše igralsko življenje? kojitve. Rad bi še delal, zato je bila upokojitev dolgo moja velika bolečina. Po upokojitvi sem delal v drugih gledališčih, tudi v kranjskem, pomagaj sem igralskim skupinam v amaterskih gledališčih. Vabili so me na radio, k filmu, na televizijo. Sodeloval sem tudi pri nastanku prve TV oddaje. Noč na verne d\iše. Vse to mi je veliko pomenilo. Honorarjev mi ni bilo mar, pomembneje mi je bilo, da imamo Slovenci svoj film. svoj radio, svojo televizijo, kjer imamo možnost gojiti lepo slovensko besedo. večere, mitir^e. Ko so vide- janjem in nad uspelo upri- Odnos do teh vrednot je še li, kaj počnem, so me pova- zoritvijo je Bojan kar skozi očetovo izrodio." bili h gledališču. Po kapitu- okno sprožil rafaJ..." ladji Italije so me skupaj 5 Kot igralec ste prejeli šte Začel sem recitirati mi bilo jasno, kako sta žival Vrtači, je naš katehet prire- la vso svobodno Belo kra i- daušča... zno: in Planine priplezala tako dil igrico, v kateri sem (kot no in za hrano delala pri visoko!" "Sanjal sem. da se bom ne Velikokrat sem slišal, da pesmi. Ko bi v Ljubljano največji v razredu) igral oče- kmetih. Zatem sva šla v Se- koč vrnil na Primorsko. Ko sem kandidat, a ga nikoli ta. Takrat sem prvič stal na mič, šesterico so nas izbrali smo se 9. maja vrnili v osvo- nisem dobil. Vedno so me ^ Doma ste sicer na Primor* odru, in to na malem odru za nadaljevalni tečaj. V tem bojeno Ljubljano, kjer smo odrivali. Lepega dne pa so OrCSOrClCeVC skem, od koder sle izpod Križank. Kot mladenič sem času sem hudo zbolel za priredili panizanski miting, me obvestili, da sem dobit- italijanske oblasti pribežali rad obiskoval predstave v pljučnico. Ko sem naposled sem se srečal z Matejem Bo- nik tega najvišjega igralskega Drami (na stojišču, saj ni- ozdravel, sem se pridružil rom, Vprašal me je, ali bi že- priznanja, ki sem si ga vsa . . "Rojen sem v Gorici leta sem imel denarja) z veliko novoustanovljenemu Front- lel sodelovati v kakem gleda- leta zelo želel. Prava sreča, mOrSl nâStOpitl 1919, kjer je naSa družina do- ždjo, da bi tudi jaz igral na nemu gledališču- Frontniki lišču in mi predlagal, naj da sem dočakal tudi to!" življala težke čase. Oče je imel tem odru. In nekoč tudi smo veliko nastopali po bri- grem v Trst, kjer bodo usta- SVOjO dolžnost. v Corio tn delavnice, ki so sem stal na njem kot statist, gadah, obiskovali slovenske nevili Slovensko narodno lo. februarja ste izpolnili mu jih italijanske oblasti za- Sošolec z Vnače, ki je bil v kraje, Ijudeuj lecidrali, peli gledališče. Res sem Sel iii 90 leL So vam ob tej prilož- na straži, tn€ j€ plenile, oče pa si je z begom gledališču zadolžen za stati- partizanske pesmi, igrali tam ostal dve leti, potem pa ností vaši igralski kol^ na- rešil golo življenje. Takrat so ste, me je priporočil režiser- prizore iz partizanskega živ- sem zaradi naporov in izčr- klonili kako pozornost? po rami namreč Slovend, njihove šole ju. ta pa me je zavrnil, nato ljenja. Povsod smo hodili z panosti znova hudo zbolel. Tega dne mi je SNG Drain društva doživljali velike pri- sva uporabila zvijačo, da orožjem» kajti ves čas smo Med gostovanji po Primorski ma podarila predstavo na pOtrCpijâi tiske. Oče se je naselil v Ljub- sem prišel na oder kot vo- se tudi borili. 5. maja 1945 sem srečal tudi Franceta odru Male drame, kamor je [jani, kjer je ob pomoči sobor- jak, ká je moral tam stati na smo bili Frontniki na'/zoči Bevka in prosvetno-kultumo povabila tudi moje kolege, JCOinariClaHt in ccv iz prve svetovne vojne in straži. Toda zaradi silnega tudi ob ustanovitvi prve slo- organizatorko Danico, Id je po predstavi pa tudi na brez- takratnega ljubljanskega žu- vznemirjenja mi je postalo venske vlade v Ajdovščini, pozneje postala moja žena." plačno pogostitev. To je bilo zame izredno lepo presene- , - , - , ^ uouauiťga ^u- vmciixii jtrafd iiii jc puatdju vciiaKc vjđuc » rtjuwôciiii, mi dcjal^ naj S6 pana doba shžho v plinarni, slabo, zapustil sem oder in že naslednjega dne pa smo Kmalu je za očetom odšla se za odrom onesvestil, reži- odšli v Trst Ko smo osvobo- Kako pa ste prišli v Dramo, čenje, kot da bi spet dobil kar ostanem ob tudi preostala družina. Star ser pa se je seveda zaradi dili Trst, nas je Bojan Ada- kjer sle ostali vse do upoko* nagrado. To je posebej lepo sem bil deset )et, ko smo tega neznansko razburil, mič povabil na tržaški radio, jilve? od direkcije gledališča, kjer OgnjU, stražo priSU v Ljubljano. Na svoje No, med vojno sem na Do- kjer smo oddajali prvo odda- "V Ljubljani se je ravno so me pred leti tako na silo . otroštvo imam lepe spomine, lenjskem, kamor sem priSel jo v slovenskem jeziku. Od- ustanavljala akademija za upokojili. Zame je to cruga pa bo prevzel imen smo se radi in oče, v Cankarjevo brigado, spet igrali smo Naš pohod Zvo- gledaliSče in želel sem študi- največja nagrada in s tem so sicer izjemno močan čbvek, začel recitirati, pozneje pa neta Sintiča. Zaradi veLkega rati Zaprosil sem tudi za šti- ovrednotili vse moje preteklo on... je bil z nami zelo dober. organizirati tudi kulturne navdušenja nad vsem doga* pendijo, pa mi je niso dali» sodelovanje 2 Dramo." * • 12 GORENJSKI t}LAS petek, 13. februarja 2009 RODOSLOVJE Razgledi Ob slovenskem kulturnem prazniku postane zadnja leta vsakič aktualen tudi rodovnik Prešernov. Zavedati pa se je treba, da vse sorodstvene povezave niso povsem zanesljive. Če bo kdo našel napake ali bo želel še kaj dodati, je dobrodošel. Prešernova sorodovina 2009 Pettr Hawuna imeli potomcev. Morda je Če med današnjimi Pre- Hribar» Hubad, Hull, Iskra, sterel, Pretnar» Prevoršek, ..............................................................................zanimivo tudi to. da je ro- §emi ne moremo dokazovati Jakopič, )alen, Jan, Jančar, Prešeren. Prijatelj, Fristov, Ob slovenskem kultur- dovnik Ane feloviekšepov- . sorodstva po dosedanji ro- Jelovšek, Jeraf, Jesenko, Ju- Puntar, Raček, Rajhman, Ranem prazniku postane zad- sem neraziskan. Med evi- doslovni raziskanosti, pa so govic, furgele, Justin, fuvaji, kar, Razinger, Rebolj, Re- nja leta vsakič aktuaien tudi dentiranimi potomci Pre- po isd evidenci s pesnikom Kaiser, Kajdiž, Karba, Kase- mec. Repe, Resman, Reš, rodovnik Prešernov. Po lan- šernov, ki jim je pripadal sorodstveno povezani posa» rović, Kastelic, Katoik, Kav- Rihtar, RodiČ, Rog, Rozman, ski objavi v Gorenjskem tudi France, zaenkrat ni ni- mezniki z enim od nasled- čič, Kejžar, Kersnik, Kim, Rožič, Roškai, Schuppli, Se- glasu so nekateri bralci do- kogar z enakim priimkom, njih priimkov: Agnese, Am- KUnčar, Klinar, Kokalj, Kola- dovnik, Sire, Skomavc, Sku-dali še svoje podatke, ki se Vseeno pa je v Sloveryji in brožič, Anderl, Arh, Arko, rić, Koman, Koprive, Kopri» ber. Slamnik, Slavič, Slivnik, tako zbirajo v skupno datoteko v Slovenskem rodos- zunaj nje ta priimek dokaj Avsenik, Ažman, Baar, Ba- vec. Kos. Koselj, Kosi, Kos- Smolej, Šimenc, Šiška, Sker- pogost in se nemalokrat za- loh. Berce, BerČon, Bereant, tnač, Kozjek, Košir, Kralj, janc, Šlibar, Šoberl, Šolar, lovnem društvu, je ta stavlja vprašanje, ali le nebi Bernard, Berner, Bemik, Kreč, Krive, Krivic. Kmičar, Spin, Sulin, Šumi, Smolni- datoteka Štela okrog 1300 bilo mogoče današnjim Bertoncelj, Bevc, Bešter, Biz- Krsnik, Lah, Langus, Legat, kar, Sodja, Sok, Spalevič, oseb. letos jih je že 250 več. Prešernom najti sorodstve- jak, Blaznik, Bohinc, Boje, Leskovar, lichtenegger, Li- Srebrenjak, Straus, Strojnik, Objava celega rodovnika bi ne povezave s pesnikovo so- Bolčina, Borovnik, Božeglav, čof, Lipovec, Lorenčič, Luz- Svetina, Tajnikar, Tassi, Tav- biJa za časopis preobsežna, rodovino. Kdor bi želel tako Brajnik, Bratina, Brejc, Br- nar, Mandele, Mandeljc, čar, Terlikar, Tipping, To- Radovedneži lahko priso- povezanost dokazati, bi mo- glez, BrLmeiow, Brle, Bnm, Markeij, Markič, Markočič, man, Tomšič, Torkar, Tosič, tnost priimkov in njihovo ral svoje prednike raziskati Buček, Bukovec, Bunc, Bur- MatiČ, Mavrič, Medved, Mei- Trampuš. Triplât, Turchetto, J J ^. medsebojno povezavo pre- tja do 18. stoletja. lačenko, Cajhen, Davidovič, er, Mekina, Memič, Mendn- TuŠar, Udovič, Urh, Valant, KSuOVCCulÇZl gleduiejo na spletni strani $e. en način ugotavljanja Debelak, Debeljak, Demšai, ger, Mertelj, Meterc, Mežan, Valjavec, Valte, Vari Vehar. lahko http://www.hawlina.- sorodstvene povezanosti Dežman, Dolar, Dolhar, Do- Mežek, MihelČiČ, Miketič, Velikonja, Verbič, Verhek, com/ghtout/ghtindex-htm. med Frešemi bi bila genet- mik, Dvoržak, Carman, Če- Milic, Milič, Mohor. Morelli, Vidic, Vičič, Vogelnik, Voje, . Zavedatí pa se je treba, da ska primerjava. Vsak moški s bular. Čeme, Česen, Čiba- Mrak, Muhovec, Muiej, Volk, Volkar. Vovk, Vozel, pnsotnost vse sorodstvene povezave tem priimkom bi lahko svoj šek, EmeršiČ, Entor, Čop, Er- Murko, Mumik. Nagode, Vozelj, VremSak, Vrhiinc, .. ^ . niso povsem zanesljive. Če izvid DNK primerjal z drugi- ]ah. Črne, Eržen, Čuden, Ču- Nastran, NoČ. Novak. Okrož- Worms, Zabukovec, Zaje, pmiHKOV m bo kdo našel napake ali bo mi z enakim priimkom. Ena- Čufer, Fabijan, Favadore, nik, Ovsenik, Ozebek, Pal- Zavrtanik, Zgonc, Zima, Zaželel Še kaj dodati, je dobro- kost ali neenakost genomov FerČej, Ferjan, Fertin, Finž- car, Palušriik, Panzanovic', pan, Zupančič. Šebat, Žem- njihovo došd! bi dokaj zanesljivo dokazala gar, Fister, FrČej, Frelih, Fr- Papier, Pavlin, PavloviČ, Paz- Ija, Žemva in Žibert. medsebojno objavljeni datoteki med ži Zanimivo je dejstvo, da v ali ovrgla sorodstvo. Če bi za tin, GaŠperin, Gašperšič, Ur, Pečenko, Pegam, Pere, povrh lahko pridobili še ge- Globočnik, Godec, Gogala, Perkins, Peterlin, Petemel, večimi danes ni nikogar s netsko gradivo iz posmrtnih Gojkovič, Goiec, Golmajer, Pezdič, Piber, Pogačar, Po- pOVeZâVO priimkom Prešeren. Pesnik pesnikovih ostankov, bi po- Goričan, Grabeč, Gregore, gačnik, Poglain, Pohar, Po- 'je sicer imel tri otroke z stale tovrstne primerjave toli- Grom, Gruden, HaŠimovič, klukar, Por, Poshar, Potoč- Hlebania, Horvat, Howard, nik. Pozaršek, Poznik, Pre- pregledujejo na Ano jelovžek, vendar ti niso ko bolj zanimive. Spletni strani http://www.hawlina.com/ghtout/ghtindex.htm. Internet je del našega življenja 134 računalnik in laz Robert Guíns Koliko časa dntvno preiivite Veliko, malo cdi toliko kot ve- enkrat na dan dostopa do inter- mestu t^emčija, kjer je v za- kup računalmka. zlasti v smis- dru^? neta s pomoto mobilne^ td^ dnjem mesecu nakupomlo 75 lu raziskave trga in medsebojne šestnajstih na, četrtina pa jih je pomemh- odstotkov uporabnikoi^. primerjave. 73 odstotkov upo- za računainikom, koliko Časa čim uporabljate internet? Vejjetrw F jih je kar nekaj med vami, na vključno z tmno, ki nam je ra- vzorcu skoraj 28 tisoč čunalnik giawrw delovno sred- pokazala, da kar tretjino svoje- jih je pomembnosti intemeta do- ni spirfni socialni mediji oziro- pa je bilo 77 odstotkov e- nosliniemeta ocenHa z cœno 10 V zadnjem Č4isu izjemno ve- robnikov internet uporabna pri od 10 možnih točk. odstotkov liko i^logo igrajo tako imenoma- ftnan^nih invt^iivijuh, pri tem stvo. Uporabljamo ga pri svo- prostesa časa preživimo ločih oceno 8 aii več, pavpre^e ma splet 2.0. 60 odstotkov upo- nakupovalcev s storitvijo zelo jem delu, pa tudi v vsakdmjem svetovnem spktu. Večina upo- vseh uporabnika pa znaša 7,5. rabnikov vsaj riekajkrat na me- zadovoljnih, saj so e-nakupo- Ljudje i n temei upo rahljajo sec objavlja na blo^ ali piše na va nje ocenili z oceno S ali veČ. za različne na merie. 40 odstot- forumu, zagotovo pa imajo ètvljenju. Osebno preživim za rabnikov intemeta je močno račurudn ikom skoraj ves delo- vpeta v procese in dogajanje na Računalniki in internet so del takû se večinů mtemetu intimât r Modi ljudje, mlajši vni Čas v dužhi. [Jporahljam§a ir za pisanje, zbirarye informacij P in podatkov, za predsedovanje di novic, elektronsko poslovanje in d* delo z dokumenti. Računalnik ja uporabljam tudi doma. zlasti še le za bančniŠtvOp dektronsko poŠto saj jih karj6 odstotk in tudi za delo, ki ga moram ti opraviti zuruij službe. Povpre- prostega časa. Odstotek je čno hi rekel, da za računalni- v^ipri kitajski mladini, i drugače, kov uporabnikov pravi, da je največ pozornosti trenutno ničega življenja. Internet ostaja id i zave- internet ključno orodje za ^u - spletna socialna omrežja. My- vedno bolj ^obalni medij» fci po- naj' dij in delo, četrtina meni, da Space ima zdc^ približno ijo leg injbrmacij ponuja interak- amiana šmid bijo pa tudi bolečine v trebu- žine to vedo in pogosto je to omamlja, kar jim daje moč, zapolnil vse x izgube? Kdo ..............................................................................hu, poškodbe spolnih orga- njihov as. Za otroka pa je to da le niso izbijeni. Vćasih bo začaial mamo. ki je vede- Toda, kaj naj napišem o nov in bruhanje. Vedno bolj vdaja. Zanika sebe, da bi ob- pomaga droga, včasih se re- la • v mamo, Id je ukrepala? njih. Da bo Še vse dobro.^ jih je strah. Tako izgubijo držal tiste, ki jih ima rad. žejo, preveč ali premalo jedo, Kdo bo tolažil? Kdo bo dal Tega ne verjamem. Mt^očc varnost. Svet postane neva- Vključno s sToriltem, Če je le- se skrijejo v depresijo ali po- vse tiste vame dotike, ki jih bo bolje, toda kako naj bo do- ren in majhna soba se spre- ta nekdo iz družine. Ob raz- skušajo umieti. Včasih pro- potrebujejo otroci 'za rast? bro? In tudi če bo danes za meni v ječo. Njihov ječar 2 kritju zlorabe je otroku tež- dajajo svoje telo. Počudjo se Kdo jih bo prepričal, da je nekoga dobro, bo že jutri prišla na dan nova novica o dru- njimi počne stvari, ki jih ne ko, veliko težje kot storilcu, drugačne, umazane, zazna- življenje tudilepo.^ marajo. Včasih v imenu lju- Počuti se krivega in rad bi movane. Njihova terapija Še malo Iji-di je spedalizi- gem zlorabljenem otroku, bežni, drugič v imenu skriv- obdržal družino. Namesto ni končana, ko se storilec že ranih za pobiranje razbitin. Nikoli jih ne bo konec. Člo- nosti, vedno pa v imenu olajšanja občuti dodatno bre- vcStvo sc izubija v labirintu moči. Otrod sc nc morejo, mc. Mama mu očita, ker jc sprehaja na svobodi. Brez občutka krivde in niČ zazna- Razbito steklo reže in zato zlorabe bolijo vse nas. Vsaka Zlorabljeni dovek prekoračil meje dove- sami. zlorab in pedofilskih afer. Je ne upajo in ne znajo upreti izgubila moža. Bratec in se- movan. V posmeh pravni dr- zloraba razbije naáo iluzijo o tem, kako lepo je biti otrok, Težko je sestaviti krhke koščke nekega življenja spet nazaj. Nihče ne bi smel ziorab- škega in se spremmja v po- otroci mma)0 §ast? Kaj pa otrod? Kako za- otroci bi za družino znamovano je njihovo živije- naredili vse OtrOStVS, nje s stisko, ki se jim nikoli ne b) smela zgoditi? Strica jokata, ker gre oč v za- žavi. por. Sorodniki so jezni, ker o njih šepetajo po vasi. Sošold ^^^ ^o tolažil? ga čudno gledajo. Fantje opolzko govorijo, ko gre Zlorabljeni ot Z mešanico strahu, nasta- mimo. Prijatelji se izmuzne- otroštva. Nimajo nimajo Ijati otrok. Nima 0 Otrod, ki so spolno zlorab- jajočega sovražtva in otroške jo bogve kam. Otrok pa • kot Nimajo najljubše igrači Ijeni, so oškodovani za vse ljubezni je težko živeti. Tako da ga ni. SpOmiTlOV. življenje. Najprej izgubijo zlorabljeni otrod nihajo med . otroštvo. Medtem ko se nji- ljubeznijo in sovraštvom. Olroci, ki SO zlorabljeni, Nimajo hovi vrstniki igrajo v peskov- med spoštovanjem in preži- jgjjj^ p^^i^n nevidni' maio najljubše pesmi. Nima jo prve 1)L dostnih občutkov Nimajo prvj Pa saj tako in tako živijo le poljub je umazan. Njihove SDolne izkužnje so izmaliče- Igrače mku, oni postanejo spolni rom, med zaupanjem m tes- objekti. Tako se začnejo nobo. Izbira je peklenska. umazane igre mogočnih Jaz ali storilec? Če je storiiec na pol Naučijo se splaziti odraslih ljudi. V njih je otrok nekdo, ki ga ima otrok rad» je ven iz svojega telesa, ko je bežni je stokrat prečr.ana le objekt, ne Človek- Odrasla rezultat znan. Zmaga stori- hudo. Ne marajo svoje kože, predstava Nimajo oseba nad njim uporabi moč lec. Izguba bližnjih ljudi je ne dišečih las, ne marajo niti Ujeti v tisoč in en občutek vajo od enega do drugega 1 ^ za zadovoljitev svojih potreb, za otroka najtežja in zato sto- ene celice svojega telesa, mira. Iščejo vse, kar jim TiaillUDSC Otroci tega nočejo in ne ra- ri vse, da ne izgubi družine, Telo je nemočno in duh ježe bilo ukradeno, pa ne najdi rumejo. Tam so, ker verja- doma. Žrtviaje se za svojo zdavnaj zlomljen. Zato je Imajo samo črno temo h njej veliko luknjo, v kat< pesmi. Nimajo mejo odraslim ljudem. Na- mamo, za mlajšo sestro in tam le še lupina. Kasnqe čez mesto brezskrbnega otroštva brata. Samo, da ostanejo lupino na vleče j o maske in zmečejo vse, kar jih boli. Kdo prve ijUDeZni« dobijo breme skrivnosti. Do- skupaj. Storild v krogu dru- poiščejo nekaj, kar jih bo brskal po temi.^ Kdo bo Truharjevanje je za nami 175 iz starih časov Miha Naguč (mroma prepisati v sodobno sh- venšáno. To, kar je wtkHI Mihael Glavan v knjižid Tnéajje- Trubarjevc leto 200S je za sia izâi prvi skfvensid knji^. O larm. Kc^ mtnjc prineslo? Zvr* tem sicer marsikaj vemo, tudi po stila seje množica spominskih in ladu^ takrat rojene^ in živeče- drugpčnih prvedilev, izSoje ker gi Primoža Trubama. A d^'an- nekaj novih knjig, nešteto đan- sko občuje in vedenje o teh rečeh kof v fislaintft m niČ manj oíyav hi â^Lvk dobil šele, ko bi se lahko v elektronskih medyih in na sple- s pomoto slovitega Časovn^a tu. Trubar, (igar ime smo izkU- stroja podal nazaj v tiste čase in cevali celo letfi, bo zdaj spet v se kot padalec ali vsaj opazovakc 'niru počival, po mojem kar na- vključil v tedanje življenje. Saj slednjih 50c let. Priznam: bdj verjamem, da so živeli povsem kot vse, kar je v zvra s Trubar- drugače, ne vem pa, ali so bUi Jem in $oo4đnico njegfMgfi roj- tudi duhovno drugačni od nas? stva, me zanima, kake bo na je bila njihova vera res močniki tem svetu leta 2$oS, ob njegovi ti- od naše, v obratnem sorazme^u Med Slovenci in Evropejd najbol] priljubljena podoba soâetmci? Da bo ta svet še. naj- s siceršnjo kakci^o in dolžino Primoža Trubarja hrt ni dvotna. Da bodo na ry'cm ty ihoví^ življenja, ki naj in bili k vedno pripadniki vrste Homo manjši od naše? Prepričan pa nosti od Nj^ še d^e, kot so bdi sioraj celo leto pisal podlistek o inprinašajo hud konec, namreč vo razodene, v kateri je prevedel m komentiral izbrana pt^avja iz Truhatjevegfi Po^njega dfia Sove zaveze iz leta 1577. Ta se prav kpó bere inje neverjetno sodobna - tako kot je večno aktualna bližirut smrti m sodnega dne. "Zato, dragi moji v Kristusu, nikar ne dopuščajte, da Vas odvedlo od in njegove hesede slabi, pokvarjeni rod m neprikladna dn^na. zle in mesene ruislade in poželenja, ki minfjo obenem z nepriUkami tega sveta sapiens in da bodo nAateri med sem, da binas Trubar, čebiseon nj^cfvi sodobniki. njem, komaj prebil skozi nekaj večno muko: zakíy končno se bo mimi še vedno gpvoriU slovensko, s Časovnim strojem lansko leto Sicer pa dobro vemo, katera izvirnih strani. V náaj nadalje- vemim dobro godilo, a brezbož- w ni prav nič gotovo. Bog di^, pripeljal med nas. vse skupaj pre- od Trubarjevih podob je med varnih sem v tem pisanju nava- nike bo v peklu večno godala da bi še bili in bi ndateri od njih idd in nekam poslal. Nelezara- nami najbolj cenjena: tista na jd cde odlomke iz njegovih mňr- smrt... Pisano v Derendin^u úišali na ime "ljubi Slovenci "I di vdike brezbožnosti ali še večje ]iovancu za tn evro. Kdo pa še n\h besedâ, a se zavedam, da jih pnd dan aprila po Kristusovem Prav tako me bolj kot vse tru- premoči papeřnikou nad druga- bere nj^ove knjige? Neka projè- jedo konca prebralo le malo bral- rcystvu v 1577. letu." Trubar batjevanje zanima, kako seje ži- če verujočimi, temveč zato. ker soijev po slu^?eni dolžnosti. Pri- cev tega časopisa. Po mojem bi mm bi, če bi Uvel danes, zagato- i«lo v tou 1508. A/i leta 1350, Ico smo po veri v Boga m bogaboječ- 2nam, da sem se sam, ki sem n-^rali njegove knjige prevesti vo povedal ítío in v istem jeziku. GORENJSKI GLAS petek, 13. februarja 2009 SLOVENCI PO SVETU Razgledi Z Lubnikom med argentinskimi Slovend (14) ako sem v ca pravi MIha Bajda. ljudje so izgubili precej de- V pogovoru počasi prideva naija, mnoge je pahnila v rev- do njegovega osebn^ življe- ščino. Vendar so današnje nja, o katerem na moje veliko razmçre vendarle drugačne, presenečen je govori pravtako saj je kriza globalna, resno odprto. Prejšnji dan sem na nas opozarja, kako pomemb- večernem koncertu v Sloven-no je svetovno ravnotežje, Po- skem domu spoznala njegovo mlado ženo Angelco, s samo mesec dni staro hčerico rabniška misehost in pretirano zadolževanje, ki se je iz Združenih držav Amerike Alenko v naročju, Miha pa je razširilo po vsem svetu, za- z izjemno potrpežljivostjo Ditks jC bllâ hteva globalni razmislek o skušal leto in štiri mesece sta- Miha Bajda z ženo Angelco în hčerko Alenko načinu življenja. Zato nihče ri hčerki Ditki dopovedati, da SpOC6t3 V ne ve, kako globoka bo kriza, ne more sama stati na stolu, kjer je kot bolničarka dobila sčasoma preraslo v ljubezen» do svoje družine. Uspelo mu . . ^. kako dolgo bo trajala. Argen- saj lahko pade. "Vajo" sta delo. Stanovala je v Sloven- nastala je nova slovenska dru- je, obe hčerki s slovenskima SiOVCnlll, V illSl tino bo verjetno zelo prizade- med koncertom neslišno po- skem domu in začela je obis- žina, ki bo ohranila slovenSči- imenoma vpisati v argentin- la, saj ima veliko ljudi denar v novila vsaj desetkrat Ditka je kovati p>ouk slovenščine. Slo- no. Miha je namreč tako po- "sko knjigo rojstev. Ditko so hi- mOjC mâtCrC ameriških bankah, domačim vedno znova zlezla na stol in venec je njen oče, zaradi dela nosen na svoje slovensko po- tro vpisali, pri Alenki pa so zaradi slabih izkušenj niso se otepala njegove roke. Ko je bil veliko odsoten, zato reklo, da ga bo zanesljivo pre- preverjali, ali je to ime znano. Mihu Bajdi želimo še veliko V Voklem, zaupali, je.dejal Miha Bajda. mu pravim, da je Ditka pode- doma slovensko niso govorili nesel na svoji hčerid, tako kot ... Politika ga ne zanima kaj dovala Bajdovo vztrajnost, se kaj dosti. Drugih slovenskih je s pomočjo slovenščine srečnih let z mlado družino. nâSiCÛHIl dsn dosti, tako kot v gospodarstvu široko zasmeje in odvre: hodi družin v majhnem, odro- osvojil svojo mlado ženo. Vsekakor si jih lahko obeta. je tudi za politike pomemb- pa res tako kot moj oče. sva šla na no, da imajo konkurenco, saj čnem argentinskem kraju ni Slovenijo sta obiskala pred sai je pri Gi-tih letih zelo vita- Počasí ga le vprašam, ali je bilo. V takšnih okoliščinah je dvema letoma. Ditka je bila len, na lanskem maratonu po . . . . se bolj potrudijo, je dejal na Angelca njegova druga žena, siovenšdno težko ohraniti, z spočeta v Sloveniji, v hiši MendozijebildrugL Verjetno TngiaV, torej kratko. Po premisleku je še saj je razlika v letih oâtna. Še veseljem pa je Angelca začela moje matere v Voklem, na- unamo to res v rodu, pravi po dodal, da je nj^ov oče zaradi bolj široko se zasmeje, njegov obiskovali slovensko šolo v slednji dan sva šla na Triglav, kratkem premisleku, moja torej je bila tudi Drtka že na teta se pri več kot devetdesetih ^ • 1 dar je vedno govoril, da je li- dolgo sem jo čakal. Angelca najst let slovenščino učil Triglavu, pripoveduje Miha iz Voklega v Šenčur še vedno Že na 1 nslavxi. beralizemzaljudlšeslabšiod je pred leti prišla v Mendozo, Miha Bajda. Prijateljstvo se Bajda z neverjetno ljubeznijo vozi s kolesom. bila tudi Ditka komunizma veliko trpel, ven- odgovor je poln ljubezni: tako Mendozi. Tam je že osem Med sosedi 129 slovenci v zamejstvu ioŽE KoŠS}£X Slovenci na KoroSkm so z letošnjim praznovanjem slo-venskega kulturnega praznika vnovič pokazali svojo bogato, glede na razmere rwerjetno mnoiično in kakovostno kulturno dejavnost. Skoraj ni bih društva, da ne bi za PreŠemou praznik, ki Slovencem na Koroškem in tudi drugod veliko pomeni, pripravili vsíy skromne slovesnosti. O večfih slovesnostih poročajo iz Doma pro- svete v Twjah, z Žáezne Kaple in bližnjega Obirskega, iz Šmiheia, Roieka in Sel Za glasbeni del proslave sta poskrbela obetavna koroška glasbenika slovenskega rodu in dijaka Slovenske ^bem šole na Koroškem Kristijan FiUpič in Jani MiiUer s prečnima flavtama, v dramskem delu pa je navdušila mladinska igralska skupina Slovenskega prosvet-nega društva iz RadiŠ/Rads' berg, lei je pod vodstvom Matije MilČinskega zaigrala dramatizirano humoresko Legenda o birokratu Tomažu Šttmpilji, Dr. MIha Vrbinc govori na H ni mcgel umreti, Napisal jo letošnji proslavi slovenske- je Frane Milćinski-Ježek.Slav- Osredr^o davnostno prireditev ga kulturnega praznika v nostni govornik je bil ravnatelj Mlada glasbenika Kristijan Fifipič In lani Mulier Slovencev na Koroškem v po- Celovcu. / f«»: lej« «oinjev čostiřei' kulturnega praznika Zvezne ffmnazije za Slovence v Celovcu dr. Miha Vrhinc. igro potrebnega veliko idealiz- slover^čine v javnosti. Na gřc- pa so pretekli teden v celov^i stnji, Krščanska kulturna zve- Govoril je o pomenu in širini ma in organizacijske sposo- daliških odrih se srečujejo ljud- dvorani Artedelo skupaj orga- za in Slovenska prosvetna zve- kulturnega delovanja Sloven- bnosti. V preteklosti, ko so bili je slovenskega in nem^egaje- niziraii generalni slovenski za. Slovenci so za to priložnost cev, še posebej na ^dali^em pritiski na Slovence najhujši, zika ter različnih starosti, konzulat v Celovcu, Društvo združili moči, saj je Prešernov področju, kjer v primerjavi s je^edaliSka igra večkrat nado- Zato je na Koroškem vsako slovenskih pisateljev in pisate- dan praznik vseh Slovencev, ne Slovend v Italiji nimajo svcýe- meičala šolo slovenščine, vabi- srečanje z gledališčem pravi Ijic, publicistov in pubiidstk, ^ to. kje živijo in kàkfnd ga poklicn^d ^tdidišču^ Zato lo in Iztoki zn prtdst&vc pa so kuiiunxi praznik, jc povcddl prcvajaiccv in prevajalk v A v- jt njihova politična usmeritev, jc za ljubiteljsko ukvarjanje z pomemben naán pojavljanja ravnatelj dr. Miha Vrbinc. GORENJSKI CL\S petek. 13. februarja 2009 USODE Razgledi Zgodba o Nataši in njenem boju za preživetje V* sto za konec Milena mikiavčič in iez slabi dve uri so mi že razkrivati drobce» posamez- ..............................................................................povedali, da je zadeva resna, ne trenutke, ne bi šlo. Tudi talča je bili jezm na Kako resna, sem vprašala, "Bolečine se ne da secirati. Natašo, ker se ji je zdelo, da medtem ko mi je srce razbi- Še zmeraj je v enem kosu in zganja nepotrebno pariko. jalo. ko so mi DOge klecale in dvomim, da bo kdaj druga- Dejala je, da so oni zdrav rod, ko se mi je zdelo^ da bom če," reče žalostno. da bolezni skorajda ne po- zdaj. zdaj umrla. Zelo resna. Skrb za otroka in za vsak- znajo. Da to ve tudi zdravnik je resno odgovoril zdravnik, danji kruh sta jo prisilila, da •p. -i !.. ^ in da se naj neha ubadati s In potem sem se samo sese- se je počasi spet postavila na iv3iC, KI IG 1 CtTâ trenutno slabim počutjem, dla, prvo pomoč so morali nc^e in poskušala živeti, vsaj pa bo to čez noč minilo. Pa ni. Bilo ie še slabše. nu\ ^niii V p^^nUn i,tHiM>diiii O/UfllC^.itTlř Lidi d.D.o. k.d. Nijyi i6 GORENJSKI GlAS petek, 13. februarja 2009 ŠKOFJELOŠKI PASIJON Razgledi V postnem in velikonočnem času bo Skofja Loka spet prizorišče Škofjeloškega pasijona. Besedilo je leta 1721 napisal kapucmi pater Romuald Marušič in gre za najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku in iz časa baroka najstarejšo ohranjeno pasijonsko režijsko knjigo v Evropi. Pmcessio ocopo tana Danica Zavrl Žlebir m 19. aprila (v primeru slabega vremena pa so rezervni Izvirnik te dragocenosti dnevi.24,. 25. In 26. aprila). hrani knjižnica loškega ka Organizatorji se na dogo- pucinskega samostana. Pasi- dek živahno pripravljajo, ta jon so od baroka že večkrat teden pa so listnemu odbo- odigrali. Zanimivo, da je bil ru prireditve predstavili njen v odrski obliki uprizorjen potek in jih ob tem povabili Prva predstava leta 1936 prav v Škofii low, tudi na prigrizek s tradido- - vlogo Jezusa pa je odigral ig- nalnimi jedrni iz ćasa baro- UO 20» marca, ralec iz Kranja France Tre- ka, značilnimi za loško ob- fait. Ponovno uprizoritev v močje in za postno-ve- na tiho soboto, Skofji lotó je pasijon doča- likonočni čas. Častni odbor, kal v letih 1999 in 2000. Na- sestavljen iz samih uglednih na predvečer črti, dablgaževnekajletih imen, lahko dober glas o spet prikazali, zaradi politič- Škofjeloškem pasijonu raz- Û0 SeneraLKa^ mh nesoglasij niso uspeli. širi daleč naokrog, so nam nato pa se bodo Letos pa bo v postnem u^ velikonočnem času na štirih povedali predstavniki občine Škořja Loka. Uprizoritev prizoriščih (na Mestnem 5kofielo§kega pasijona ima Člani častnega odbora Škofjeloškega pasijona 2009 / f«® cwazd k»,« predstave trgu, pod gradom, na Spod- večplasten pomen, od kul njem trgu in pri Kašči) spet turno-zgodovinskega do du- šeststo sodelujočih v tem zgodovinski in tudi globok dekan in župnik župnije Stara Loka, Matija S elan, žup- - v r-' / T" . —-- - ------------- ----------------------- zvrstile se 20. m<^oče videti dvajset prizo- hovnega, je dejal nadškof projektu, ki so s svojim ljubi- Človeški pomen. rov pasijonske zgodbe, ki te- Alojzij Uran. "Slovenci smo teljskim sodelovanjem naj- Častni pokrovitelj Skofie- nik župnije sv. Jakob v Škof- marca, 5*' melji na svetopisemski vse- v preteklosti doživljali hude večji sponzorji uprizoritve. V loškega pasijona je dr. Dani- bini. Škofieloški pasijon čase, od kuge, turških vpa- slednji pa vidi tudi přilož- loTiirk, predsednikRepubli- ji Loki, poslanca državnega zbora Milan Čadež in MUen- l^M 18. in {Processia locopolitana) po- dov, lakote do vo)n. Ves čas nost za turizem.To jeposeb- ke Slovenije, člani častnega ko Ziherl, župan občine Že- teka v obliki procesije, prizo- smo bili lesno povezani s nost, ki )o Škoiia Loka lahko odbora pa: predsednik dr- aprila re od Adamovega in Evinega Kristusom. Ce bo njegovo ponudi Evropi in svetu, žavnega sveta Blaž Kavčič, lezniki Mihael Prevc, predstavnik ministrstva za kultu- padca prek alegorije smrti trpljenje dobro predstavlje- meni tudi etnolog Janez Bčina Škofja Loka. sledila temu vašemu razvoju? "Rečem lahko, da nam Ob- gospodarske strani, za pet Čina Škofia Loka ni sledila, odstotkov zaradi zmanjšanja petoura Špedicije in transporta? "Celoten promet se je Tmanjial 7a dvajset CMÎstot» kov, za 15 odstotkov zaradi ke AlpetOLU* smo posebej raz- Kako je z vaSo največjo inve- Tudi drugim investitorjem je števila voznih enot Vse večji pravljali in sklenili, da se sticijo v nov logistični cen- žal pokazala, kako se ne sme problem pa postaja neplače« ohrani, vendar podrejeno ter? Lani ste napovedovali, delati, da bi v Škofjo Loko še vanje, zaradi česar imamo ganiziranosti obmiru- da naj bi bil končan marca privabili tuje investitorje.'* lež družbe Logistika bo vedno večje likvidnostne težave. Vozila sicer ne stojijo. oziroma kasneje junija. "Nov lofflstični center, ki je Zaplet je bil pri gradnji lo vendar se število prevoženih razdeli ni. imeli pa bomo profitne velika pridobitev ne samo za kalne ceste od križišča na kilometrov zmanjšuje. Ne- centre, ki bodo regijsko po- divizijo, pač pa tudi za širši Kidričevi, mimo vas do vasi kočsmočakali na mejah, se- íní, glede na prostor- slovenski prostor, res zamu- VirmaŠe. Kako ste ga rešili? daj Čakamo na tovor oziro- ske možnosti tudi v Škofji ja za eno leto. Prav ta center. "Obljubljeno ureditev ma raztovor, pa tudi Število Loki. Odločitev bo sprejeta v katerega so bila vložena omenjene ceste bomo izvedli praznih kilometrov je večje, na osnovi notranje organiza» sredstva vse skupine, zanika in je v končni fazi sklenitev To je tudi razlog, da smo več- ci je, ki jo pripravljamo." govorice o selitvi dejavnosti v izvajalske pogodbe, katero letno prakso obnove vozne- en center. To je potrditev na- riaj bi v roku 14 dni podpisa- ga parka prisiljeni opustiti in Dejavnost Alpetourja špe- Črtov o nadaljnjem in dolgo dicija io transport torej ročnem razvoju dejavnosti li> gradnja pa je odsisna od vremenskih razmer." hkrati zmanjšati število voznih enot ' Uradniki naj ne bodo cenzorji Na Gospodarski zbornici Slovenije opozarjajo, dá je treba razpise za evropska sredstva poenostaviti. Štifan 2argi 4 Generalni direktor GZS jo dnigj vladni paket ukre- maž Savšek, kjer izdelujejo ...................................... Samo Hribar Milič je ocenil, pov, ki pa ga žal na GZS še dele za avtomobilsko indu- Ljubljana - V torek so na Go da lahko pravo krizo pričaku- ne poznajo. Dejstvo je, da je strijo. Kot nevzdržno sta oce- spodarski zlwmici Slovenije jemo šeie v aprilu. Veliko bila Slovenija v zadnjih dveh nila, da so naši uradniki cen- (GZS) predstavili svoja priza- podjetij je namreč zaradi po letih n«o plačnica v EU, devanja za to. kako pomagati manjkanja naročil podaljšalo vzrok za to pa je v nespre- zoqi pnjav na razpise za evropska sredstva, namesto da gospodarskim družbam za praznike v skoraj enomeseč- tnem koriščenju sredstev bi bili agentje in promotorji izhod iz gospodarske krize, ne dopuste, plačila za ta me- prek razpisov. Svoje izkušnje uspešnih projektov, ter pred- Na Centra za konkurenčnost sec pa zapadejo v večini v s prijavami na razpise sta lagala da naj.bi razpise razde- pri GZS so pripravili paket aprilu. Ukrep vlade o sub- predstavila tudi Tone Stanov- lili na dva deîa: vsebinski in ukrepov v podporo podjetjem za nastop na tujih trgih, vencioniranju skrajšanega delovnika le deloma blaži nik, direktor uveljavljenega foiuialiii del. Doslej je po podjetja na področju infor- njunem mnenju prav biro- za internacionalizacijo naše- položaj v dobrih podjetjih, macijske tehnologije Spica kradja zamašila kanal za ev- ga gospodarstva, črpanje ev- pri tistih, kjer imajo resne te- Intemadonal, ter namestnik ropska sredstva. Pozvala sta k ropskih sredstev ter za razvoj žave z naročili, pa ne bo pri- predsednika uprave dolenj- temu, da bi bili pil poenosta- in spodbujanje inovativnosti, jel. Nestrpno zato pričakuje- skega podjetja TPV dr. To vitvi razpisov bolj pogumni. Škof]A Loka V LTH deloma izplačali plače Kot smo izvedeli v Loških tovarnah hladilnikov (LTH), so v torek in sredo iz prvih plačil od prodaje delavcem na račun izpadle plače za december izplačali po šeststo evrov in v sredo spet zagnali proizvodnjo. Kot nam je povedal direktor Miloš Kodre, bodo prve naslednje prelive denarja namenili za nakup materiala, sicer pa si še rtadalje prizadevajo najti finančno institucijo, ki bi bila pripravljena odkupiti njihove (zavarovane) terjatve. Imajo tudi obljubo za sestanek pri ministru za gospodarstvo Mateju Lahovniku, na katerem naj bi se dogovorili o načinu pomoči, da bi prebrodili hudo likvidnostno krizo. Sestanek pričakujejo konec tega tedna ali v začetku prihodnjega. S. 2. Maribor PoŠta ponuja tudi Poštna potovanja Kot so sporočili iz Pošte Slovenije, se je že skoraj petsto ljudi odločilo za Poštna potovanja - novo storitev, ki jo ponujajo od decembra lani. Omenjena ponudba PoŠte Slovenije se od ponudb klasičnih turističnih agencij razlikuje po eks-, kluzivnih, vsebinsko bogatih, zanimMh ter cenovno ugodnih aranžmajih. Slednje prav gotovo omogoča tudi zgolj elektronsko • internetno in tdefonsko poslovanje. Ponudba obsega potovanja po Sloveniji kot tudi 00 drugih delih sveta, ne manjka pa niti "last minute" ponudba, in sicer vse od avtobusnih izletov, izletov z vlaki in sprostitvenih vikendov pa do daljših in nekoliko bolj ekskluzivnih potovanj. Zanimive ponudbe bodo na voljo le v ponudbi PoŠte Slovenije in jih ne bo v ponudbah turističnih agencij. Š. Ž. na mera do 6,50% HRANmK^ LON d.d.. ćju računovodstva in financ, od tega vsai 2 leti r>a vodilnem D^ozaiu; odlično poznasojije zakonodaje in dela na področju računovodstva, knjigovodstva in fakturiranja (vodenje glavne knjige, evidenca posfovnih dogodkov, sarT>ostojno pripravo strokcvnih podlag za odločanje direktorju in Svetu, pripravo finanćnega načrta, pertodicnega ter zaključnega računa, r^dzornad obračunom DDV,....). DRUOt POGOJI ZA ZASEDBO: orçanizaciiQKe dpooobnosti In sposobnosti vodenja man^h skupin. komunikaciji sposobnosti, uspešnost v timskem delu. sarnostojnost, natančnost in zanesljivost poznavanje aplikacij Ofice paketa. NUDIMO vam razvoj na poslovnem tn os^)nem nivoju ter určeno delovno okolje. Pogodbo o zaposlitvi bi pr9cvanju in svoj življenjepis pošljite do 27.2.2009 na naslov; Dom upokojencev Kranj, Kadrovska služba, Costa 1. maja 09.4000 Kranj. Kancklati t»do o Izbiri obveàcêni vskladu zZDR. T r f n 4 f i8 KMETIJSTVO cveto.zaplotnik @g'^as.si GORENJSKI GLAS petek, 13. februarja 2000 Družba THP Krona, d. o. 0.» Mestni trg 32, Škofja Loka objavlja VABILO * K DAJANJU PONUDB ZA NAKUP NEPREMIČNINE DRUŽBE TURISTIČNO HOTELSKO PODJETJE KRONA, HOTELI IN DRUG] OBRATI, D. O. O. (THP KRONA, D. O. O.) Družba THP Krona, d. o. o., Mestni trg 32, âkoqa Loka (v nadaljevanju: Prodajalec), vabi k dajan)u ponudb za naki4p nepremičnine v njeni lasti. Nepremičnina na naslovu Mestni trg 32, âko^a Loka, vpisana ph zemljiškoknjižnem vložku št. 667, k.o. ŠkoQa Loka, parcelna èt, 266.S. ki v naravi precistavlja stanovanjsko stavbo, razglašeno za kuttumi spomenik, tzmere stavbisce 512 m2 indvoňéče 60 m2. Kot celota 1/1. Ponudba mora vsebovati naslednje elemente: a. opis ponudnika; naziv oziroma firma in naslov ponudnika, davčna številka, matična ât&vilka ozinDma EMŠO, številka transakcijskoga računa, podpis pooblaščene oset>e; b. ponujeno ceno za nepremičnino: izražena mora brti stočno določenim zneskom v EUR. C. način in rok plačila: nakazilo r>a TRR prodajalca, največ 20 dni od sprejema ponudbe; d. rok veljavnosti'ponudbe: najrranj do vključno 30. 04. 2009; Vse stroške v zvea s prenosom lastništva na predmetu pnDdaie, stroske notarskega zapisa pogodbe ter morebitne dmge stroške v zvezi s pogodbo, kakor tudi davek na promet z nepremičninami nosf kupec. Pogoj za obravnavo ponudbe je vsebovanje vseh zgoraj navedenih elementov. Ponudba mora biti brezpogojna. Prenos lastništva In posesti na nepremičnini se izvede po plačilu celotne kupnine po postrku, predvidenem z veljavno zakonodajo in z vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini v zemljiški knjigi na Ime kupca ter po vknjižbi z Izročitvijo v posest. 4. Pongdnikh Na razpsu lahko sodelujejo domače ali tuje pravne aJi fizične osebe, ki imajo pravico pridobiti lastnini pravico na nepremičninah v Republiki Sloveniji. Pravne ô»be mó^q p(^udbfpi^ozfti izpis ii^ sodnega (a/f drugega ustreznega) registra, ki nI stařeji od 30 dni. Prodajalec ne odgovarja za pravne in stvarne napake na predmetu prodaje. Nepremičnina, ki je predmet prodaje, se prodaja po načelu vide no-kupljeno. Ne glede na prejšnji stavek bo prodajalec omogočili ponudnikom vpogled v razpoložljivo dokumentacijo v zvezi s predmetom prodaje do 12. 03. 2009 v Času delovnih dni med 8. in 16. uro. Za ogled raz po I ožijive dokumentacije se |e potrebno predhodno dogovortti z ga. Mileno Hartman, ki Je dosegljiva na telefonski številki 051/323 085. 6. Naslov i Ponudbe je potrebno postati v zaprli pisemski ovojnici in naslovv na naslov; Družba THP Krona^ d. o, o., Mestni trg 32, Škoija Loka, S pripisom "Ponudba za nakup nepremičnin - NE ODPIRAJ". Obravnavane bodo ponudbe, ki bodo prispele na sedež dnjžbe THP Krona, najkasneje do dne 13. 03. 2009 do 12. ure. Odpiranje ponudb bo nejavno. 7. Izbira ponudnika in sklenitev pogodbe Prodajalec na podlagi zbranih ponudb, ni zavezan k sklenitvi pogodbe o prodaji nepremičnin z najboljšim ali katerimkoli drugim ponudnikom. V prirrnarv, dâ se i>o prodajalec na podlagi zbranih ponudb, odločil za sprejem katere izmed prejetih ponudb, bo ponudnika o tem obvestil s pisno izjavo o sprejemu ponudbe. Z dnem, ko izbrani ponudnik prejme Izjavo o sprejemu ponudbe, je pogodba o pn^daji nepremičnine med njima sklenjena, stranki pa $ta zavezani k njeni izpolnitvi, in sicer pod odložnim pogojem, da zakoniti predkupni upravičenci ne bodo uveljavljali svoje predkupne pravice. Ne glede na navedeno se izbrani kupec zavezuje, da bo v roku petih delovnih dni od dneva prejema izjave o sprejemu ponudbe s prodajalcem sklenil ustrezno pisno listino o prodaji nepremičnine skladno s pogoji iz tega vabila in v obliki, kotse skJad-no z veljavno zakonodajo zahteva za posamezen posel. 8. Ostalo Dodatne informacije v zvezi s prodajo so na voljo vsak delavnik od 8. do 16. ure pri ga. Mileni Hartman. telefon 051/323 085. Ogled poslovnih prostorov Je možen po predhodnem dogovoru. THP Krona, d. o. o. e Gorenjska Gremo gor. V uspesni lesom Na licitaciji lesa v bližini avstrijskega Gradca je kakovosten gorenjski les dosegel rekordne cene MatiažGregorič Kranj • VGrosswilfersdorfuv bližini avstrijskega Gradca na avstrijskem Štajerskem je bila prejšnji teden deveta licitacij ska prodaja visoko vrednega lesa, ki sta jo pripravili avstrijska deželna kmetijsko gozdarska zbornica in gozdarsko združenje. Na lidtad- jo je 252 prodajalcev pripeljalo 874 hJodov enaindvajsetih drevesnih vrst oziroma 590 kubičnih metrov lesne mase. Pri prodaji so dosegli povprečno ceno 434 evrov za kubični meter, 44 hlodov, med katerimi jih je bilo pet z Gorenjskega, pa je preseglo ceno tisoč evrov za kubični meter. Posebnost letošnje licitacije so bili veiild cenovni razponi. Gorenjski lastniki gozdov so na licitaciji v bližini Gradca uspešno prodajali hlode v prodajo sta šla dobro pred- kakovostrtega gorskega javorja. / M«ti»ž c^b vsem gorski javor in brest. Gorenjci so za lidtadjo pri- u.952 evrov, kar pomeni prevozni stroški. Kupdsoka« kranjskega gozdarskega dru-spevali 50 hlodov šestih dre- ceno 6.830 evrov za kubični kovosten les kupili predvsem štva pa Je strokovno in logi- vesnih vrst oziroma 45 kubič- meter. Lastnik iz Kranja je za za izdelavo glasbenih inštxu- stično deloval Tomaž Potaj- nih metrov lesa. Prodali so javor, ki ie rasel v Selški doli- mentov. nar iz kranjske enote zavo- ves les in doseli povprečno ni prejel 0.018 evrov oziroma Lastnikom gozdov pri da. Polajnar menir da kstni- ceno 1067 evrov za kubični 6.840 evrov za kubični me- vzgoji, izbiri in sečnji visoko- kom uspešna prodaja dvigu- meter. Tako visoko povprečje ter. lastnik z območja pod vrednega lesa že nekaj let je motivadjo za skrb in delo je predvsem zasluga rekord- Storžičem pa 7.790 evrov uspešno svetujejo gozdarji iz v gozdu ter zanimanje za iz- nih cen za gorska javor, med katerimi so bili trije hlodi oziroma 4.693 evrdfe za kU-bični meter. Avstrijskemu kranjske enote Zavoda za vedbo gozdno gojitvenih dei, gozdove Slovenije. Pomoč ki povečujejo delež kako- najbolje ocenjeni v Avstriji, organizatorju licitacije bodo pri strokovni izbiri in organi- vostnega lesa. gozdarjem pa Lastnica z območja Cerkelj je morali plačati dobri i6 evrov zadji je na območju Podnar- predstavlja strokovni izziv za za hlod z 1,75 kubičnega me- za kubični meter, bremenili ta in Krope nudU revimi goz- boljše izkoriščanje zmoglji- tra lesne mase iztržila dobrih pa jih bodo tudi sorazmerni dar Blaž Ambrožič, v imenu vosti rastišč. Več škode zaradi zveri Kmetijsko gozdarska zbornica je predstavila aktualne dogodke v kmetijstvu. dogovor glede skupnega reševanja vprašanj v kmetijstvu. Kljiib temu Ministrstvo za finance namerava brez predhodnega usklajevanja s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije v povprečni znesek pripisanih sredstev za najmanj sporna z vidika varo- dvajsetih let. V zvezi s tem so ukrepe kmetijske politike za ....................................... vanja okolja. Ob tem je po- podali predlog dodatnega čle- leto 2008 všteti vsa plačila za Ljubljana - Vodstvo Kmetij- udaril, da bo Kmetijska sveto- na, ki bi dolo^, da se v pri- območja z omejenimi dejav- sko gozdarske zbornice Slo- valna služba pri Kmetijsko meru spremembezakonoda- niki (OMD) in vsa izplačana venije je predstavilo stališča gozdarski zbomid Slovenije je spremeni tudi koncesijska EKO o plačila, kar v zbomid do ukrepov za preprečevanje kmete obveščala in opozarja- pogodba. Zaradi vse večje ocenjujejo kot nesprejemlji-širitve koruznega hrošča, la na pravilne postopke ter škode, ki jo povzročajo divji vo. Vštevanje OMD plačil v Maiiaž GR£G0R1Č problem Škod v kmetijstvu potrebne ukrepe pri setvi. prašič, jelenjad, smjad, kro- pavšalni izračun pripisanih zaradi divjadi in zveri ter po- Zveri in divjad kmetom karji ter vrane, v Kmetijsko subvendj na površino bi naj večanje dohodninske csnove povzročajo vedno več težav, gozdarski zbomid Slovenije bolj prizadel kmetije na ob- zaradi sredstev iz ukrepov Škode po divjadi ter zvereh predlagajo zavarovanje škode močjih s težjimi prideloval- Skupne kmetijske politike, ogrožajo rejo živali. Na neka-Predsednik Kmetijsko goz- terih območjih je škoda glav- zaradi divjadi, ki naj bi jo zavarovale lovske družine ali nimi razmerami. V Kmetijsko gozdarski zbomid Slove- darske zbornice Slovenije Ci- ni vzrok za opuščanje kmeto- država in spremembo siste- nije od Ministrstva za finan- ril Smrkolj je izrazil f>odporo vanja in zaraščanje kulturne ma prijave Škod. Prav tako si ce pričakujejo, da za ieto ukrepom Ministrstva za krajine. Zbornica izpostavlja prizadevajo za pripravo učin- 2008 v primerjavi z letom kmetijstvo, gozdarstvo in pre- problem koncesijskih po- kovitega ter poenotenega si- 2007 ne poveča zneska pav- hrano glede izdaje dovoljenja godb za tiajnostno upravlja- stema ocenjevanja škode. šalno pripisanih sredstev za za uporabo tretiranega seme- nje z divjadjo, ki jih podelju- Konec prejšnjega meseca ukrepe Skupne kmetijske na koruze. Ta poleg izvajanja je Ministrstvo za kmetijstvo, je predsednik vlade sprejel politike ter s tem kmetijstvu kolobarja zagotavlja gospo- gozdarstvo in prehrano lov- predstavnike kmetijskih olajša premostiti slab eko- damo pridelavo komze in je skim družinam za obdobje organizacij s povabilom za nomski položaj. Sta ra F užf na Pridelava vrtnin na ekološki način Kmetijsko gozdarski zavod Kranj, enota Lesce, vabi na predavanje 2 naslovom Pridelava vrtnin v domačem vrtu na ekološki r^aČin, ki bo v torek, 17. februarja 2009, ob 15.30 v dvorani v Stari Fužini. Predavala bo Tatjana Grilc. M. C. po g ane O kmetijstvu in klimatskih spremembah Kmetijsko gozdarski zavod Kranj, enota za kmetijsko svetovanje Škofja Loka vabi na predavanje z naslovom Kmetovanje in klimatske spremembe, ki bo v torek, 17. februarja, ob 9. uri v prostorih Kulturnega doma v Poljanah. M. G. « t P ? f GORENJSKI GLAS petek. 13. februarja 2000 KAŽIPOT, OGLAS I nfc@g'das. si 19 HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 ^ro^Jo;^ obgvQ ^frmdrr^o PC i^efonu IM/2Û fiHu ali osebno nj 8Í9iwf>Mvi ccu^ 4 « Xnn u DO cio^li * doamita^ in ^etriUđo IlOOurei Cni3 odl^^ovln doauA v rubnki: lire^ iwdu. JANEZ ROZMAN S.P. • ROZMAN BUS. LANCOVO 91,4240 RADOVgiCA, TEL: 04/^315 249, FAX: 04/53 <>4 230 MADŽARSKE TOPLICE: pustovanje 19. 2. - 22. 2. 2009 in 19. 3. • 32. y. BERNARDIN: 8.3. • 11.3.; KOPALNI IZLET BERNARDIN: 16. 2.; MEDŽICOftJE: 8. 5. -10. 5.; RIM: 12. 3. • 15. 3. Osvestila o dogodkih osjavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Hura, prosti čas Naklo * Ministrstvo za Šolstvo in šport v sodelovanju z BC Naklo in Občino Naklo organizira projekt Hura, prosti Čas. V času zimskih počitnic bo v Športni dvorani BC Naklo organizirana delavnica na temo Spoznajmo športe. Podrobnejie Informacije in prijave na tel. št. 04/277-21-38. Briljantina pri Avseniku Begunje - Študentke in študentje II. (etnika Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled bodo priredili jutri, februarja, na praznik sv. Valentina, ob 18. uri v Avseni. nagrada: 3X CD dob^: Franc Rupar, Tržič; 2. nagrada: 2x CD dobi: Corazd Kokalj. Duplje; 3. nagrada: ix CD dobi: NIka P^aČar, Zg. Gorje. 4., 5. in 6. nagrado, ki jo podeljuje Gorenjski glas, prejmejo: Marija Podobnik Kamnik; Rudolf Lazar, Mavčiče; Franc G^ob, Kranj. 89.8 91.1 96.3 Gorenjski prijatelj RADIO SORA RjdioSora d.0.0., Kapucinski trg 4220 êkofja Loka, te).: 04/506 50 50, fax: 0^506 50 60, «-mail: info^âdlo-sora.si C, I ř i ! 1 PETKOVA PRIREDITEV Gostuje* Kalićophovo gletialiiće čopkometer Petek. 13. f«bruar 2009, Ot 17.30 ur> vKnc9 Gl3vnitrg22 SOBOTNA MATINEJA Gostuje Lutkovno gledali&će Pape^ito LETIMO ! Sobota, 14. februar 2009, ob 10 un V Pre&arnovem olecfafi&Cu ) Uli I Corcn jski Glas ISA LOTO Rezultati 12. kroga • 11. februarja 2009 \o, n, 15,16» 28,31,33 in 29 Lotko: 672872 Loto PLUS: 2,7, iS, 21,25,32,36 ir^ 12 Predvideni sklad 13. kroga za Sedmico: 220.000 EUR Predvideni sklad 13. kroga za Lotka: iSo.ooo EUR Predvideni sklad PLUS: 85.000 EUR KsKERN NEPREMIČNINE Maistrov tr^ 12, 4C0O Kranj Tef* 04/20213 202 66 GSM 051/320 7eOe Em«il; inb^kj-kem.si P?«dst4v1jsmo ntkaj ncprcfn^in iz naS* bcgM poftudbe 3*200 m2* SenûiR stavbno zemljiSče 762 ms, za gndnjo stan. hi^e, na robu naselja r ravn8i pravokotna, ie pla^n komu* nalni prispevek, cer^a - 220 EUR/ms. STANOVANJA; Prodamo; lesenic«; 3 SS, 76^39 ms, popolna prenova I* 2007 (okna, vrata, instalacije, keramika v kopalnici in kuhlnjli slikopleskarska dela)i S./\2 nad.i nova oprema v celoti, 2 balkona m klet, last K 3 KEfiN^ d. o* o., cena ^ i 08.000,00 EUR» {•sanic«: 1 C| 29,3^ ni2| popolna prenova I. 2007 (Spalnica in kuhinja z instaladjami, PVC okna, novi Itaki in vrata, slikopleskarska dela), 6. etaža, nova oprema v celoti, balkon in klet, last K 3 KERN, d* o. o., cena -55.000,00 EUR* CarU^ na Gorenjskem: 2 SS. 67 mz v visokem pritličju, leto 2000 popoh na prenova, ve^stanovanjski objekt^ CK na olje, parkirišče pred objektom, cena = S5 000,00 EUR. Kranj, Planina II: 1 SS^ 49«6o m: v 7* nad. od 7 nad., predelano v 2 SS s kabinetom (pregrajena dnevna soba in kuhin;a)r etnik 82* prvolno stanje, cena • $7*000,00 EUR, i $$ v minsadi večstanovanj* skega objekta, z balkonom. CK na plin, dve parkirni mesti pred hiio, obnova 2009, cena v 103 000,00 EUR^ Sko^a Loka: 2 SS, 52,65 mz v 3. nad./i2, letnik 1960* prvotne stanje, CK na plin pred vrati, balkon, prazno, cena ^ 80.000.00 EUR* w n*si domplan cruzba za KMWMQ. nwwinihâ, iftvTtefn n energelto* torn. bWMMK fí.t O4i/04f-43S www*dofnoÍan.$i STANOVANJE PRODAMO Kranji Vodovodni stelpi trisobno v IL nadsir. v izmeri 741S4 m2. I* izgr 1963^ potrebno obnove, CK na plin, dvigala nl,vpisano v 2K,cena 105. 000,00 EUR, moinost vselitve takoj. Kranji Zlato polj*, dvosobno I* nad-str« v izmeri 53 r^2, ^novljena kopalnica in Instalacije 2003, okna obnovljena I* 2007,1, izgr* i960, vpisano v ZK. moŽJiost vselitve maj 2009, cena 29*500,00 EUR* Kr9n}t Pianina II» dvosobno, priti, v izmeri 61 m2, nizek objekt. L fzgrad* 2004, cena 110 000,00 EUR, nost vselitve junij I* 2009* Kranjr Vodovodni stofp, trisobno v I* nadstr. izmere 82|08 m2, I izgr* 1964, delno obnovljeno I* 200> * okna, balkonska vrata, CK ni, plin v bloku, vpisano v Z K, cena 112.500,00 EUR. Knnj, ioHijevo nacdje, v novem objektu dve trisobni v pritličju z atrijem, povezava s kletjo, kjer sta iSe dve sobi, in shrambo v Izmeri 140,00 mz in dveitirisobni v I* nadstr* s stopni- tami v mansardo in klçlnç >hramtK> v izmeri 181,00 ma, I. izgr« 2008, nadstandardna oprema; masažna kad In prha, talno ogrevanje, električ* ne žaluzlje, bambusov parket, vSi lastni priključki, ogrevanje na plin, vsako stanovanje dve parkirni mestí, cena: stanovanje v prit 280.000,00 EUR, v nadstr, 290*000,00 EUR» v ceni je že obračunan 8,5 % DDV. HISE* PRODAMO Kranj) Sp. Besni cai viso kop ritlična, tlorisa 120 mz na parceli velikosti 549 m2, CK na olje^ tel. garaža, dve parkirni mestih sončna lega^ hiša |e epo vzdrtevanai I izgrad. 1981, cena 296.000,00 EUR« vselitev možna ko* nec leta 2009. Kriiai Coren}skj| enonadstropna « dvostanovanjska^ tlorisa 75 ma v vsaki etaži na parceli velikosti 222 m2. L Ugr. 1936, popolnoma pre* novijena od L 3004*20061 CK na pirn, t«L, vse irtstalacije v vsaki eta* ii ločene> tri parkiríičai cena 182.000,00 EUR. VIKEND* PRODAMO Trste ni k'Orle» zidan, visokopritlič^ ni, tlorisa 46 mi na parceli velikosti 478 m2^ lepa sončna lokacija, gara* U, dostop tlakovan, ob vikendu tudi manjSa brunarica, L izgr. 1997, cena 250*000,00 EUR* PARCELA-PRODAMO Xranjf proti Naklemu, v industrijski coni v izmeri 5957 mz za proizvodnjo« skladišča, parklnlfe> cena ić8 EUR/mz in šeccL 18 EUR/m2zako* munalni prisc>evek. GG naročnine 04/201 42 41 e-po^a: narocnine@g-glas.sl www.gorenjskiûlâs.sl Hiša Zdravja C G NOVARTIS Gorenjski Glas Izbrane zdravstvene TEME OD A DO Ž Brezpfačnd predavanja vsprejemnl dvorani Gorenjskega glasa (Blerwejsova cesta 4). 'N Predstavitev zdravju koristnih izdelkov, brezplačne degustdcije in diagnostični testi. Mini zdravstveni priročniki in DVD. spletno svetovanje o zdrav u: h sazdr^viai^o-nU^ s) Oemenca je nevrodegenerativna bolezen. Pojavlja se v starosti, ki je tudi glavni dejavnik tveganja za njen nastanek- Po 60. letu se njena pogostnost vsakih pet let podvoji. Sceviio bolnikov iz leta v leto nara$Ča« po zadnjih podatkih Jih je samo v Sloveniji kot 25 ti-Ali in kako lahko demenco odložimo na kasneje, kdo je bolj ogrožen« zakaj oboleva vse več mlajših od 50 let, zakaj je zgodnje zdravljenje tako pomembho in pred kakine preizkušnje bolezen postavi svojce, boste Izvedeli na predavanju dr. Gorazda B. Stoki-na, specialista nevrologije iz UKC Ljubljana. Brezplačno predavanje bo v četrtek, 19. februarja 2009/ ob 17. uri v sprejemni dvorani Gorenjskega glasa, 8leiweisova cesta 4. omogočilo pa oa je farmacevtsko podjetje Novartis. Mali oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 42 13 e-mail: malloqlasl#g-qlas.si Male : za objavo v petek • v sredo do 13 JO in za objavo v torek do petka do 14.00! Delovni cas: od ponedeljka do četrtka neprekinjeno od 8. do 19. ure, petek od 8. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. nbprbmicnine STANOVANJA PRODAM ENOSOBNO starH:^nJo na mirni iokd* ciiivKranlu. tt 031/309-114, po 17. urf mo9\o TRISOBNO stdAovani«. Kranj, narklna I. 07,44 rr\2. adap. I. 04,2K.T2, cena 132.500 £UR. « 041/466-683 TRISOBNO stanovan)« v Radovir>c «040/83^66. <^rnan13@hc«nai.carr g ekko projekt nepremičnine Brttof 4000 Knn) in^nep^geÚtoprajeKLsr www.oelJ(oprolel(t.si 04 2341 999 031 67 40 33 TRISOBNO stanovanje, Šorlljeva ul. 76 m2.1. 68. 3./3 nad, b&D^on. vsi priključki, cena 122.000 EUR. « 041/744-709 TRISOBNO Stanovuje, demo opronv iano, Tržič. Cai^karjeva c.. zelo ugodno. « 031/706-358 STANOVANJE ŠK. Loka. Frankovo nas., 45 m2. 1. nad., « 041/412-957, 041/412-689 ODDAM SOBO v Kranju. 9tudenlu/kl ali mlajši zaposleni oseb« {ne sezonski delavci). v 031/631-930 ENOSOBNO stanovanje ne Ravnah pri Tržiču. tP 040/515-881 DVOSOBNO stanovanje na Jesenicah, 60 n\2, nizki stroški, lahko 3-4 O^avcl. « 030/932-219 NAJAMEM STANOVANJE dvo- aH lilsobno, v Kranju ali okolřci, a plačilom vnaprej, tr 031 /453-289 woo7»s Hiàe PRODAH HAFNAR^EVO NAS EUE, predamo polovico stanovanjskega dvojčka, v SOO076? HfâO na Gcranjskem. 9 030/915- 747. od 16. do 18, ure .OTOCE del v dvoIćKu, v izgradnji. If. PQF, 240 m2 (K*P»i.+M). na parceli 229 ni2. cena 155.000 EUR. V V PODREDI orodam stanovari|sko n> voorednjo, V STARI LOKI |e v pripravi gradnja stanovanjskega dvojčka, ti 051/388-822 9C007QI VIRUAŠE • Sk. Loka prodamo $tan> vanjsko hléo 1er dvojčka v gradnji. O 051/388-822 STARO tilio v okolici 041/214-511 9 POSLOVNI prostor v centru Šk. Loke za obrt ali trgovino, vel. 36 m2. V CW0/243-382 AU PRODAM poslovni prostor v centru meela Krania. -O 051/470^39 GARAŽE PRODAM GARAŽO v kletni etaž) na Planini, G> gaJova ulica, 9 041 /240-310 fiOOOS43 MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM ODKUP, PRODAJA. PREPIS rabljenih vo^l. gotovinsko plačilo. Avto Krani, d. o, o.. Kranj. Savska 34. Kranj, 9 04/20-11-413, 041/707-145. 031/231-358 »»0731 AUDI A3 t.9 TDI Attraction, 121.000 temno modre barve, prvi lastnrk, cena po dogovoru, 9 04/5^ 61-532 »OOOK1 AUDI A4 2.0 TDI DPF. ). 08/05. 10.600 km kremno, sive bar/e. cena: 27.500.00 EUR. 9 031/225-870 BMW 318 i. I, OO vsa oprema, m&žna mencava, cena; 7.000,00 6UR. 9 Mooaai CrTROEN tastnik, 3 9 , t. 00. 88,000 km 1. , ^la, kosinaka barva, , 041/448^23 BOOM&a FIAT8rava,l. 99 1l2KM,nlečekd^nn- ske batve, klfma, ABS. servo. CZ, 9 FDRD Mondao 2.0 TDCI, I. 05, 122.500 km kovinska b., navigacija, ESP, registnran. 9 041/444^94 HYUNDAI Accent 1.3. I. 98 5 vrat. socMiaio OPEL Frontera 2.2. OTL. I. 12/00 spredaj rahlo poékodovan. vozen SLO avto. cena 4,600 EUR. 9 041/697-492 BOOOW7 OPEL Zafiro 2.2 ĐT1 ohranjena, veliko opreme, majhna poraba, cena 7.000 EUR, možna menjava do 2.000 EUR, 9 PEUGEOT 307, i. 01, 88.000 km motor 1600. 1. lastnik, odlično ohranjen. 9 04/25-21-498, 031/595-163 soocats PEUGEOT 407 SW, (, 08 vsa oprema, ugodno, 9 030/313-378 R MEÛANE. I. 02 vsa oprema, redno servisiran, vreden ogleda, 9 SEAT ibiza 1.4,1. 98 5 V. rdeča berve. servisiran, cena 1.200 EUR, 9 041/897-492 SUZUKI Vitai^ t O turt» tiiesei, I. 04, 70.000 km 5 vrat. 4*4. kol nova. 9 VW SHARAN 1,9 TDi, 1.02.130.000 km. ugodno. 9 041/51iMe7 DRUGA VOZILA ODDAM POČITNIŠKO PRIKOLICO v kampu Klenovica ' Kvarner, Stacionirano 10 m od morja. 9 041 /232-505 MOTORNA KOLESA PRODAM MOTOR vamaha FZ-eS. 72 kW, I. 05, 17,600 km čin in CAGIVA Canyon 500, 29 kW, I, 07, 7.800 km, srebfn. 9 P09E9TI AVTOOELIII H OPREMA PRODAM PROOAM OKOLICA Kran^. pnsdam parcelo z možnostio gradnje dveh manisih stano- NOVE in rabljene snežne verige za 18^ eolske gume. 9 04/5l'22'654 MOÛ7ft4 ZA2IDUIVE parcele, bližma Kranja. 9 040/336^89 PLATIŠČA. GUME za različne avte več dimarai). msio rabljeni akumulatorji, 9 041/722-625 ZAZIDLJIVO parcelo na Pnmskovem, prfmemo za gradnjo htàe «ji za obctno dejavnost. 9 040/433-516 MANJâO kmetijo v Marlinj vrtiu. stane}- sa, oBnovljena hiša in 17000 m2 travnikov. cena 140.000 EUR. 9 040/862-665 900oui POSLOVNI PROSTORI SNEŽNE venge za 13.14-i;obka Kolega za Gotf. Clto, tr 041 /85^146 OOOOflT« TEHNIKA PRODAM ODDAM POSLOVNI prostor, trgcMna - f^adm» na 041 /500-943 OSEBNI računaJnik Gelen^n • monitor Sony 17, miška, tipkovnica, ugodne, 9 031/491-190 GORENJSKI GLAS petek, 13. februarja 2000 MALI OGLASI 21 STROJ I iN ORODJA pRûD&y KIPARSKO - graver$kt voz, nov 390 EUR, seoin^ 49Q EUR, grafično oreâo z» visoki tisk 390 EIR. « 040/609-604 Mooaaa MOČNEJŠO, ročno pavamj» natle, D41/656-149 îrpâlKo 2â prečt*' soda. V IÛÛ(U77 ^60 íormarTto SCM 3iu voz 3 m. horizontalni. vrtalni stro) In okvirno, hk đravlićno stisKalnico. 9 041/832-571 GRADBENI MATERIAL CRADBSm MATERIAL PRODAM JAVORJEVE deske, zrečno suhe, 2 m3. MIVKO vviBČah, zidarske moHake, vinski podboj 3 kom (er vrtno zemfo« 9 04C/19«28 SUH, 3ukov les» 30 In 50 mm, 04J/84&-S39 90009M SUHA, bukova, raz2agar>a drva« o 031/581-707 ZRAČNO suhe. bukcve. javorjev«, borove in hrastove Dlohe ter drva in butare, HRASTOVO HLODOVINO, lahko rudi slabèe kv^ltete kupjtn. ^ 031/3^3- iei. KUPIM VEZANO ploéčo, deb. 6 mm, « 040/319-145 V30CM2 STAVBNO POHIŠTVO PRODAH GARAŽNA, dvoknina vrata 250x212 eiTi 8 KavîneKim ok^^rom In mac&srvovo OblOOO. 9 051/441-745 NEPOŠKODOVANA. ObO;d$lranskc nerjav»ća, izolirana, feva vrata, 60X19D cm, cena 155 EUR, tr 04/20 42 307 STOPNICE kovinska, zâvttd. zelo n>oćne in obn. kov. smetnjake na 2 In 4 kolesa, tr 040/845-860 KUPIM RABLJENE, zunanje, kovinske stočné C«, 7 kom, tř 031/621-868, 031/621-635 KOPALNIŠKA OPREMA PRODAM ZAPRTO, samostojno, masažno, lus kabino, malo rablleno, O 041 250 KURIVO PRODAM DRVA metrska alk r^zžagana, moina dostava. 9 041/71&019 mcB«7 BUKOVA in hrastova Órv9. cela aH raz- fAQW. 9 041 /5?8-8q7 Í0009T6 DRVA, bukev, gaber, suha. 9 04/25-21-32S STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PRODAM J06IJA 190X90, mdfo rabljeno, cba 30 EUS. tř 041/276-485 KOTNO, sedežno garnilifo, 290x200, C 041/911-635 MASIVNI jedilni kot, smreka, kop lÔOxl&O. miZ4 122)00, « 041/5»5- HOVOsedežno gamturo, trosed z^ žlsćefT in dva fotelia, za polovično ceno, o 04/51-36-061 SEDEŽNO Qamrturo 2x1,50 m, dobn:^ ohranjeno, dva predala, cena 50 EUR. tř04l/52CW40 USNJENO garnituro < bež banii, ée zapakirano, uoodno. « 041/924-049 GOSPODINJSKI ARARATt PRODAM ZAMRZOVALNO Sknnjo LTH. 2001, v, 90 cm, á. 96 cm, g. 55 cm, « 04/51-20-51?. OSI/201^60 »oo;3a 00 REVAH JE, HLAJENJE PRODAM_ KIPERBUSCH DO jgodni ceni, O 030/913080 PEČ 23 centralno, nova, moč 30 kW. «04/20-46-774 KUPIM KOPPERSBUSCH peč za etažno kurjavo, novo ali malo rabljeno, 9 041/845-384 VRTNA OPREMA PRODAM BRUNARICO 4x4 m z 2 m nadslre-pimema za vtK^nd ah vrtno hišo. soonsa GLASBILA PRODAM STAR KLAVIR, oreh, delno uglašen, epe ohranjen, cena 1850 EUR, 9 040/699-919 vmAW SPORT, REKREACIJA PRODAM SMUĆI Fidher i veziil Salomon, dol. 138 Cfn, ugodno, «041/534-77C soocasf OTROŠKO J$kj vozkčeK Har- tan sKâtef, kombiniran, trf kolesa, cena l80eUR.«041/727-967 MEDICINSKI PRIPOMOČKI OKUUSDČNI pregled n mcenost brezpte^ ne^ oôêla ob oáafř're lececl Ae^ snka, OMa Krani. tel 04/23&01-23 in CUkâ Ssa Trač, 04/59-22-802 ŽIVALI IN RASTLINE PODARIM DVA PRIKUPNA p^icKa meáaMČkd, srednje rasti, 9 040/330-353 aooor^? KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM DVA TRAKTORJA okvari. 9 04/53-3€-244 i 18 KM v «ûûSftM MEŠALEC za gnojdsko In mlin za rrlel je i vec in domaći jabolčni kis, 9 04/25-71-807 9C009Û8 JAeOCKA lonatan. jonagold, glc«ter, idared, ugodna ponudba, Prosen, Strahn; 10, O 04/25-71-103 6000dS9 JEČMEN za km>0. 9 04U347-507 JEDILNI krompir, 9 041/848-539 JEDILNI krompir, beli fîanain nďečide-slre p3 35 c^tov, okolica Krania, 9 04Î /S71-50S JEDILNI krompir ddzirs, več^:^ količino, 9 040/301-064 mo;«di JEDILNI kropir dezre in fijana, cena 0,20 EUR/kg, 9 031/011-655 ftwmi KVALiTETNO, domaće žganje, ugodno, 9 04/53-38-651 woas&e SEMENSKI zgodnji Krompir kjfelčar in iaboldni Kis, 9 04/57-43-294 iOM»4l SUHE krhlje (jabotKa). Pevno 6, tr 04/51-20-495 KUPIH SLAMO. 9 031 /233-650 v»xn VZREJNE ŽIVALI PRODAM BIKCA simentalca, Starega tri tedne, 9 04/25-22-115, 051/391-844 OOODI11 BIKCA simentak^a, star^ 14 dni, 9 04/57-40-047 BIKCA siment^ca. starega en teden, «04/25-80-224, 061/205-800 eocp» ČB 9IKCA, 041 /386-871 starega 14 dni. ČB BIKCE, stare 14 dni, « 041/811- 910 ČB IN MOKTBEUARD b»Kca. stara 14 dni te* telički simerrialki, stari mesec in pol, 9 041/378-913 če TSUCO. brejo 9 mes., ČB Kravo, druga telitev, 9 040/800-278 Bocraso DVA ČB bHkca, Stara 14 In ČB telico staro 14 dni, 9 031/378-922 boodsoz J AGIS J fTA OkOK 3C Kg, 9 04/25^1-171,051/410-138 9000692 JAHALNO kobilo in žrebeta. 9 04/25-72-233 JARK»CE rjave, tednov, rdeče pte-mensKe p«^!»ne, Hraèe 5, Smlednik, 9 01/36.27-029 KOBILO haflinger z rodovnikom, sfaro 7 let, brejo 9 mes. in pavovo peqe -rep, w 04/51-41-256 KOBILO, staro 6 let, v^ena vseh dsl in kot^k staro dve lefi norik, 600 kç, 9 04/5M1-624 KRAVO s teletom In t^kca 150 kç, tr 04/5M1-114 90C0919 KRAVO lisdste pasrre, stan3 8iet, aprila telila, tr 041/936-878 C / / MESO mladega bika, cena 5 EUR/kg, »041/242-375 »xous OVK z êgnfsd in ^ignotti za ptone ai a* kol, JS fism. «041/353-719 «nwi OVNA, ^drega 5 mesecev za zakol ali rejo. 9 030/926-658 PONI kobilico, staro 6 let, 9 041 /900.583 [1] I jlll|sk;i I nUci/il SUIM UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTCFA ZA MANAGEMENT KOPER razpisuje v Škofji Loki dva dodipioimka študnska prograjr^: PRAálČE, težke 30 kg, 9 04/25^5- 600 s0(ds40 RJAVE jarKice v začetku nesnosti, Sta* nonik. 9 04/51-85-546, ô4VBd4- «»0S74 l'i>tlcilMiik l;i 4110 Skolil I I « iu\: 114/512 II?» entalko, t^jo 7 9 04/51-61-048 TEIICO shT»entalko, brejo Ô mee., s^ lažne baJe, traktor 2etor 6945 s siež- nim plugom, 9 041/69&-261 «ocosi« TEUCO sknentalko, brejo 7 04/51 -32-545 INFORMATIVNI DAN bovwtrtek, 19.2.2009, ob 17. uriv prostorih Uudste umverze Škcfja Loka, Partizanska ( bivsd vojašnica). TELIČKO simerrtaiM}. stan> 8 tednov, tt 031/216-581_»co6*i TELIČKO amenialko, staro 14 dni. tr 04/25-51-401 TEUĆKO mesne pasme, staro 10 dni, «041/962-860 Z/UCC za pleme, sta/e 041/846-937 Na iûfofmativiiem dnevu bo možno dobili tudi Informacije o podiplomskem šrudyu. Vse programe izvajamo kot izredni in so zaic prilagojeni zaposlenim smdentom. mesecev. 9 eOODM? Informacije: 04/506-13-70.506-j>03 «ww.fn>kp.â wwwJu-skoljalob.sí ZAJKUE lisce, «t«« 040/562-^59 8 mesecev. 9 ŽREBIČKA, starega 031/285-632 6 mesecev, 9 GG 1 04/20U2 41, e-p3< •ta: nvocn nf^g-glauí, www.gorcr VABLJENI v SVET PRILOŽNOSTI! Za okrepitev našega tirna v oddelku za nabavo iščemo tajnika/asistenta (m/ž) VAŠE NALOGE: * Dnevno t>oste komunicirali $ tujino. * Sodelovali tx>5te pri p'ipravi ponDČil in organizirali delo v pisarni. * ZâgotavMali boste hitro in učinkovito izvedt» administrativnih de). VAŠ PROFIL: » Veseli V3S timsko oelc in imate smisel za organizacijo. • Ste natandni. komunikativni in dobro poznate delo z računa mate ustrezno izobrazbo in aktivno znanje nemškega iezika. Ponujamo vam dobro plačilo, sodobno delovno okolje m delo v dinamičnem kolektivu. Po teme-jitem stRskovnem uvajanju v SaizDurgu Doste prevzeli raznclike naloge $ področja internega poročanja in administracije v tajništvu nabave v Komendi pri Ljubljani. Delcwno razmerje bomo skleza določen čas z možnostjo podaljlanja za nedoločen čas. imo vzbudili vaše zanimanje? Prijavo in v^a potrebna dokazila (irvijanjspis, fotografijo in kopiie spričeval) v slovenskem in nemškem jeziku nam do 27. februarja 2009 pošljite na naslov: LidI d.o.o. k.d.. Žeje pri Komendi 100, 1218 Komenda www.iidl.si 22 MALI OGLASI, ZAHVALE — GORENJSKI GLAS petek, 13. februarja 2009 KUPIH liĆEM BIKCA sirrentalca ali belgifsto ptavl, sla- reûa ûo20tt».9 031/d8&447 l$ĆEM DELO kot mdtruKtoncâ za siv pr»dmets niži» «oonio. zâ varstvo oirok In Zň pomoč ostarelln^. BIKCA, slafega do 14 dni. V 04/25-91-355 W00977 BtKCA simentalca. starega 7 oni, tt 041/271-294 OSTALO_ raODAM 051/219-501 0ÛÛO9U IŠČEM DELO • pomoč pri gospođini* «kih oprevMili. 9 031/227-726 l$ĆEM DELO • pomoč starejslm, 9 040/505-219 simhomontažni sísteemí spulíeni stropi / predelne stene obnova mansard Srečko Sabljak s.p., Tuga Vidmarja 6 4000 Kranj / Slovenija g:+386 40 425 360 i: knaufek.com, e: ssabljak^gmalLcom KLETKE. 25x00x85. 150x80x80. 9 030/921 d44 KOKOŠJO Klelko 2 napaialnihom za 18 kokoši. «031/705-227 LESENI Bik>9. vièirte 6 m. Slrlr« 2.5 m. komplet. V 04/25-03-514 KUPIM MREŽO za painik. wsoko 130 cm. O 04/51-41-297.051/392-628 »»OM? FHOST NAJAMEM « [ HLEVdIč kozolec topiarv CerkJjah. 031/521-307 «0x6^ Family frost, d. 0. 0., Ljut>ijana< poslovna enota Podreča pri Me^ vodah išče prMÍa|alM za ulično prodalo na&ega asortimana. Če radi vozite, prodajate in ste komi/DiKativni. potem ste kol nalašč za nas. Za vse dodatne informacije pokličite 051/67t-153,9. Trian Vinko. STORITVE NUDIM AOAPTACkIE. vsa gradbena deO, no-trsnje orr>9te. f&ftade. adaptaci)», n»-kovanje dvoddča. ograje, kamnite ikarpe kn dimnike, lo/ai^no. hitro In poceni, SGP Beni, Stniievo 7, Kranj, 041/561-«36 ASFALTIRANJE, tfakovanje chroilsč. dovoz. poti. parkirišč, polag. robnikov, pralnih ploéč, izd. beto^vjh m kamnk lih ákaro, Adrovic & Co. d.n.o., Jelov- škova 10. Kamnřk. tř 01/83-94-614. 041 /680-761 ZAPOSLITVE Im/ž) NUDIM REONO ^ hor^oramo zapo&lim dekle za pomoč v strežbi. Simna pub, Kidô-čeva $7. èko5a Loka. « 041/71&- 01S KLJUČAVNIČAR vartec aoreime kdc^ no koK cMo. 9 040/887-106 aocofltt REDNO delo v »Kladiáču aP v trgovini, 031/312-922 ASŒRIKS SENČILA Rozman Peter. s. p., Senkčno 7. Križe. teL: 5&^&-170. 041/733-709; žaljzl}e. roloji, rolete, lamelne zimee. plise za^pso, komamik^, markize, www.BSefiKs.net REONO al< honorarr>o zapoelim nata- karja/ico za delo v dnevnem lokaJu, Okrepčevalnica Klane. KJanec 38. Komenda. 9 041 /570-937 »00635 DELO na področju pr^íanja in irtâtn.^ irar)ja angleékeça iéziKâ za OŠ In SŠ. « DELAMO vsa zidatsKa nG(!Br^ omete in fewartft z ream aS \3Sfn mSertalom, Ar^ntU. d.0.0., žabntca 47. Žabnica, t? 041 /2a&473.041/87&<388 IŠČEM kalTino koli delo. lasten prevoz. 9 040/223-686 IŠČEMO tzkuieno ose5o v reietonski prodaii za vodeale telefonskega studila, Baldrijan, d.0.0., Ul. M. Vadnova 19. Krani. 9 040/416-656 DEMONTAŽA, montaža pohištva, po- 0(9vi\o ter notrarja In zunanja zaključna dela. izd^ai/a zajčrilkov in pasph ut. S^ mona Skumavec s.p.. Lancovo 35, RadovUlca. 9 031/831-554 IŠČEM DELO, varstvo otrok, po^rav- Ifari}«. pomoč stare^sim, 9 051/60& 303 PODJETJE z SZ-letno tradicijo redno al< horwramo zaposli nove prodajsUce. Teder\sKa izplačila. Pismena proánje; Posredništvo Zdene 6rDvč a.p„ Vinrd- še 170, škofia Loka ZA NEDOLOČEN čas z&poslimo zastopnike za terensko protiajo artiklov za varovanje zdravja. Oglejte si nwtv.sinKODa.si• Sfr>Kopa, d.0.0., Žirovnica 87. Žirovnica. 9 041/793- IščEM DELO Spanje žen. konleKcije. čilčer>re hiS. bfokov, pisarn, restđvr^ ClJ, 040/713-811 mmi ONE MAN BAND, igranje na obletni-aH in zabavah. 031/595-163 FLORUANI, d.o.o. C. fA Bnjo 4t, Kranj izvaja vsa gradbena dela od temeljev dd strehe. aSaptacije, èmetl, ometi fasad, kamnite škarpe, tlakovanje dvi»risč. 041/557-871 Mco»20 ORADBENIK REXHO đ.n.o.. Aderças 13. Ceikge. izvaja od teme<íev do strehe, notranik ometi, vse vrste tasad, kamnita â<ârDe. adaptasse, urejanje in Hakovarie ôoréà. 9 041 /58^^96 ONE MAN BAND iéče delo. igranje s petjem na opietoicâh, rojstnih dnevih, zabavah, «031/442-424 GRADBENO PODJETJE KRANJ, d.0.0. Zupanova 6. Šer^čurtrvaia vsa gradCtena dela, notranie omete, vae vr» ste fasad, adaptacije, r^ovo^radnje, tlakovanje ch^^ridč, kvalitetno, hitro In po-cenL« 051/354^^39 Smrt X izliiak v bUda ohHča, ZAHVAIA i je zaplaval v neznam poko/, ni M6Í trpljerya. ne hoiečine, živffenfcje trudno kûnùih sivj bcf. {S. Gnartii) t ^ M^ V 60. letu starosti nas je po dolgi in hudi bolezni zapusti! naš ljubljeni mož, oče, stari oče, brat, stric, tast, svak in boter Franc Logar Z Milj Iskreno se zahvaljuiemo vsem s^t)drijkoni. prijatsdjem, sosedom, sodelavcem in partnerjem podjetja Vígred. d a o., a iaaženo sožalje. nesebično pomoč, darovano cvc^ sv^ in sv. maSe. Posebna ahvala dr. Latifiif - jasniM. dr. HaĎ^ecju, cel) ddpi UKC v Ljubljani in osebnemu zdravniku dr. BeČanu za leta, ko ste neset»Čno skibeli a naše^ očeta. Napela hvala g. lononiku Vin* ku Prestoiju in g. župniku Francu Mačku za lepo opiasdjen pogrebni obred. Kranjskemu kvintetu za kpo petje. dr?;gemu prijatelj ljubu Jasníču za ganljive besede slovesa, ge. Zoâd za nesebično pomoč to pogrebnemu podjetju Nav-ček za vso pomoč. Vson imenovanim in neimenovanim, ki ste nam v težldh trenutkih s^ ob strani in ga v tako velikem Itevihx pospremili na nj^ovi zadnji poti in zanj molili. Se enloat iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija, sinova Tomaž in Uroš z družinama Vza toplina tvojega srca in vsa tvoja ijuhczsn ostaja za ve4no z nami ZAHVALA V 67. letu starosti nas je po hu<íi bolezni zapustil na§ dragi mož, oče. dedi. brat, stric, tast, svak in bratranec Peter Fende aS. 6.1942 • 4. 2. 2009 skreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste nam ob težldh trenutkih izrekli pisna in ustna sožalja. darovali za sv. male, sveče in cvetje in se v tako velikem številu poslovili na njegovi zadnji poti Zahvala njegovi osebni zdravnid dr. Mariji Jenko • Burgar, dr, TomSičevi 2 Ol-Hi. zdravniškemu osebju bolnknice Golnik, kolektivom Sava Kranj. Pošta Slovenije, Iskraemeco ir^ HJB. Zahvala gre tudi gospodu župniku Francu Godcu za tople besede slovesa in lep p^rebni ot>-red, pevcem kvarteta Širiančki, trobentaču. GD Primskovo, DU Kranj in pogrebni službi me^ega pokopališča. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Kranj. Primskovo, februar 2009 ia)ELAVA finskimi savn po r^arečdu M &V PlanInšeK r pa/tner. d.0.0., šinto/Tum 23.>Ax3ice, O 031/203-724 Kcoia IZDELAVA podstrBšnii stanosonj s honv p(etr>o tfsditvijo napelav. dostava h ^ kojàn^ niootaža poňětva e IKEA cerira v Celovcu. .Andrej Ton^nc a.p.. Poljane 45. PoHar», 9 041/515-139 OD TEMELJEV do strehe, notranje omete, vse wste fasad, škarpe ter tlakovanje dvonéč. kvalitetno, hitro lr> p> ceni. Artaj, d.0.0.. Zg. Bela 24, Preddvor. 9 041/241-149 »0«i70 PROJEKTIRAM stanovanjske hi^e. prtzjdke t^ dnjge objekte, delam prc^ jsktantske popise In poptse za izvedbo •predr^une.Sem tzkuien gradbenik. MIlan UKozar s.p., Glavna c. 14. Na-klo, « 051/222-197 »00799 SLIKOPLESKARSTVO, nudimo glaje- nje sten in stropom, beljenje, barvanje prostorov, pleskanje oken itd., možnost rezervacije. Vojko Laztč s.p.. Pr^ èernova ul.4. Kamnik, 9 051/706- 211. www.acolav.sl IŠČEMO osebo za cek>dr>evno oskrbo stareiée ženske na domu, možnosl vania. 9 OS1/422-531 POSLOVNE PRILOŽNOSTI IŠČEM kJan netista in kitanste arj bash sta starelše generaoje z Qoren}skega, 9 031 /796-004 SPLOŠNA GRADBENA dela, zidane betor^sKe ^rpe. notranji omeb, fasade, novogradnje, adaptacije, betonske ograje, z vsemi materiali. Gradbenik Ctern in ostali d.n.o., Tončka Oezmena 10. Kranl. 9 041/200595 IZDELAVA podstrelnih stanovanj po sistemu Knauf, montais streinih oken VeiuA in polaganje laminatov. izd. briK rtaric m nadstre^^n/. prevozi z aviodvi-galom Damjan Mesec s.p.. Jazbine, P0ljâ)>6. « 041 /765-642 woon? IZDELUJEM Kamnite škarpe. Ua]% obr., obveznosti niso ovira. Tudi kre» drti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položni- ce, pridemo tudi na dom. NU- UNO, KMkoveç Roben Mlinska 22,2000 Mairibor, CEÍ/2$2-49-26, Û4I/750-S60 zasebni stiki IšCEM spr9mlje^le]ca ali spremljevalko za Split. «04/23-11-025 IZVAJAMO V5A GRADBENA DELA od temeljev do štrene, kvalitetno. Loanirta 2007. Gradbeništvo, d.0.0.. Glavni trg 14. Kranj. 9 041/257-328, loanlna@emai .al lićCM ZNAN, preprost podjetnik z otrokom, léče zveslo odkrito dekle. 9 041/229^49 IŠČEM soferia kategorije 8, 9 ùceojfA KTTArUE, tDdéanje. belienle sien, poia- g^ laminsbTT in gotovi parketov. M & v Ptannáek In partner, d.o.o.. àinkov Tjm 23. Vbdk». 9 031/206-724 IŠČEM mlajšo upokojenko, ki bi . preselila na deželo za pomoč v gospodinjstvu, stanovanje, ostalo po dogo-vonj. 9 041/558-974 wooen ŽENITNA posredovalnica Zaupanje za vse, ki si želijo življenja v dvoje, 9 03/57-26-319, 031/83fr<378 woesi RAZNO NAJEM kombi vozil, avtoviaka non -stop, Igor Konkollč s.p.. Triglavska 12. Kranj. « 041/697-492 soau« PRODAM SESALEC Compact 19EA za mokro in suho sesanje po ugodni ceni, uporabljen 2-3 x In kupim Opel Cofio 1000 cm3, do letnika 92, ohrar njeno, 9 041/744-046 eocora? GG I ^^^^ oglasi 04/201 42 47, e-pošta: matioglasi^g-glaisi, www.goremskiqlas.si ZAHVALA Po hudi bolezni je 6. februarja 2009 premmils drâga mami in babica Tinka Vuzem Zahvaljujeva se za pomoč zdiavnid Mariji Ravnihar in ambulanti za nujno medicinsko pomoč Kranj, ki so ob težkih trenutkih nemudoma priskočili na pomoč. Zahvaljujeva se župniku g. Stanetu Zidarju za lepo pogrebno slovesnost. Za moralno podporo in pomoč pri negi se zahvaljujeva sosedam in negovalki. Vsem sodelavcem, prijateljem in znancem zá izrečeno sožalje, cvetje, sveče in denarno pomoč lepa hvala. Žalujoči Zvonka in Neža Ni ms, da je odSd - ne bo( Ujavni^srta, z najlepšimi spomim. hovsak naškorak spremljal v cďni. ZAHVALA V 67. letu nas je mnogo prezgodaj, po hudi bolezni, zapustil drad mož, ati. stari ata. brat, stric, bratranec, tast in svak Polde Teruc « ^ A i*« ^ IZ SpooAjih Dupei] Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo bratoma Zvonetu in Zdravku. vsem drugim sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem in vaščanom za izrečena tn pisna soiúlja, podarjeno cvetje, sveče, denarno in materialno pomoč. Posebno zahvalo Izrekamo zdravniškemu osebju Bolnišnice Golnik, Se posebej dr. Marčunu. Bolnišnice jesenice in Negovalnega oddel* ka Golnik. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Navček, pevcem okteta Klas iz Pcçdoselj w lepo petje, nosačem» praporščakom in gospodu župniku Francu Grahku za lepo oprav-jen pogrebni obred. Hvala tudi g. Jagodicu iz TVD Partizan Duplje, g. Megliču iz KTD Pod krivo jelko Duplje, ge. Križaj iz OŠ Naklo ter g, GradiŠarju iz Društva upokojencev Naklo za gajiljive besede slovesa. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji potí ter nam stali ob strani in sočustvovali z nami ob tem težkem slovesu. Ohranimo ga v lepem spominu. Žalujoči: žena Tončka, hčerki Romana in Miriam z družino Sp. Duplfe, 30. januarja 2009 GORENJSKI GLAS petekr 13. februarja 2009 ZAHVALE info(S>g'^5.si 23 zahvala Ob boleči izgubi dragega očeta, dedija. praděda, brata, strica in tasta Avgusta P erata roj. 1930, Zg. Jezersko se zahvaljujemo policijski upravi in njihovi godbi, klubu Maksa Peita, ZB Iczci&ku, LD Jvi zadnji puli. Žalujod vsi njegovi Zg. fe2ersko, Tolmio, Kranj, Novo mesto, Dravograd, Prihodi. Perati V SPOMIN Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spominje kot cvet, k; nenehno poganja, spomin je svetlolfa. ki dtiSo ohUva, spomin je ljubezen, ki v srcu prebiva. 11. februarja 2009 je minilo žalostno leto, odkar je brez slovesa odšel naš dobri mož. ati, ata. tast Miha Remic I p. d. Ilja Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob, mu prižigate sveie in ga ohranjate v lepem spominu. Vaia» febniar 200Q zahvala Mnogo prezgod3j nas je zapusdl naš dragi Mattaž Ti Čar Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem ic znancem se najlepše zahvaljujemo za vso izkazano pozomost, izrečene besede sožalja, iskrene misli, podarjeno c\etje in sveče. Hvala vsem, ki ste se poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti. ŽaJujoćivsi njegovi Preddvor, 4. febciurja 2000 vaUjcnju nimamo ničesar, kar hi búo níňi hisL zahvala VsemmjedanozadMenùis, V 95. letu nas je zapustila naša mama, babica, prababica, tašča, sestra in teta rudi Ifudje. hjih imamo rcdi. (M. Kkvišar) Milka Slabe s PodjeJovega Brda Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, tnancřm, prijateljem in sosedom s Podjelovega Brda in Žirov za tople besede izrečenega sožalja, za darovano cvetje in sveče, Zahvala gospodu župniku iz Nove Oselice za lep pogrebni obred» govornikoma» praporščaku in pevcem za zapete žalostinke. Hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste nam v urah slovesa stalí ob strani in našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni 2iri, 6. februarja 2009 Tvoj dom in vrt, tvoj rojstni k^aj. valovi morja ob sončnem zahodu in vsi, ki smo ostali brez tebe, U neskončno pogrciamo in unimc, iar Ú nam aala. V spomin . » » ê Jutri, 14. februarja 2009, mineva osmo, žalosmo leto, odkar nam je umrla naia draga žera in mama Cvetka Znidar roj. Kobe Zahvaljujemo se vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob in sočustvujete z nami. Mož Maks, hČi Narcisa in sin Boris Utik, 1}. februarja 2009 boleCino v srcu smo se poslovili od tebe, dragi naš direktor in prijatelj Ivo Trilar Imeli smo te radi. Sodelavci Kinopodjetja Kranj Kranj, 12. februarja 2009 Lepi spomini nate bodo večni. zahvala Ob boleči iz^bi rušega dragega moža, očeta, starega očeta in tasta Staneta Beštra se iskreno zahvaljujemo vsem $orodr^om, prijateljem. sosedom in uianceci). ki so inu v ležkili Uejiuddh siali obsLranJ iii ^ oblikovali. Hvab osebju bolnišnice Jesenice, njegovi osebni zdravnid in še posebej Anid za njeno nesebično pomoč. Zahvala vsem, Id ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvelje In sveče. Zalivaliujemo se Itdi župniku íá opravljen pogrebni obred, ncsačem, praporščakom, sosedi Branki za govor in vsem, ki ste nam ob zadnjem slovesu kakorkoli pomagali. Hvala tudi vsem. Id ste sočust/ovali z nami, a vas nismo posebej imenovali Žaluioči: žena Metka, hči Andreia in hČi Irena z dnižtno februana U^njnu) nam je fiveti, usojeno nam je umreti. Kar enkrat se vse kortča, le Čas in prostor večna sta. Milan F. osmrtnica Sporočamo žalostno vest, da nas je v 88. letu zapustil dragi mož. oče, dedek in pradedek Milan Faganeli Pogreb bo v.soboto, 14. februarja 2009, ob 15. uri na pokopališču v Kovorju. Žara bo na dan pogreba od lo. ure dalje v poslovilni vežid na tamkajšnjem pokopališču. Žalujoči vsi njegovi zahvala v 88. letu je umrla naša mama. stara mama Marija Gašpirc Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pokropili ali spremili na njeni zadnji poti v cerkev in na pokopahšče, posebej pevcem, praporščakoma, gospe Mid Žugec, pogrebni službi Navček in gospodu župniku Urbanu KokalfU- I Ivala za darovane sveče, cvetje in svete maSc Dr. Po^črúkovi, ziavnikom specialistom in vsemu zdravstvenemu osebju se iskreno zahvaljujemo za strokovno in humano pomoč v času zdravljenja. Žalujoči: hčerid Albina, Kristina in sin Cveto z družinami ienčur, 6. februarja 2000 sporočilo o smrti Sporočamo žalostno vest, da je umrl Miha Guček upokojen delavec Pošte Slovenije, PE Kranj Na njegovo zadnjo pot smo ga pospremili v sredo, 11. februarja 2009, ob 15. uri na pokopališču v Preddvoru. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Delavd Pošte Slovenije, PE Kranj 24 info®g-da s, si GORENJSKI GLAS petek, 13. februarja 2009 Anketa ^ v •• I IIV« Smučarji boljši kot skakalci Vi ima Stanovn i k Ta konec tedna se končuje svetovno prvenstvo alpskih smučarjev, naslednji teden boje za naslove svetovnih prvakov začenjajo nordijski smučarji. Mlade smo povprašali, ali spremljajo njiho- ve tekme in ali so zadovoljni z rezultati. /f«©.cof»«d«»rfti Maruša Ušeníčník: "Tekme âlpskfh smučarjev spremljam, Se raje pa gledam smučarske skoke. Letos naši fantje niso najboljši, Čeprav se trudijo. Sem pa navdušena nad skoki Gre* gorja Schlierenzauerjd." Alen Mehič: "Zimski športi me ne zanimajo preveč, tudi zato ne, ker naši trenutno niso dobrr niti v smučanju niti v skokih. Raje imam letne športe, med njimi zlasti nogomet, ki ga tudi treniram." Anica Vodnik: "Spremljam prvenstvo alpskih smučarjev, ki so zadnje čase kar dobri, zlasti Tina Maze. Bolj sem razočarana nad rezultati naših skakalcev, ki so nas že precej bolj razveseljevati kot letos. Urban Rozman: "Sprernijâm tako rezulta smučarjev kot skakalcev. L tos so boljši smučarji, sk kaki pa niso v formi, zato prav, da so se pred svet vnim prvenstvom umakn na trening." Peter Tratnik: "Bolj kot skakalce spremljam alpske smučarje, svetovno prvenstvo pa si ogledam le občasno. Najboljši od naših je smukač Andrej Jerman, pa tudi Tini Maze kar dobro kaže." dan Nekateri vrhunski športniki le s težavo usklajujejo treninge in tekme z obveznostmi v šoli, da jim je laže, pa že vrsto let skrbijo na kranjski srednji ekonomski šoli. Vi lma Stan ovn ik Kranj - "Čeprav sem bila v zadnjem letniku s sošolci le en dan, mi je s trudom in pomočjo profesorjev uspelo dokončati ekonomsko šolo," je na prireditvi, ki so jo minuli torek pripravili n a kr an j ski eko n o mski gimnaziji, poimenovali pa so jo Naši dijaki Športniki v svetovnem vrhu, povedala nekdaj najboljša deskarka Polona Zupan. Poleg Po* Ione so se na odru zvrstili Številni naši nekdaj in tudi Še sedaj uspešni športniki od plavalca Marka Mileoko-viča, košarkama Grega Haf-ne rja, skakalcev BIneta Norčiča, Jureta Bogataja, Roka Urbanca in íuríja TepeŽa do tekačic Vesne Hokejski reprezentant, Krar>jČan Žiga Pavlin (v zelenem), ki so ga ob obisku na Šoli takoj Fabjan in Barbare Jezeršek, obstopili mladi, je eden od tistih športnikov, ki mu je, kljub igranju doma in v tujini, uspelo hokejista Žiga Pavlina, pa dokončati tudi kranjsko ekonomsko šolo. /rota^cwud k»^ kombinatore!,^ smuíarji, deskarji... Nekaterih, ki so nadomestili manjkajočo šport. Zato smo najprej za- nem področju/' je povedala te dni na tekmah in trenin- snov in uspešno končali šo- Čeli uvajati .statuse športni- ravnateljica Ekonomsko gih, sicer ni bilo (Primož lanje. kov, minulo jesen pa so se storitvenega izobraževal« Peterka, Grega Žemlja, "Ko smo pred več kot če- Športniki na naši šoli lahko nega centra Kranj Marija Rok Perko, Žan Košir), vsi, trt stoletja začeli razmišlja- vpisali v prvi športni odde- Simčič. ki so obujali spomine na ti, kako pri naših dijakih lek. Možnost imajo stano- Tako zbrani športniki kot dneve v šolskih kJopeh, pa uskladiti Šolo in šport, smo vati v bližnjem dijaškem gostje in dijaki pa so si v avli so přiznav^, da jih je bilo se zavedali dejstva, da so se domu in trenirati, delo in z zanimanjem ogledali tudi sicer malo, a so jim v lepem takrat mladi, Id so želeli biti življenje na Šoli pa sta ure- razstavo, za katero so del spominu ostali tako sošolci kot tudi profesorji, ki so se uspešni v šoli, večinoma morali odred vrhunskemu jena tako, da dijaki športni- opreme (smuči, hokejske pa- ki lahko dosežejo visoke lice, drese ...) prispevali z njimi trudili, da so v red- športu, saj so bili postavlje- učne uspehe in so hkrati športniki, ki so bili tudi dijakih prostih dneh prek leta ni pred dejstvo: ali šola ali uspešni na svojem šport« Id kranjske ekonomske šole. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Povečini jasno bo, občasno pa tudi bolj mrzlo. V soboto so še možne posamezne snežne plohe. Jutra bodo mrzla, čez dan pa bo tudi kar hladno. PETEK SOfiOTA A^r^cljl kS lé eMiĚ, n m^^r^lcftijo NEDELIA -5/2®C o CtiMC l/-S'C v -tM Kan» Mur«l9 8e«et»^ M«I6tt \ 9 ■ NeviQdAâê UuOWM •iđ Ne*ft.řTi«W /35 i/4 K D reh» 6/2 K 80HIN)SKA V Bohinju kmaiu nov hotel Nov hotel v neposredni bližini vodnega parka v Bohinjski Bis« trici bodo odprli v začetku marca. Bohinj Park hotel naj bi odprli že med lanskimi decembrskimi prazniki, a se je po besedah direktorja hotela Anžeta Čokla gradnja zavlekla zaradi neugodnih vremenskih razmer. "Konec meseca r^aj bi opravili tehnični pregled objekta, uradno pa ga bomo odprli v začetku marca," je pojasnil Čoki. Na vrhu hotela bo še center dobrega počutja, v katerem bo delovat tudi znani bio- terapevt Zdravko Domančič. Poleg tega bo hotel s podzemnim hodnikom povezan z že obstoječim vodnim parkom. Gradnja hotela je bila vredna 16,3 milijona evrov, od tega )e naložbeniku, podjetju MPM Engir^eering, uspelo pridobiti tudi štiri milijone evrov evropskih sredstev. Hotel je zasnovan kot eden najbolj naprednih In energijsko varčnih hotelov v Sloveniji. V bližini hotela so izdelali 430 metrov globoko energetsko vrtino, po kateri bodo s toplotnimi Črpalkami ogrevali objektJo.sanptaraaj/odo^bdoieJ.je.pomembna pri-cfobitev za Soliinj tiTdi zato7l^er boSôVhjenTzagotôvili šestdeset novih delovnih mest. M. R. Kranj Danes in jutri informativni dnevi Srednje Šole ter univerze in visokošolski zavodi bodo danes in jutri pripravili informativne dneve, na katerih bodo prihodnji dijaki in študenti lahko dobili podrobnejša pojasnila o vpisu in izobraževanju. V večini srednjih šol se bodo dijakom posvetili danes ob 9. in 15. uri. v soboto pa ob 9. url. Prihodnji Študenti pa bodo več o Študiju na posameznih fakultetah in visokih Šolah lahko izvedeli danes ob 10. in 15. uri ter jutri ob "to. uri. M. R. PRVENSTVENA TEKMA RD MERKUR : RIBNICA RH Športna dvorana Poden MERKUR NEDELIA, 15.2.2009, ob 19. uri FOiimuja. WÉjjâw vc 10 KRANJ d.0.0. Slrilarjâva ul. 6. KRANJ TElBPON (04> 281-2220 WO^mom (04) 201.2221 rWHjf iOA) 2022-222 mo i OSI) 303-50$ MOOAWGSM fax: I04> 2B1 • t^lMAM rkžkJiJfc E po^ru: rad lo hranIOr»cllo-l(r anl.«l www.radio-kranj.si