PRIMOkšKI DNEVNIK i -Cena 35 Kr Leto XVI. - Št. 204 (4667) TRST, petek 26. avgusta 1960 Začetek konference afriških držav v Leopoldvillu Umumba poziva na odpravo pregrad toso jih postavile kolonialne države °bido Keita je izjavil, da je Bamako postala prestolnica Malija - Maroški e legat v OZN primerja vprašanje Mavretanije z vprašanjem Katange, ki sta Ju lmperialisti umetno ustvarili - Zaskrbljenost v Parizu zaradi razvoja v Afriki LEOPOi j. J^*la konfet1?’ 25' ~~ Danes se je v Leopoldvillu S ?°vor ie neodvisnih afriških držav. Otvoritve- Je takole Predsednik kongoške vlade Lumumba, i oznacil smotre konference: J*®ii ki Se j^rlSkim deže-l^ost in -b?r.1J0 za neod-*a odni- ost' 2- De-J^Bkimi p^° Pregrad med ‘^h preerdariaTami. to je ?avile iHad-. ki so jih potmi PodPirati nialne države, toktiko, £.tl. nevtralLstično n ‘r ® Potrebna za o tV'Snost- 4- Raz- morf nskih spo- S*i 5 n afriškimi dr- S‘^e do evrn00^1 afriško 0ega. tržišča o ^kega skup- ■ lovskem 'voi3?fPravIiati spanju. 7 Jojaskem sode- >vitv'- fe?šljati 0 u- Vii? e Posti* radijske ki PbTta f v Leopold. držav a last vseh 8 te države11 Pri kateri stvH? arioviti „ sodelovale, razicv. aee znan-kiSH?Vanj v Leo-I , afriških i*110 skupno f državam 1 Vitj » m°rajoe riZa,tem P°uda- C>ško ^ele^ P°n°' dal je: «Za nas Afričane ni vzhodnih in zahodnih blokov.« Kratke izjave so podali tudi voditelji delegacij iz Kameruna, Etiopije, Gane, Gvineje, ZAR, Maroka, Liberije, Sudana in Toga. Zunanji minister Bomboko je sporočil, da mnogi delegati niso mogli priti pravočasno zaradi prevoznih težav. Delo konference se bo nadaljevalo jutri. V poučenih krogih izjavljajo, da bo Gvineja verjetno zahtevala takojšnje ukrepe za afriško sodelovanje pri reševanju kongoškega vprašanja. Delegatom so prebrali tudi pozdrav Hruščeva konferenci. Hruščev poudarja med drugim, da je sedanji belgijski imperialistični napad na Kongo napad na vse afriške države. Zatem izreka prepričanje, da bo konferenca sprejela konkretne ukrepe, da onemogoči imperialistično zaroto proti kongoški republiki. Na koncu zagotavlja Hruščev sovjetsko podporo upravičenim zahtevam afriških narodov po popolni osvoboditvi izpod tuje nadvlade. 0porišč- Da mi, imiititiiiimiiiiiiiiinilMiiiHililitlMiillimiiilimiimimiiii................n, m mu.............m, mi,...... Kakor poroča agencija France Presse, je prišlo v Leopoldvillu do incidentov pred palačo^ kulture, kjer zaseda vse-afriška konferenca. Pred pa. lačo se je zbrala večja mno-žica pripadnikov opozicijskih strank, ki so demonstrirali proti Lumumbovi vladi. Policija je demonstrante razgnala. Pri tem je tudi streljala v zrak in ni bilo nobene žrtve in nobenega ranjenega. Neki belgijski visoki častnik v Elisabethvillu je izjavil, da so blizu meje tako imenovane «rudarske države«, ki bi jo hotel ustanoviti opozicijski voditelj Kalonji, opazili, da se je tej meji približala skupina tisoč kongo-ških vojakov. Vojake so opazila belgijsko izvidniška letala z oporišča Kamine. Kalonji je sinoči prišel v Eli-sabethville in je zahteval od Combeja vojaško pomoč proti četam osrednje vlade. Kakor je znano, se je Kalonji pri-' družil Combeju in skuša ustanoviti tako imenovano rudarsko državo ter se povezati s Katango. Zvedelo pa se je, da je Combe odgovoril Kalo-njiju, da mu bo poslal orožje, toda mora svoje čete obdržati v Katangi, «da brani to pokrajino pred Lumumbovimi četami«. Ze v torek je kon-goška vlada poslala v Lulua- W arabskih ministrov poziva Enotnost vseh arabskih dežel P0VQQ£l4-| k je treba tudi napore za pomoč arabskim deželam, ki niso svobodne - Kennedy za spravo med Arabci in Izraelom ter za Pridružitev še drugih držav k tristranski izjavi Nih 25 _ 1 *«rJ?,istro ’ Svet zuna- »J Siiii Večati sklepe: ■' i^Van-dsrčno vzde’--da bi n' i av»i«i )e med ! d^sJe » raji, 2. 'f arabskimi dr- n ?°štovati r 1,1 arabskr, *ednarodne t. kavico ka^rj«ilo, kar Naio p°fitični P,?litičnega za- > S“tiVldrža« b» pa « ( *a D-'1, ki vsakršne de- fhed ;.‘«dic0 Lmteinila imeti Svur ^»rU Ari ■agubiif meriško pomoč, ter da je bila imel naklado devet milijonov pravico d|r> v1' V<* ie smpL?e spoštuje. , dežen. ?,lce: i, 11 d,oh °hranitf ilanice Lige ! S ^ Pol pačel LivVeStob° žrki ječati U^e; / Sica>»i^? s°delovitiVno ln od' \ se,aVno ge in ra, "3® med čla’ s »a po it -1”'' skuPn° ln V0]a' ^ bi'-w2družfu0re arabskih i"s S, gagali ‘ L1? vskladiti, i pod ia~d"3; > S m r.e, orodje meri- fa mertn0rodje med- mednarodnega so- ^kf^eug^amembo štatu- fP-°jeSlaSkkt It, “et. nlu leta 1959 v ' pŠ‘mia!Sms\m0 v2aa!da"in . ,iUisti(mi kka> »n obsoja 8ih 0hrenPokrajinr, p ki sku- lf a senator Ce ga bodo ŽDA.'bi, zaseb-o na- vzrok za obsežna nasprotja med voditelji na Srednjem vzhodu. «DaiIy Herald» LONDON, 25. — Angleški dnevnik «Daily Herald« bo prenehal biti glasilo laburistične stranke in angleških sindikatov, čeprav bo ostal levičarski list. Včeraj je namreč družba «Odham-Press», ki je solastnica večine delnic lista, sklenila z voditelji britanskih sindikatov sporazum, na podlagi katerega ne bo ta list več strogo držal linije laburistične stranke .n angleških sindikatov. Včeraj ]e kongres sindikatov sklenil, da razreši list obveznosti, da podpira poiitiko sindikatov. Kakor piše '(Financial Times«, bodo sindikati ohranili 49 odstotkov akcij pr: omenjenem listu. «Daily Herald« je bil ustanovljen leta 1919. Ustanovil ga je sindikalni voditelj Ernest Bevin. V desetih letih je laburistična stranka izdala za ta list pol milijona šterlingov. Zaradi tega so se sindikati leta 1929 pridružili založništvu 1,-sta. Leta 1933 je list postal najvažnejši dnevnik sveta in je izvodov. Vpadati je začel leta 1950. Sedaj pripada večina velikih britanskih dnevnikov konservativcem ali liberalcem in razen «Daily Heralda« ima samo «Daily Mirror» laburistične tendence in ima naklado nad štiri milijone izvodov. Srdjan Priča poslanik v Angliji B OGRAD, 25. -- Z ukazom pred-ednika republike je bil državni podtajnik za zunanje zadeve Srdjan Priča imenovan za jugoslovanskega poslanika v Veliki Britaniji. Od leta 1951 do 1955 je bil Srdjan Priča jugoslovanski poslanik v Parizu, zatem pa državni podtajnik v tajništvu za zunanje zadeve. BONN, 25. — V uvodu zadnje izdaje revije, ki jo je objavilo britansko poslaništvo v Bonnu, piše kancler Adenauer: »Ministrski predsednik Mac Millan in jaz sva odločena najti za še nerešena vprašanja rešitve, ki bodo okrepile enotnost Zahoda.» llirMIIIMIMIIHiMllllllllllMlllltllflllMMIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllUlllllllllltlllllllllltltllllllllHI Tudi Panama se pritožuje nad ravnanjem vlade ZDA Odločen odgovor Kube na obtožbe ZDA Spet tuje letalo nad Kubo , ‘HJ . »uvorik J 5e na bi zed'nijo „ ua. jjhnt >nnPre,'Phale dolgo- IN PrfdC, Kennedy % K?y» S* °«ho •„ ZDA (z. V^iJo ?eta 1950 ,tri,transka 1,1 Velii? (med ZDA v\kmčH0B"tanli°). '«e hi V*hodu J? meje na hesi)smst?polnil’i uAP°^opana-v«l, ie v u{lnkovitost W hi h hi po»^»?nedy Pred- K V°j«W “hnji v,eh1 aVo dok’ &Aa°SdŽI?Va“ K * Prgjemaio a- SAN JOSE, 25. — Kubanski zunanji minister Raul Roa je na konferenci ameriških držav danes odločno odgovoril na ameriške napade. Poudaril je, da so ZDA tiste in ne Sovjetska zveza, ki ogrožajo mir na ameriški celini in da prava grožnja za to celino ne prihaja izven nje, temveč zaradi napadov in groženj ameriške vlade. Roa je ponovil, da je namen ameriških napadov na Kubo opravičiti vojaški napad1, ter je obtožil ZDA gospodarskega napada. Včeraj je kubanska delegacija odgovorila na ameriške obtožbe s spomenico na petnajstih straneh. Večina dokumenta govori o omejitvah a-meriškega uvoza kubanskega sladkorja. Spomenica omenja številne izjave ameriških parlamentarcev in podpredsednika Nixona, ki kažejo, da pomeni ameriški ukrep očitno gospodarsko intervencijo, ki jo listina Organizacije umeri ških držav prepoveduje. Prav tako zavrača spomenica ame-riške trditve, da kubanska vlada krši svobodo vere. Panamski zunanji minister je med včerajšnjo diskusijo govoril o dveh glavnih toč kah spora med Panamo in ZDA: o razliki plač, ki jih plačujejo ameriške oblasti na področju Panamskega prekopa ameriškim in panamskim uradnikom, in o dejstvu, da ameriške oblasti ne dovoljujejo, da bi panamska zastava bila redno razobešena na področju prekopa. Dodal je, da spor zaradi zastave povzroča glavno napetost v odnosih med ZDA in Panamo, in da je treba ta spor rešiti, če se iioče ohraniti mir na karibskem področju in ameriški celini. Minister je poudaril veliko važnost, ki jo prekop ima za Panamo, ker predstavlja njen glavni naravni vir. Iz Havane poročajo medtem da so kubanske čete preteklo noč streljale proti nekemu neznanemu letalu, ki je letalo nad zahodnim delom pokrajine Pinar del Rio. Po nekaterih mesecih miru je to prvikrat, ko neko tuje letalo spet leti nad Kubo. Znano je, da je bilo glede vseh prejšnjih letal, ki so metala letake proti Castrovi vladi in ki so bombardirala razne kraje na Kubi, prihajala iz ZDA. Zato ni izključeno, da ne gre tudi to pot za letalo, ki je prišlo iz ZDA. burg v pokrajini Kasai tisoč vojakov s 24 letali belgijske družbe «Sabena», ki jih je zaplenila v ta namen. V Bamaku je predsednik federacije Mali in predsednik sudanske vlade Mobido Keita izjavil, da je poslal tajniku OZN brzojavko, s katero zahteva sestanek Varnostnega sveta in pomoč OZN, ker je Francija odklonila spoštovanje vojaških sporazumov z Malijem. Dodal je, da je zahteval, naj OZN pošlje v Mali svoje varnostne sile. Keita je tudi izjavil, da on ni mnenja, da so sporazumi, ki so bili sklenjeni med Francijo in Malijem, sedaj neveljavni, in da bo odšel v Pariz, »takoj ko se bodo duhovi pomirili«. Mobido Keita je časnikarjem izjavil, da ne predvideva, da bi afriška konferenca na najvišji ravni lahko prevzela vlogo posredovalca v zadevi Malija, toda pripravljen je sprejeti sleherno ponudbo za posredovanje, ki bi jo postavile vlade ali državni poglavarji. Keita je dodal, da je Bamako postala prestolnica Malija, in da ne bo sprememb v vladi. Ustava bo ostala taka, kakršna je sedaj. Vendar pa bodo prekinjeni diplomatski odnosi s tistimi državami, ki bodo priznale odcepitev Senegala. Kar se tiče gospodarskega položaja, je Mobido Keita izjavil, da bo Sudan iskal drugje svoja izhodišča in svoje možnosti za tranzit. S tem v zvezi je sporočil, da je Senegal zahteval danes obnovitev trgovinske izmenjave in da je pomočnik ravnatelja železnice Dakar-Niger prišel da. nes v Bamako, da prouči obnovitev železniške povezave med Sudanom in Senegalom. Na koncu je Mobido Keita izjavil, da ne bo ustvarjeno valutno področje, razen če ne bo to potrebno. Pozval je čete Malija v Sudanu, Senegalu in v Kongu, naj bodo budne. Keita je tudi izjavil, da bo njegova vlada poslala svojega predstavnika na prihodnje zasedanje skupščine OZN. Predsednik senegalsKe vlade Mamadu Dia pa se je danes vrnil iz Pariza v Dakar. Izjavil je, da se vrača »zadovoljen« in da je podrobno obvestil de Gaulla o dogodkih v zadnjih dneh. Izjavil je tudi, da je de Gaullu sporočil, da namerava Senegal sodelovati s Francijo ter da sta de Gaulle in Debre pokazala ((veliko razumevanje«. Na letališču je bil tudi pred. sedniik Kameruna Amandu A-hidijo, ki se je nekaj časa razgovarjal s predsednikom sudanske vlade in je nato odpotoval v Bamako, prestolnico Sudana Z istim letalom, s katerim je prišel Mamadu Dia, je prišel tudi Averell Harriman, ki potuje po Afriki po nalogu demokratskega kandidata Kennedyja. V soboto bo Harriman odpotoval v Gvinejo. V francoskih krogih se bojijo, da bi utegnil Sudan biti prva država bivšega francoskega imperija, ki bi priznala alžirsko vlado. Zelo so zaskrb. ljeni zaradi posledic, ki bi jih to dejanje lahko imelo za druge države francosko-afriške skupnosti. Vlada republike Gad je n. pr. včeraj odstavila ministrskega podpredsednika Gabriela Lisetteja, ki je bil svoj čas eden od svetovalcev generala de Gaulla in ki je bil znan zagovornik francoske politike. Lisette je vedno zavzemal Franciji naklonjeno stališče, kar se tiče Alžirije. Njegova izločitev iz vlade bi utegnila pomeniti bližnjo spremembo stališča republike Gad. V francosko prestolnico je prišel tudi predsednik vlade Mavretanije Moktar Puld Da-dah na posvetovanja s francoskimi državniki. Mavretanija je članica francosko-afri-ške skupnosti. Kakor je znano, pa zahteva Maroko to ozemlje zase, in maroška vlada se je zaradi tega že obrnila na OZN. Moktar Dadah se sedaj ne čuti tako gotovega, zlasti po sporu, ki je nastal v Maliju, in se boji, da bodo Sudan in druge afriške države podpirale maroške zahteve. V New Yorku je maroški poslanik El Mehdi Ben Abud na tiskovni konferenci na sedežu OZN izjavil, da je Maroko vedno pripravljen začeti pogajanja s Francijo o Mavretaniji. toda nasprotuje, da bi Francija enostransko odločala o tem ozemlju, ki je sestavni de; Menka. Izjavil je, da ni nobene razlike med vprašanjem Katange in Mavretanije. Gre za poizkuse neke kolonialne sile, ko je ta zgubila nadvlado nad neko deželo, da spremeni to deželo v svoje vplivno področje in hoče v ta namen razpolagati z ((Damoklejevim mečem«, s tem da odcepi del njenega ozemlja. Kakor je bila Katanga izbrana zaradi nje nih rudarskih bogastev, tako je bila Mavretanija izbrana zaradi njenih velikih podzemeljskih bogastev, zlasti zaradi železne rude. Maroški delegat je izjavil, da je afriško-azijskim delegacijam v OZN podrobno obrazložil vprašanje Mavretanije, in je navedel več točk v podporo maroških zahtev. Na koncu je izjavil, da je Maroko sklenil obrniti se na OZN zato da mirno reši spor. V pariških krogih gledajo z zaskrbljenostjo na konferenco afriških držav, ki se je začela danes v Leopoldvillu in kjer alžirsko vlado zastopa minister Jazid. Razen tega je predsednik Malija Mobido Keita poslal svojega odposlanca h gvinejski vladi. To je edina država, ki je na de Gaullovem referendumu leta 1958 odgovorila «ne». Gre torej za vlado, ki ni naklonjena Franciji. Drugi Keitov odposlanec pa je odpotoval v prestolnico Slonokoščene obale. Ta republika je ostala v francosko-afriški skupnosti in njen ministrski predsednik je zvesti de Gaul-lov pristaš Houphouet-Boigny. Keita ostane zvest federaciji Mali. Zaradi tega ni nobenega dvoma, da bosta senegalska vlada in tudi Francija neposredno odgovorni za konec federacije Mali in eventualno tudi za prekinitev vezi med Sudanom in Francijo. V tem primeru bo Mobido Keita lahko nemoteno priznal alžirsko vlado in sklenil tudi izstop s področja franka. V Alžiru so včeraj zaplenili list «Le monde«, ker je v nekem svojem članku povezoval dogodke v Alžiriji z ostalimi dogodki v Afriki. Danes pa objavlja bivši predsednik vlade Mendes France članek v listu «Express». V članku pravi, da se bo francosko-afriška skupnost razbila in da bo ((zabodena v Alžiru«. «Ce hočemo preprečiti, da bi naši afriški prijatelji obsodili Francijo v alžirskem vprašanju, naj Francija vodi tam tako politiko, ki jo bodo lahko brez o-botavljanja podpirali.« Še vedno nerešen spor v Laosu VIENTIANE, 25. — Medtem ko se je včeraj zdelo, da je spor v Laosu rešen, se je danes zvedelo, da general Fu-mi, ki se je razgovarjal s predsednikom nove laoške vlade Suvano Fumo, ni položil orožja. Preteklo noč je še eno letalo, ki je prišlo z juga, metalo letake nad Vientiane, do-čim je radijska postaja v Sa-vanaketu nadaljevala napade na vlado Suvane Fume in jo obtožila nezakonitosti. Člani vlade in poslanci so se danes sestali v poslanski zbornici pod predsedstvom ministrskega predsednika. Govorili so o ukrepih, ki bodo potrebni proti pristašem generala Fumija, ki se ni držal sporazuma, ki je bil sklenjen 23. avgusta. Sklenjeno je bilo, da bo danes odpotovala posebna delegacija v Sava-naket. Proizvodnja jekla v BEOGRAD, 25. — Jugoslovanske jeklarne bodo letos proizvedle milijon 405 tisoč ton jetela, kar je za 9 odstotkov ve« kakor v istem razdobju lani, in štirikrat več kakor leta 1946. Proizvodnja in potrošnja jekla v Jugoslaviji stalno naraščata. Orientacijski program predvideva, da se bo v dvanajstih do štirinajstih letih proizvodnja jekla v Jugoslaviji povečala za 2 milijona ton in bo znašala okoli 3,5 milijona ton. 88,5 stop. pod ničlo MOSKVA, 25. — Na sovjetski antarktični postaji «Vo-stok» so včeraj zabeležili temperaturo 88,5 stopinje pod ničlo. Agencija Tass piše, da pomeni to svetovni rekord mraza. Prejšnji rekord so zabeležili v istem razdobju leta 1958 na sovjetski antarktični postaji «Sovjetskaja» s 86,8 stopnje pod ničlo. Agencija pripominja, da se na podlagi teh ugotovitev lahko trdi, da je zemeljski .tečaj mraza« v središču vzhodnega dela antarktične celine. BEOGRAD, 25. — Iz Beograda so danes odpotovali člani odposlanstva Mednarodnega denarnega sklada, ki so imeli dvotedenske razgovore s predstavniki jugoslovanske vlade. Člane odposlanstva spremljajo guverner Narodne banke FLRJ Janko Smolej in Predsednik mednarodnega olimpijskega odbora Avery Brundage izroča olimpijski prapor rimskemu županu v varstvo llllllllllllIIIIIIIIUIIIIIIIIIIHimilllllHmilimimilllllllllltllHIMHHIIlilHimilllMIHIimillMMmiMIIMHHHHmillHHmilHmHHmMiHilHUlliMMMI Filmski festival v Benetkah V' Češki film «Bela golo in jugoslovanski film l ojna V informativni sekciji francoski film «Ekstazai> in ameriški film «Sences> (Od našega posebn. dopisnika) BENETKE, 25. — Iz mrtvi- I programu, in p osebno itDear | Film — United Artistsn, ki je za časnikarje organizirala ce- fnmskikfesthZ pričel, \Ttudi I ?! danes ni mnogo dvignil. Težko je za to iskati vzrokov, vsekakor pa doslej niti tisti časnikarji, ki so na lovu za zunanjimi dogodki, katerih prizorišče ]e predvsem hala, terasa in vlaža hotela Excel-sior, nimajo mnogo kaj povedati. Ko ni drugega, si ta ali oni na neprizanesljiv način iz. posojuje mater igralke (in seri ai tudi producentke) Rossa-ne Schiaffino. V ostalem pa doslej Se nismo imeli občutka, da je vodstvo festivala kaj napravilo za časnikarje, razen da jim je dalo izkaznice in ključ predala, kjer vsakdo prejema material. Ra t udi ta. je letos dokaj skromen. Pač pa so posamezne delegacije poskrbele vsaj za fotografije. Glede tega dobro posluje nUnitalias. ki je že razdelila slike, vseh štirih italijanskih filmov na drugi visoki funkcionarji. iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiimiiitiiiiiiiiiiiitiimiiiiMtifitiiiiHiHnHfiiiiMiHiiiaiiimiiuiitimimHmiiitiiiiiifiiiiiiiminimiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiii Reforma zakona o pokrajinskih volitvah Pogajanja se nadaljujejo Malagodi napada političnega tajnika in levo krilo KD (Od našega dopisnika) RIM, 25. — Danes so se nadaljevali politični razgovori v zvezi z reformo zakona o pokrajinskih upravnih volitvah. Predsednik vlade lan-fani se je danes zadržal v dolgem razgovoru s tajnikom liberalne stranke Malagodi-jem, ki se je sinoči vrnil v Rim s svojih počitnic v Toskani. Razgovarjal se je z njim poldrugo uro. Dolgost razgovora je spraviti. v zvezo z okoliščino, da bo Malagodi odpotoval v prihodnjih dneh v Berlin, kjer bo predsedoval kongresu liberalne internacionale. Poleg reforme volilnega zakona sta oba politika obravnavala tudi aktualna vprašanja mednarodne politike. Danes zvečer se je Malagodi sestal še z namestniKom tajnika KD Salizzonijem, s katerim sta razpravljala o re-fcrmi zakona o pokrajinskih volitvah. Po razgovoru je Sa-lizzoni izjavil novinarjem, da je s tajnikom liberalne stranke izmenjal misli o vprašanju reforme pokrajinskega volilnega zakona in dejal, da je optimistično razpoložen glede možnosti sporazuma med strankami, ki so zainteresirane na reformi volilnega zakona. Kasneje se je Salizzoni sestal tudi s tajnikom PDI Co-vellijem. Po razgovoru je Covelli dal novinarjem naslednjo izjavo: »Pojasnil sem stališče moje stranke glede reforme zakona o pokrajinskih volitvah in glede datuma upravnih volitev. Ponovno sem poudaril našo naklonjenost proporcionalnemu sistemu, glede datuma upravnih volitev pa sem mnenja, da bi se mogle vršiti v jeseni upravne volitve v tistih občinah, ki imajo komisarja ker iz sezonskih razlogov ne vidim nujne potrebe, da bi se vršile splošne upravne volitve. Prepričan sem, da bi obe vprašanji ali edino vprašanje, namreč vprašanji reforme za-kcna in volitev, bili že rešeni če bi predstavniki strank tudi uradno govorili to, kar zatrjujejo in govore privatno.« V zvezi s pogajanji med strankami glede reforme zakona o pokrajinskih upravnih volitvah je poslanec Orlandi, član vodstva PSDI, izjavil novinarjem naslednje: «Po našem mnenju ne bi smele obstajati težkoče za takojšnjo o-dobritev reforme, ki jo vsi zahtevajo, in razpis volitev za obnovo občinskih in pokrajinskih svetov. Sele volitve, nih izbir, bodo ponovno načele vprašanje političnih odločitev, da bi mogli premostiti sedanje izjemno stanje. Kar zadeva nas, je naša odločitev zelo jasna, tako na upravnem kot na političnem področju: na KD leži odgovornost za izbiro med demokratičnimi in totalitarnimi zavezništvi; pa tudi socialistična stranka bo morala dokazati s svojim zadržanjem, da proporcionalistič-ni zakon za pokrajinske volitve ni zanjo le sredstvo za razširitev svojega volilnega področja, ampak orodje za dosego lastne avtonomije in za premaganje frontizma.- S svoje strani pa je poslanec Foschini (PDI) izjavil novinarjem, da bodo po njegovem mnenju dosegli sporazum glede reforme zakona o pokrajinskih volitvah iu se bodo volitve vršile v jeseni. «To pa zaradi tega — je nadaljeval Foschini ker je Krščanska demokracija zainteresirana na tem, da vzdržuje stike s socialisti in jih zadovolji glede reforme pokrajinskega volilnega zakona. V bistvu se mi zdi — je zaključil Foschini — da se pod pretvezo »upravnih volitev* skuša pretihotapiti neko obsežnejšo politično operacijo«. Predsednik vlade Fanfani se je razgovarjal z namestnikom tajnika KD Salizzonijem v zvezi s tekočimi pogajanji med strankami glede reforme pokrajinskega volilnega zakona, kasneje pa je sprejel prof. Giuseppa Petrillija, člana Evropske gospodarsko komisije, nato pa še guvernerja itali-banke dr. ljal generalni direktor istega zavoda dr. Baffi. V članku, pod naslovom »Kako razširiti demokratično področje«, ki ga bo priobčila prihodnja številka tednika ♦ Oggi«, je Malagodi napadel posredno a kljub temu precej jasno levo krilo KD, predvsem pa njenega političnega tajnika Mora, ko pravi, da pomeni zagrešiti trojno napako, ko se skuša pobijati komunizem s tem, da se »skuša odpraviti revščino s formulami, ki izvirajo v celoti ali delno iz marksizma«. 'Trojna napaka naj bi bila v naslednjem: omenjene formule predstavljajo nasprotje tega, kar potrebuje italijansko gospodarstvo za svoj napredek, in naj bi, seveda, vodile h katastrofi; podoben poskus naj bi vodil k temu, da bi tudi komunističnega ali socialističnega volivca prepričalu, da i-majo njegovi voditelji prav; hkrati pa naj bi bil tak poskus v nasprotju s »politično in duhovno odgovornostjo in svobodo«. Na koncu članka pa izvemo... kam pes taco moli, ko se Malagodi poteguje za »politično dialektiko«, ki naj se uveljavlja »znotraj parlamentarnih večin ali koalicij skih vlad, ki naj zajemajo celotno demokratično področje«, to je, z drugimi besedami, vse politične stranke, razen socialistov, komunistov in fašistov. Kako naj se skuha ta vladna godlja pa Malagodi ne pove. Še tako spreten politični kuhar bi prej izgubil živce, kakor pa jo skuhal po tako »ekzistencialističnem« receptu. A. P. koli pride v njihov lokal, mu je vedno na razpolago hladen aperitiv. Sicer pa se je festival pravzaprav šele danes zares začel. Sele današnja filma — češki n jugoslovanski — spadata v konkurenco. ^opoldne je imela jugoslo. vanska delegacija tiskovno konferenco, ki pa jo je težko tako imenovati. Kdo ve, kdo ie zanjo določil silno nerodno uro (ob 17), ko je bil v veliki dvorani v informativni sekciji na sporedu francoski film »Ekstaza«. Tako je bilo poleg šefa jugoslovanske delegacije Vrhovca iz Zagreba, režiserja Bulajiia, igralke Eve KriiSevske in Tončija Vrdoljaka le nekaj časnikarjev. Do pravega razgovora o filmu ni prišlo. Kot že omenjeno, je informativna sekcija pričela s fran. coskim filmom «Ekstaza». Režiser filma je Rene Wheeler. Glavna privlačnost filma je slej ko prej vedno simpatična igralka Pascale Petit. Bolj zanimiv je ameriški film sSences (producent in režiser John Cassavedes). Film nima pravega scenarija in sestoji iz številnih improvizacij. Prikazuje črnsko družino — dva brata in sestro — in se razvija skoraj ves čas ponoči. Zaradi tega prevladuje atmosfera samote, temnih zvezd, barv in neonskih luči. Tam, kjer se pričenja, se film tudi konča: Nič se ni spremenilo in nič se ni rešilo. Toda prav zaradi tega dela film vtis spontanosti, prepričljivosti in resničnosti. V konkurenci sta bila danes na sporedu dva filma. Najprej smo videli češki film «Bela golobica«. Režiser Fran. tišek Vlačil je tenkočutno opisal zgodbo goloba, ki je bil poleg toliko drugih izpuščen nekje v Severni Franciji ali Belgiji. Vrniti bi se moral na neki baltski otok, kjer ga vsa otožna pričakuje deklica Suzana. Toda zaradi nevihte je golob zašel in priletel je v Prago. Tam ga je s puško ranil deček, ki mu je streljanje na ptiče edina zabava, odkar se je ponesrečil in je priklenjen na voziček. Toda golobica je ozdravela, in vtem je ozdravel tudi deček. Neki u-metnik prepriča dečka, da se loči od golobice in jo izpusti. Golobica se vrne k Suzani, ki je sedaj srečna. Film, ki traja uro in četrt, se razvija skoraj brez besed in prizorišče se ves čas menjava: morje na Baltiku in Praga. Kljub svoji umetniški vrednosti ne spada med filme, ki bi občinstvo navdušili. In končno smo videli Bula-jiiev film «Vojna». Več ali manj je znano, da je bil film prikazan na festivalu v Pulju in je zanj prejel Bulajič nagrado za nežijo. Filmu so priznali še več drugih nagrad, dasi je bil kot najboljši film na puljskem festivalu proglašen «Deveti krog« Franca Štiglica V Pulju je film »Voj. na« nekoliko razočaral spri- čo propagande, ki se je o njem delala že med delom. Ta propaganda je filmu bolj škodila kot koristila: Po tolikšnem pisanju se je namreč pričakovalo več. Lahko bi se postavilo vprašanje, ali je upravičeno pričakovati več ali ne. Pričakovati več pomeni do ne. ke meje že vnaprej delati delu krivico. Po današnjem filmu lahko ugotovimo, da je Bulaiič zmožen režiser, ki zna operirati e masovnimi scenami. Lahko bi kar dostavili: Te. se mu celo bolj posrečijo kot intimne scene, kjer nastopata samo dve osebi. Scenarij za Bulajičev film je napisal italijanski scenarist Cesare Zavattini. (Ker pa je znano, da je Zavattini v sporu z beneškim festivalom ga danes ni bilo tukaj). Dva mlada človeka Ton in Marija bi se pravkar morala poročiti, ko izbruhne vojna. Hočeta vseeno pohiteti s poroko, toda bombardiranje prepreči poročni «dan». Ton in Marija, ki še nista poročena, doživljata dogodke prvih dni vojne, ki se zelo hitro razviia. Končno uvidita, da se je treba upreti tistim, ki hočejo vojno. Toda atomska bomba uniči vse okrog njiju. Ostala sta sicer še živa in našla sta ostanke svoje hiše. Ko Ton že misli, da bo lahko spet začel življenje, vidi, da je Marija zblaznela, a v naslednjem trenutku se mu že mrtva zgrudi v naročje. Težko je reči, kje vse so vzroki, da nas film ne navduši. Predvsem nas ne prepriča scengrij s svojo dostikrat kar nekoliko naivno retoriko. Vse premalo se nam tudi zdi prikazana groza atomske voj. ne, (Nepotrebno in odveč je v začetku filma napisano, da hoče biti film svarilo pred atomsko vojno). Po filmu ostane za nas neka praznina. Brez pridržka dajemo prednost lanskemu Bulajičevemu filmu ((Vlak brez voznega reda«. Današnji predstavi je prisostvoval jugoslovanski general, ni konzul iz Trsta dr. Ziga Vodušek s soprogo. Na koncu predstave je številno občinstvo toplo pozdravilo navzočo jugoslovansko delegacijo, režiserja Bulajiča, z igralko Evo Kržiševsko in Tončijem Vrdoljakom. R. R. janske Narodne Guida Carlija, ki ga je sprem- ................................... 64 mrtvih pri dveh nesrečah Avtobus poln študentov se je prevrniI v reko ■ Šest mrtvih pri železniški nesreči na progi Split-Zagreb RIO DE JANEIRO, 25. — Avtobus, poln mladih študentov, se je orevrnil v prepad in :e zatem padel v reko na dnu prepada. 58 študentov je bilo ubitih. Do sedaj so našli samo 45 trupel. Nesreča se je dogodila 40 km od Olimpie v državi Sao Pau-lo. Zdi se, da se je nesreča dogodila, ko je vozač avtobusa nnsKiu *y^vw.. ....... povečal hitrost, da bi ujel in predvsem pa posledice uprav- pretekel drugi avtobus poln študentk, ki so se peljale na komemorativno proslavo ustanovitve mesta Barretos. Vozač avtobusa se je rešil, s tem da je prišel iz avtobusa skozi odprtino prednjega dela avtobusa in je zatem zbežal. BEOGRAD, 25. — Brzt vlak Split—Zagreb se je danes popoldne trčil s tovornim vlakom ki je stal na postaji v Martin-brodu blizu Bihača. Do sedaj so ugotovili, da je bilo 6 potnikov ubitih, 18 pa hudo ra- njenih. Bojijo se, da so še drugi potniki mrtvi med razbitinami vlaka. Nesreča se je dogodila zaradi pomote postajnega načelnika, ki je usmeril vlak na tir. kjer je stal tovorni vlak. Strr>-jevodja brzega vlaka Luka Radonjič je takoj pritisnil za zavore, ko je opazil nevarnost trčenja in ie skočil z vlaka. V bolnišnico so ga prepeljali v smrtni nevarnosti zaradi hudih poškodb, ki jih je zadobil. spor med SZ in Kitajsko LONDON, 25. — Ideološki spor med SZ in Kita»sko, oziroma med sovjetsko KP, ki zagovarja politiko miroljubne koeksistence med narodi in deželami z različnim družbenim redom, ter KP Ljudske republike Kitajske, ki se sklicuje na to kar je Lenin dejal o imperializmu pred 40 leti in tako politiko zavračajo, zadobiva vedno ostrejše oblike. S tem v zvezi se govori o neki poslanici, ki naj bi jo Hruščev poslal vsem komunističnim partijam v svetu in v kateri naj oi pojasnjeval svoje stališče glede tega ideološkega spora s kitajsko KP, hkralti pa jih prosil, da mu v tem sporu pomagajo. V zapadnih političnih krogih poudarjajo s tem v zvezi, da hoče kitajska KP s tem oporekati sovjetski KP vodilno vlogo v komunističnem svetu Kitajski dnevnik «Peop!e’s daily» objavlja članek, v katerem navaja odstavke iz govora, ki ga je Maocetung imel na (kongresu kitajske KP v preteklem mesecu, in v katerih se obsoja »reakcionarno delovanje v raznih deželah, ki ne bi dopuščalo kitajskim komunistom pospešeno izgradnjo socializma«. Vir teh napadov naj bi bil v tem, da je SZ odklonila nadomestiti sovjetske strokovnjake; ki so v tem poslednjem času zapustili Kitajsko, ker jim je iztekla pogodba, hkrati pa zmanjšala ali celo ukinila drugo pomoč, ki jo je bila SZ že obljubila kitajski vladi. Vreme včeraj: najviišja tempe- ratura 27.6, najnižja 20.5, ob 19. uri 25, zračni tlak 1015.4 stanoviten, veter zahodnik 2 km, vlage 74 odst., nebo jasno, morje mirno. temperatura morja 25.1 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 26. av»ust» Bernard ^ Sonce vzide ob 5.18 in,2.?,!01?# 18.55. Dolžina dneva 13.Jk ^ vzide ob 9.24 in zatone e Jutri, SOBOTA, 27. avg««2 Zlatko - Izjava delegacije ob povratku iz Rima Ohranitev tržaškega projektivnega urada odvisna izključno od političnih oblasti . . . . ... • Predsednik Fincantieri je odločno vztrajal pri sklepu, da se uradi osre-' dotočijo v Genovi - Delegacija bo imela v torek razgovor z ministrom 'r za državne udeležbe - Odločno stališče Nove delavske zbornice -CG1L Z vlakom ob 21.20 se je sinoči vrnila iz Rima tržaška gospodarska delegacija, v kateri so bili župan dr. Franzil, predsednik trgovinske zbornice dr. Cai-dassi ter člani izvršnega odbora zbornice Valmarin, prof. Flont in dr. Novelli. Člani delegacije so prisotnim novinarjem na postaji v krajšem ljubeznivem razgovoru potrdili, da so naleteli v Rimu na odločno stališče predsednika Fincantieri, ki vztraja na sklepu, da se osredotočijo vsi projektivni biroji različnih državnih ladjedelnic. Predsednik vztraja, da bi bila taka rešitev tehnično najbolj ustrezna in da je zato tudi nujna. Pri tem se opira zlasti na dejstvo, da so na tako rešitev pristala ravnateljstva vseh prizadetih ladjedelnic in torej tudi ravnateljstvo tržaške CRDA. Zupan je v tej zvezi poudaril, da je bila diskusija zelo živahna in s strani tržaške delegacije ponekod prav napeta, vendar pa da ne moremo na tej osnovi pričakovati ničesar novega. Rešitev v korist Trsta je odvisna sedaj izključno od političnih forumov, To v praksi pomeni, da bo Fincantieri izpremenila svoje stališče samo, če bo dobila ukaz «od zgoraj* in torej od ministrstva za državne udeležbe. Prezgodaj pa bi bilo reči, kakšno bo končno stališče tega ministrstva in se bo delegacija v torek vrnila v Rim, ko se bo sestala z ministrom za državne udeležbe Bojem. 2e danes bo župan poslal vabila za sestanek načelnikov skupin, ki so zastopane v občinskemu svetu in bo do tega sestanka prišlo v soboto ali v ponedeljek. Prav gotovo bo govora o izrednem sklicanju občinskega sveta in je verjetno, da bodo načelniki soglasno sprejeli tak sklep. Izvršni odbor trgovinske zbornice pa se bo po vsej verjetnosti sestal šele po sestanku z ministrom za državne udeležbe. Predsednik trgovinske zbornice in sindikalist dr. Novelli sta bila včeraj tudi na ministrstvu za industrijo, kjer ju je sprejel . načelnik kabineta Campanelia in kjer sta intervenirala v zvezi s sklepom Arrigoni, da premestijo ravnateljstvo iz Trsta v Florenco. Včeraj so imeli tudi različne sestanke na raznih ministrstvih, kjer pa je šlo bolj za tehnična vprašanja in niso sklenili ničesar novega. Tajništvo Nove delavske zbornice-CGIL je včeraj izdalo naslednje uradno poročilo: Negativno stališče, ki ga je zavzel predsednik Fincantieri glede projektivnega urada v razgovoru z delegacijo trgovinske zbornice, potrjuje ob-. stoj stališč in ukrepov, ki so v nasprotju s stvarnimi interesi Trsta ter dežele, da se ohrani, modernizira in okrepi ladjedelniška industrija IRI v okviru organskega načrta u-krepov, ki naj se nanašajo na osnovne panoge tržaškega gospodarstva. Uradno poročilo, ki je bilo objavljeno ob zaključku sestanka, poudarja: «Ob tej priliki je poslanec Tupini opozoril na vrsto ukrepov IRI in Fincantieri glede investicij in glede dodelitve naročil julijskim ladjedelnicam». Ugotovljeno je, da Fincantieri ne misli popustiti pri ustanovitvi enotnega projektivnega organizma — kar o-pravičuje z neprepričljivimi in neutemeljenimi razlogi — in da bo ta ukrep privedel do znanih posledic za CRDA trt za lokalno gospodarstvo. V tej zvezi se vprašujemo, če je poslanec Tupini jasno obrazložil namene Fincantieri in načrte glede bodoče ureditve ladjedelnice Sv. Marka? Poročilo namreč govori o ukrepih glede «investicij in novih napravah», ne pojasnjuje pa, če obstaja v programih Fincantieri najmanjši namen glede modernizacije naše največje ladjedelnice. Iz tega razloga je utemeljena bojazen za usodo te ladjedelnice, zlasti v zvezi s trmoglavim stališčem, da se ukine projektivni biro. Pravilen in legitimen je bil zato takojšnji današnji protest delavcev CRDA na osnovi soglasnega sklepa obeh sindikalnih organizacij kategorije. Očitno je, da se je delo delegacije trgovinske zbornice zaključilo brez uspeh a in že sedaj neki list podčrtuje, da se bo minister za državne udeležbe »težko izjasnila, ker gre za vprašanja »podjetij*. Pred delavci in vsemi prebivalci obstaja naloga, da nadaljujejo borbo, da borbo o-krepe in razširijo, saj jih pri tem krepi zavest, da jih podpira vsa dežela. Nova delavska zbornica-CG IL izjavlja, da je pripravljena proučiti celotno vprašanje z drugo sindikalno organizacijo zato, da se sprejmejo ukrepi — tudi najbolj odločni in e-nergični — s katerimi naj se prepreči nadaljnji propad našega gospodarstva in naj se doseže njegova okrepitev. PSDI zahteva sklicanje načelnikov skupin v občinskem svetu Tajništvo tržaške federacije PSDI, ki se je snoči sestalo na seji, je izrazilo razočaranje spričo stališča Fincantieri do tržaške delegacije ter poziva vse člane in volivce, naj bodo pripravljeni podpreti enotno akcijo mesta v obrambo njegovega gospodarstva. Tajništvo federacije PSDI meni, da je treba ponovno sklicati načelnike skupin v občinskem svetu, preden se bo župan »estal z ministrom za državne udeležbe Bojem. Ta seja bi lahko bila po mnenju socialdemokratov že jutri in ti na njej lahko določili dan sklicanja izredne seje občinskega sveta takoj po razgovorih z ministrom Bojem ne glede na njihov izid Tajništvo sporoča nadalje, da so mu parlamentarci PSDI zagotovili, da bodo nastopili v parlamentu v obrambo tržaškega gospodarstva. «»------- Načrti za novo kemično tovarno Pred kratkim so tržaški gospodarstveniki ustanovili no- vo delniško podjetje «Adria Chemies, ki se bo ukvarjalo z proizvodnjo in prodajo kemičnih izdelkov. Tovarna bo zlasti proizvajala sintetično smolo, plastično-sinitetične vrste firneža, fimež iz nitroce-luloze ter razne vrste kleja in lepil za pohištveno industrijo. Podjetje bo imelo svoj sedež v industrijskem pristanišču in bo zavzemalo 3.800 kv. m prostora. Stavbišče so že kupili, sedaj pa pripravljajo vse potrebno za začetek gradbenih del in za instalacijo strojev in naprav. Po načrtih bi morala tovarna že začelti proizvodnjo v prvih mesecih prihodnjega leta. Pro. izvodnja bo namenjena za no. tranji trg, ni izključeno pa, da bodo kasneje velik del proizvodov tudi izvažali. Nekaj številk ob jesenskem roku popravnih izpitov 557 tržaških bo polagalo pop Od teh je 499 italijanskih in 58 slovenskih dijakov - Za slovensko nižjo gimnazijo uspešno opravljenih 123 sprejemnih izpitov, 11 dijakov pa ima popravni izpit Jesenski rok popravnih in zrelostnih izpitov se naglo bliža. Kdor ima popravne izpite, se vneto pripravlja, da ne bo zgubil šolskega leta, najbolj pa si morajo, prizadevati maturanti, saj bi morali prihodnje leto spet polagati izpite iz vseh predmetov, če ne o-pravijo uspešno popravnih izpitov v jesenskem roku. V poletnem roku je na klasični in realni gimnaziji, trgovski akademiji in učiteljišču uspešno opravilo zrelostne izpite skupno 36 dijakov, izmed katerih pet iz Gorice. Popravne izpite pa ima na omenjenih šolah skupno 58 dijakov, izmed katerih so štirje iz Gorice. V poletnem roku je bilo odklonjenih skupno 21 dijakov, od katerih 3 zasebni. Omenimo naj še, da je opravilo v poletnem roku sprejemni izpit za nižjo gimnazijo 123 dijakov, popravni IIIHIIIIIIIf II llllllllllllllllllll MIMI HintfllVIIIIIUIIIIIIIIIIIHItllllllllllll tllll II IKTIIIIIIIIIIIIIIIIfllllUIIIIIIIIIIIIIIII lili II IIIIIUIIIUllllllllMIIIIIIHINIIIIIIlUIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllll lllllll Po sklepu notranjih komisij Včeraj enotna enourna stavka v Tovarni strojev in Sv. Marku V resoluciji delavci protestirajo proti stališču ravnateljstva, ki je soodgovorno pri škodljivem sklepu - Delavci so stavkali stoodstotno - Razgovor delavcev z opolnomočenim delegatom in generalnim ravnateljem CRDA Notranji komisiji obeh sindikalnih organizacij ladjedelnice Sv. Marka in Tovarne strojev sv. Andreia sta včeraj sklenili proglasiti enourno protestno stavko v zvezi z vestmi iz Rima, da Fincantieri vztraja na svoiem stališču. Stavka se je začela ob 15.30 in so se je udeležili vsi delavci ladjedelnice ter Tovar. ne strojev in velika večina uradnikov. Številna skupina delavcev ie med stavko odšla pred generalno ravnateljstvo CRDA in zahtevala, da sprejme delegacijo. Spočetka so sprejeli samo dva predstavnika notranje komisije, nato pa še dva druga predstavnika delavcev. 7. delavci sta govorila opolno-močeni delegat inž. Carnevale in generalni ravnatelj inž. Ro-vetti. Delavci so predstavnikoma ravnateljstva predložili resolucijo, ki so jo že prej odo-brili na skupščinah v podjetjih. Y resoluciji poudarjajo, da * stavko protestirajo proti negativnemu stališču predsed- uiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiii Iz sodnih dvoran Nepoboljšljivi tatovi so bili obsojeni na hude zaporne ka Nekaterim je sodišče odmerilo celo višjo kazen, kot jo je zahteval javni tožilec . Dve razpravi na preturi Včeraj se je zaključila na kazenskem sodišču obravnava proti 53-letnemu Adrianu Pouku in 7 drugim sobtožencem, ki so bili obtoženi raznih tatvin, odnosno da so kupili u-kradeno blago. Pri razsodbi je bilo sodišče zelo strogo, tako da je v nekaterih primerih odmerilo celo višjo kazen, kot jo je zahteval državni tožilec. Sodišče je spoznalo vse obtožence za krive ter jih obsodilo na naslednje kazni: A-driana Pouka na 6 let zapora in 36.000 lir globe; Alberta Alonzija na 5 let zapora PRIMORSKI DNEVNIK in 30.000 lir globe; Giovanni- po obalni cesti v bližini Mi- UREDNISTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulte« S. Pellico 1-IL sr Tel. 33-82 UPRAVA TRET — UL. SV. FRANČIŠKA št. 40 — Tel. it. 37-338 OGLASI Cene oglasov: Za vaak mm v širini enega »tolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 Ur beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej: četrtletna 1300 lir polletna 2500 lir, celoletna 4900 Ur — Nedeljska Številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljaka letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Postni tekoči račun: ZalotniStvo tržaJkega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni bati Id * Ljubljani «00-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tlaka Tiskarski zavod ZTT Trst ja Nahinovicha na 1 leto in dva meseca zapora ter 12.000 lir globe; Mario Pogorelich-Sottil na 2 leti zapora in 21.000 lir globe; Antonio Co-slovich-Fabris na 1 leto zapora in 12.000 lir globe; Odet-te Coslovich na 2 meseca zapora ter 6.000 lir globe (pogojno in brez vpisa v kazenski list); Vittorio Sivitz-Kriz-man na 6 mesecev zapora in 10.000 lir globe (pogojno in brez vpisa v kazenski list); Maria Pina na 8 mesecev zapora ter 28.000 lir globe (pogojno in brez vspisa v kazenski list). Poleg tega je sodišče proglasilo Pouka, Alonzija, Po-gorelichevo in Antonio Coslovich za nepoboljšljive kriminalce ter ukazalo, da jih po prestani kazni internirajo za najmanj dve leti v takoime-novane delovne domove. Vse obtožence je še obsodilo na plačanje sodnih stroškov. Kot smo že pisali, so bili 4 obtoženci, in sicer Pouk, Alonzi, Nachinovich in Pogo-relicheva obtbženi, da so kradli, medtem ko so ostali štirje odgovarjali zaradi nakupa ukradenega blaga. O-bravnava se je bila začela pred tremi dnevi ter se nadaljevala in zaključila včeraj. Na včerajšnjem zasedanju je še govoril odvetnik Giromet-ta, nakar je sodišče odšlo v sejno dvorano, kjer se je zadržalo dobro uro in pol. Predsednik Rossi, tožilec Visalli, zapisnikar Urbani, o-bramba: Girometta, Berton, Scotti, Scaramuzza in Pascoli iz Gorice. # ## Na preturi se je moral včeraj zagovarjati 33-letni Giuseppe Scopazzi iz Portalbone, ki je bil obtožen, da je nosil pri sebi orodje, ki bi mu lahko služilo pri vlomih- Sodnik ga je spoznal za krivega ter ga obsodil na 8 mesecev zapora in na plačanje sodnih stroškov. Obtoženec je včeraj izjavil, da je nedolžen, toda sodnik mu ni verjel, ker ima za seboj že 11 obsodb. Do Scopazzijeve aretacije pa je prišlo takole: 11. avgusta i letos, in sicer ob 8,30, sta šla ramara dva karabinjerja. O-blečena sta bila v civilne o-bleke, ker sta zasledovala posebno avtomobilske miši na tamkajšnjem turističnem področju.’ In res sta kaj kamlu opazila nekega neznanca, ki se je v bližini hotela »Orehi-dea* sumljivo vrtel okoli nekega avtomobila. Človek pa se je oddaljil ter šel do hotela »Riviera* in nato še naprej proti Sesljanu. Zdi se, da je nenadoma opazil, da ga zasledujejo in zato je skušal zbežati po neki stezi navkreber. Karabinjerja sta pa planila za njim ter ga aretirala. Pri njem sta našla železen drog, ki se je na eni strani lahko uporabljal kot izvijač, a na drugi kot »svinj-ka noga*. Scopazzi je potem vedno trdil, da je našel drog na poti in, da je prišel v Italijo čez mejo v bližini Doline. * * » Viktorija Vatovac, stara 60 let in doma iz Pobegov, je prišla 18. t. m. v Trst, a je zaradi obtožbe, da je zakrivila neko tatvino, končala v zaporu in včeraj je prišla pred sodnika. Ta jo je spoznal za krivo ter jo obsodil na 2 meseca zapora in 5.000 lir globe. Dogodek, ki je pripeljal Vatovčevo pred sodišče, se je odigral v prvih popoldanskih urah omenjenega dne v Drevoredu XX. septembra. 75-letna Rosa Meazzo-Furlan se je po kosilna v občinski restavraciji vsedla na klop, kjer je zadremala. Ko se je prebudila, je zagledala, da sedi zraven nje neka neznanka, ki ji je dejala, da mora bolj paziti na svojo torbico. Meaz-zova je držala namreč torbico v rakah. Slednji se je zdelo vse to zelo čudno ter je urno pogledala v torbico ter ugotovila, da ji manjka 7.000 lir. Prišlo je do prerekanja, nakar je Vatovčeva izročila Meazzovi 2.000 lir. Nekoliko kasneje je izvlekla na dan še bankovec za 5.000 lir, toda zahtevala je, da ji Meaz-zova da 2.000 lir, češ da so njene. Ker se niso pobotale, je Meazzova prijavila zadevo policijskim oblastem. stva Fincantieri v zvezi z za-1 Drugo poročilo je podal htevo, da se ohrani projek- prof. Hans Reinhard Meyer, tivni biro CRDA. Delavci iz-‘profesor bernske univerze, ki ražaio svoje nezadovoljstvo do generalnega ravnateljstva CRDA in menijo, da ie ravna, teljstvo soodgovorno pri sklepu, ki je škodljiv interesom podjetja in tržaškega gospodarstva. Odgovorni predstavniki ravnateljstva so namreč sklep odobrili in se niso na noben način uprli enotnemu arotestu mesta. Delavci zahtevajo, da sprejme ravnateljstvo CRDA jasno, točno in pozitivno stališče, s čimer bo prispevalo k splošni akciji, ki je namenjena obrambi produktivnih sil mesta in dežele Onolnomočeoi delegat inž, Carnevale je v razgovoru skušal zmanjšati pomen sklepa Fincantieri in upravičiti utemeljenost, da se ukine projektivni biro CRDA, tako kot to trdi predsedstvo Fincantieri. Sele ob zaključku je izjavil, da bodo upoštevali stališče delavcev podjetja. Delegacija delavcev je nato odšla še na sedež ravnateljstva podjetja Arrigoni ter se tam sestala s člani notranje komisije tega podjetja. Delavci ORDA so izrazili svojo solidarnost z uslužbenci Arrigoni v skuprvi borbi za obrambo gospodarstva Trsta. Notranja komisija ladjedelnice CRDA iz Tržiča je poslala notranjim komisijam obratov CRDA v Trstu solidarnostno brzojavko v zvezi z včerajšnjo stavko. se ukvarja tudi z gospodarskimi vprašanji švicarskega zveznega oddelka za pošto in železnico. Prof. Meyer je najbolj izčrpno obravnaval vprašanje gradnje alpskih cest ter se nadalje dotaknil vprašanja telefonskih, brzojavnih in poštnih zvez. Končno je govoril še o prevozih po jezerih, rek^i in vzpenjačah. Švicarski strokovnjak je posvetil del svojega poročila tudi odnosom med $vico in Skupnim evropskim tržiščem na torišču prevozov. Popoldno je sledila živahna razprava o omenjenih poroči, lih in o predvčerajšnjem poročilu strokovnjaka Geblerja, ki je govoril o nujnosti, da se še bolj poenoti evropski železniški park. Nov urnik razstave starinskega orožja Zaradi velikega zanimanja, ki ga je vzbudila mednarodna razstava starinskega orožja v kletskih prostorih na gradu Sv. Justa, bo krajevna turistična ustanova, ki je dala pobudo za to razstavo, ver. jetno omogočila občinstvu, da bo lahko obiskalo razstavo tu. di v večernih urah. Kaže, da bo novi urnik zdčel veljati od ponedeljka naprej. Razstava je po dosedanjem, urniku odprta vsak dan od 10. do 13. ure in od 15. do 19. ure. Ta umik je neprimeren za tiste, ki imajo ločen delovni urnik in ne utegnejo priti na razstavo ob določeni uri. iiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiMiiKiiiitiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiii Uspešno zaključena policijska preiskava Nadaljevanje tečaja o evropskem prevozništvu Včeraj se je na tržaški univerzi nadaljeval tečaj mednarodnih študijev o evropskem prevozništvu. Prvo poročilo je včeraj podal ravnatelj študijskega oddelka francoskih železnic dr. Hutter, ki je orisal gospodarski ustroj francoskega prevozništva ter poudaril, da je ta ustroj pogojen po posebni zemljepisni legi države in po njeni zelo stari politični enotnosti. Orisal je izvor in razvoj francoskega prevoznega omrežja in še po. sebno poudaril važnost in koristnost naftovodov. IHIIIIIHII MIH Hill lili ItlUIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllHIIIIIIIIIHHIIIIIIIIIIIllHIIIIIIIIIIIIIIII Zadnja pot Fani Antončičeve-Košnta Agentom komisariata JV s Trga Dalmazia se je posrečilo, da so po dolgi preiskavi prišli na sled neznanemu tatu, ki je bil svoj čas ukradel več predmetov 26-letni Olgi Jer-man-Argenti, iz Ul. Cattedrale 5. Jermanova je bila prijavila policijskim oblastem, da so ji neznanci odnesli iz spalnice moževo obleko, krznen plašč, 400 dinarjev in 3 zastavne listke, ki jih je bila prejela, ko je zastavila dve narokvici, dva prstana in eno verižico. Skupna škoda je znašala 120.000 lir. Spočetka se je primer zdel zelo zagoneten, toda policisti so kmalu ubrali pravo pot. Pozanimali so se pri javni zastavljalnici ter imeli srečo, da so tam našli obleko in plašč, ki so ju takoj, s pooblastilom sodnih oblasti, zaplenili. Se bolj presenetljivo pa je bilo dejstTvo, da je neznanec zastavil omenjena oblačila na ime Olge Jerman. S tem odkritjem je bilo mogoče kaj kmalu razvozlati uganko. Postalo je namreč jasno, da je neznani tat bil brez dvoma neka oseba, ki je ž-ivela v neposrednih stikih, ali pa vsaj ! V sredo so domala vsi Križani pospremili na zadnjo pot Fani Antončičevo rojeno Košuta. Pokojnica je izhajala iz zavedne, slovenske družine in je bila tudi sama zavedna Slovenka, ki se je udeleže. ,vala vseh prireditev. Dolgo < se je borila z mučno bolez- nijo, dokler ni preminila v tržaški bolnišnici. V pogrebnem sprevodu so bile vaščan-ke oblečene v narodno nošo, pred krsto pa so nosili številne vence. Hudo prizadeti družini izre-kumo naše iskreno sožalje! v bližini Jermanove. Zato so se agenti začeli zanimati za vse osebe, ki stanujejo na št. 5 v Ul. Cattedrale. Tako so zvedeli, da je 28-letni Lelio Clarot ie pred časom izginil iz stanovanja. Takoj so uvedli Strogo nadzorstvo nad hišo in neposredno okolico, kar jim je kaj kmalu poplačalo ves trud. Predvčerajšnjim zve. čer so zasačili Clarota prav na pragu svojega stanovanja. Na komisariatu je Clarot takoj priznal svojo krivdo. Povedal je še, da se je vtihotapil v Jermanino stanovanje s ponarejenimi ključi. Poleg obleke in plašča je policija zasegla tudi police, bi jih je bil Clarot izročil nekemu znancu kot jamstvo za posojilo, ki ga je bil prejel od njega. «»-— Prometni nesreči Dva pomorščaka sta se včeraj ponoči okoli dveh laže pobila pri padcu z motorjem. Gre za 25-letnega Francesca Tranija iz Ul. Diaz 10 in 24-letnega Salvatora Musolina iz Ul. Boccardi 5. Moifor je vozil Trani, Musolino pa je sedel na zadnjem sedežu. Peljala sta se po Miramarskem drevoredu ter sta bila namenjena v mestno središče. V bližini barkovljanskega kopališča je Trani nenadoma izgubil oblasit nad vozilom, ki se je nekaj metrov naprej prekucnilo na cestišče. Pri padcu sta se oba pomorščaka ranila. Takoj so ju prepeljali z re- šilnim avtom RK v splošno bolnišnico, kijer se bo moral Trani zdraviti približno 7 dni zaradi raznih poškodb na čelu in na obrazu. Musolino se je takisto pobil ter se bo moral zdraviti katoih 10 dni. ### Ada Musina-Covelli, stara 39 let iz Ul. Sottoripa 6, se je včeraj zjutraj okoli 6. ure peljala z mopedom po Ul. Torrebianca v smeri Korza Cavour. Na križišču z Ul. Fa-bio Filzi jo je podrl na tla lahelk kamion, ki ga je šofiral 27-letni Antonio Jesu iz Ul. Giuliani 44. Zenska si je pri padcu zlomila levo zapestje ter zadobila manjše praske na spodnji ustnici. V bolnišnici se bo morala zdraviti približno mesec dni. NOČNA SLUŽBA LEKARN 1NAM - Al Cedro, Trg Ober-dan 2; G. Papo, Ktadtn (Sv. Alojzij) št. 1050: Picciola. Ul. Oriani 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Ser-ravallo Trg Cavana 1. ( MALI OGLASI ) PODI 17, FURNIRJA po 330 lir kv m — se prodajo v, Ulici Gambitu 3, izpit pa bo moralo te dni polagati 11 dijakov. Na italijanskih srednjih šolah je v poletnem roku u-spešno opravilo zrelostni izpit 351 dijakov, odklonjenih je bilo 91, popravne izpite pa ima skupno 499 dijakov. V poletnem roku je torej na slovenskih in italijanskih srednjih šolah v Trstu uspešno opravilo zrelostni izpit skupno 387 dijakov; 557 dijakov bo moralo zdaj polagati popravne izpite; 112 dijakov na slovenskih in italijanskih šolah pa je bilo odklonjenih. Na slovenskem učiteljišču so v poletnem roku uspešno opravili zrelostni izpit štirje dijaki, 12 jih ima popravne izpite, en pa je bil odklonjen; na trgovski akademiji je 16 dijakov uspešno opravilo zrelostne izpite, 23 jih ima popravne izpite, 2 pa sta bila odklonjena; na realni gimnaziji je 5 dijakov uspešno opravilo zrelostni izpit v poletnem roku, 10 jih ima popravne izpite, 9 pa jih je bilo odklonjenih; na klasični gimnaziji je 11 dijakov u-spešno opravilo maturo, 13 dijakov ima popravne izpite, 12 dijakov (od teh 3 zasebni) pa so bili odklonjeni. Zaradi točnega pregleda moramo omeniti tudi nižjo industrijsko strokovno šolo. Pred izpitno komisijo v Trstu je uspešno opravilo zaključne izpite v poletnem roku 30 dijakov, na Opčinah 20, v Nabrežini 15, v Dolini pa 5. Tako na učiteljišču kot na trgovski akademiji in realni ter klasični gimnaziji je največ popravnih izpitov iz italijanščine, slovenščine in latinščine. Dijaki — in z njimi starši — se seveda bojijo popravnih izpitov, vendar pa dosedanje statistike na vseh šolah pravijo, da je običajno v jesenskem roku majhen odstotek odklonjenih dijakov. Upati je, da bo tako tudi letos. Vsem dijakom želimo, da bi uspešno opravili popravne izpite ter napredovali v novem šolskem letu z boljšim uspehom. Smrt Tržačana pri letalski nesreči Včeraj zjutraj je pri letalski nesreči, ki se je zgodila v bližini Tivolija (Lazio), izgubil življenje 40-letni Tržačan Loris Barbi Sandi, poročnik italijanskega vojnega letalstva. Skupaj z njim sita preminila tudi dva druga letalca. Do nesreče je prišlo, ker je letalo «CZR», s katerim so leteli, treščilo v vrh nekega hriba ter eksplodiralo. «»---------------------- «Tartini» v Arezzu Pevski zbor »Giuseppe Tartini«, ki ga vodi Giorgio Kierschner, je predsinočnjim odpotoval v Arezzo, kjer se bo udeležil mednarodnega festivala pevskih zborov. Zbor, ki šteje 30 članov, bo v Arezzu nastopal danes in jutri. IIIIIIIIIIIIIIIMIIIIfllllllllllltllllltlllllllllllliHlii OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 25. avgusta 1960 se je v Tistu rodilo 11 otrok, umrlo je 6 oseb, porok pa je bilo 9. POROČILI SO SE: pom. kapitan Boris Begovič in bolničarka Marta Colja, mesar Giuseppe Sterpin in gospodinja Licia R»-gutto, geometer Stelvio Garbel-lotto in uradnica Elena Millo. bolničar Sergio Mognol in frizerka Maria Pia Stradi, prodajalec Alberto Rizzotti in šivilja Maria Novello, uradnik Giuseppe Fogar in gospodinja Flora Mazzo-iii, mornar Liliano Caliigaris in gospodinja Onorina Bologna, parketar Riuggero Barnobi in pletilja Aurora Giurro, uradnik Giulio Matussi in telefonistka Manisa Dellezuani. UMRLI SO: 664 e t ni Ferdi- nand Tul, 81-ietna Giovanna In-dihar vd. Piazza, 68-letna Ana Lovriha. 86-letna Giovanna Ni-colich vd. Tuma. 59-letni Pietro Corrente, 8(Metni Vittorio Emanuele Sapienza. ( Šolske vesti j Ravnateljstvo državnega dvolet nega industrijskega strokovnega tečaja s slovenskim učnim jezikom v Dolini sporoča, da se vrši vpisovanje za vse tri razrede za šolsko leto 1960-61 vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 25. septembra 1960. Ravnateljstvo obvešča vse prizadete, da sc prično vs! popravni izpiti dne 1. septembra 1960 ob 8.30 po urniku m razporedu, ki sta objavljena na šolskih vratih. Ravnateljstvo Nižje trgovske strokovne šole pri Sv. Ivanu obvešča starše in dijake, da se je že pričelo vpisovanje za prihodnje šolsko leto in da se vrši vsak dan od 10. do 12. ure. Dijaki, ki se vpišejo v I. razred, morajo predložiti naslednje dokumente: 1. rojstni list, 2. potrdilo o pre-cepljenju, 3. potrdilo o zdravih očeh. 4. zadnje šolsko spričevalo. Vsi izpiti se bodo pričeli dne 1. septembra 1960 ob 8.30 po razporedu, ki je objavljen na oglasni deski. Ravnateljstvo državnega dvoletnega industrijskega strokovnega tečaja s slovenskim učnim jezikom v Nabrežini in z oddeljenimi razredi v Križu sporoča, da se vrši vpisovanje za vse tri razrede za šolsko leto 1960-61 vsak torek, četrtek in soboto od 10. do 12. ure do vključno 25. septembra 1960 na ravnateljstvu te-čaja v Nabrežini, Trg sv. Roka. Ravnateljstvo obvešča vse prizadete, da se pričnejo vsi popravni izpiti dne 1. septembra 1960 ob 8,30 po urniku in razporedu, ki sta objavljena na oglasni deski zavoda. Vpisovanje na Državnem učiteljišču s slovenskim učnim jezikom v Trstu se je začelo. Trajalo bo do 25. septembra. Podrobnejša pojasnila v tajništvu zavoda. Uradne ure vsak dan od 10 do 12. Ravnateljstvo državne nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan. Ulica Montorsino št. 8, III. nadstropje), sporoča, da se vrši vpisovanje za vse razrede za šolsko leto 1960-1961 vsak dan do vključno 25. septembra 1960. Učenci, ki se prvič vpišejo v I. razred morajo predložiti naslednje dokumente: rojstni list izdan cd občinskega urada, potrdilo o precepljenju koz in spričevalo dovršenega V. razreda osnovne šole. Istočasno obvešča vse prizadete, da se prično vsi popravni izpiti dne 1. septembra 1960 ob 8.30 po urniku in razporedu, ki sta objavljena na oglasni deski šole. OBVESTILO. Trgovski strokovni tečaj na Katinari javlja, da se začnejo popravni izpiti dne 1. septembra t. 1. po razporedu, ki je objavljen na šolski oglasni deski na Katinari. Vpisovanja se vršijo vsako sredo od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča da se prično vsi popravni izpiti (sprejemni za licej, vstopni, razredni) v jesenskem roku 1959-60 dne 1. septembra 1960 ob 8.30 s pismenim izpitom iz slovenščine. Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se bodo začeli popravni in razredni izpiti v četrtek 1. septembra 1960 s pismeno nalogo iz slovenščine, u-sposobljenostni izpiti pa v petek 9. septembra 1960 s pismeno nalogo iz italijanščine. Razpored izpitov je izobešen na oglasni deski zavoda. Vpisovanja za šolsko leto 1960-1961 sprejema tajništvo zavoda vsak dan od 10. do 12. ure, in sicer do 25. septembra 1960. Podrobna navodila za vpis dobijo prosilci v tajništvu zavoda. IJDD8KA IMIOSVKTA Odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo v petek 26. avgusta ob 18. uri na sedežu v Ulici Geppa št. 9-II. PROSVETNO DRUSVn«l PROSEK —KONTOJ' priredi v sob“todforaE f ob 21. uri v j sp ibarskega d«« g KONTOVELU k°n j/ bolj priljubljen1 sk;n pesmi, m 1 izvajali Veseli Nastopil bo duet in PROSVETNO DBUS.TnVB£i tilGO GRUDEN« VNAB^, bo ,melo v nedeljo v'-: gusta ob 16. vokalne m glasbe, ki j° Veseli phfflf® Med točkami Bo ^ komik, ki bo ^ veseio razpok®6 1 šal 2P.V. Excelsior K Fenice 16.00 «SaR°’ Ti«* Lesba«, Estmacoior, 16.00 . grerra», ivf ammie FiSodrammatico 1 mer ih bo kolov#. . lor. Grattacielo 16.00 Estmacoior. ii: Snpercinema 1600 ,iarii L: cha», Estmacoior, . jrt, Arcobaleno 16.00 > j H Jek.vll«, U. Togi»®’ nello. „ Aurora 16.30 «Kon^ Alabarda 16.30 5(d srni«. Delia Seal«. paS£)it Capitol 16.30 «JuR»-tit Daniel S.ell"nonoti3«fil! Garibaldi 16.30 «D°nde Pl mojster«, kepp Eva Dartlbek. lj« Moderno 16.00 aJlve R(-ča Technicolor, 0?"bva 8 Massimo 16.30 «Grcf' Lucije«, Tina “ i gnazzi. Mar«",: Asvoria (bivši SaJLtiKa. * losalni film *\rtitor1® Alberto Sordi, v man. pref1 (r Vittorio Veneto 1«;J uarit licijskih filmov: bre», Lino Ven tur ■ jjf Marconi 16.30 «GU bu<*& ali smrt«. Horst j seA-Ideale «1 vampir1 ® pr«1' Savona 16.00 »Je^fjto. J. gradu«, Massimo , p rjj Astra 16.30 aPotnj '"pni ^ ' Odeon 16.00 Bande Nere«, Gassman. BETNI KI!') ^ Marconi 20.15 GlčJ Z?j(>dL Garibaldi 20.00 GleiJLtfl'1 Skedenj 20.00 meč«, TechniCOkm KINO ŠKl nredvaja danes 0 ob 20. uri barv«1 Nepremagljiv* ^ (La spada invi"1 Ljubezenski ristični «"* predvaja danes 26. t. m. z začetkom ob H-20. uri na prostem cinemascope barvni (L’animale femmina) V glavnih vlogah: HEDY LAMARR in YAN£ JUTRI, v soboto, 27. avgusta: ob 16. Z N O VA O D P (bivši s kolosalnim filmom De Laurentiisa ^ A VELIKA VOJNV Neizpremenjene cene: odrasli 150, otroci 120, — 700 SEDE2;EV — , , Via Zorutti 26 — postaja filobusa št. 1 — te!fuo — Instalacija za očiščevanje zraka v ,cCl^* j POSTREŽBA S SLADOLEDOM «3Gu IN SLA6 Danes v kinu«A RCO BA L EiS® UG0 ToGNAZZf JEKTU- ABBE*fANB HEIFNE CHANEL uMGi PflVtST-iniDV: MIMM0 P0U * MARA FlE *tl£NA FONTANA . * 'CARI? CTPCC0IP RAJM0ND0 VIANET Produkcija: ^B«WHm—WPRP .1 (It «1 Velik uspeh mlade jugoslovanske elektronike Znanstveniki v Vinci izdelali prve jug, elektronske možgane vs°kršne tuje pomoči ■ Priprave so trajale 9 let ■ Odprta je pot za nadaljnje osvojitve Sku lavcev t - znans*venih sode- kov — ničle in enice. S kom- rej najprej izračuna osnovne znanost Uta . za jedrsko ' ' ' 6i> v’ . |s Kidrič* v Vin- že-fa VS|rn!ten 80 bili P°‘eg lw..Sk.UPlne dr. inž. Rajka Mandžič P6 mženirji Ahmed kašin u ter Vrgavac, Vu-»tovič a8mkosa, Dušan Hn- vi4. Miln*« nAki Danil° Popo-)e d°«gla ngleckiu in druei- v juaoci Pomemben uspeh k-etnem °vansk* znanosti. Ro izdelairaZiskovalnem delu leCsko\PrVO doma4° e- a,i kakor se v!1^0 naprav0-Je _ . “e običajno imenu- po iziavi e, ronske možgane. celntn Tomoviča je bi-pl8vljena * nstruiccija na-IaziskovalrvM? osjnovi domačih deli !0 hil . del in njeni elou.1 lzdelani v doma-Oksežna ir,°nskih tovarnah. *tr0j °kumentacija za ta J. Je dana r,„ _____,..._ Zav°dom ,dana na razpolago Jensko - • radlisko in rent- Ti tavodfa'2'!0'1^0 v Nišu-*trij«ki 0 ze izdelali indu- travijeni °t0tip -in so PI;- vodnj0 TgZa , sieriisko proiz- *a»e si k'Jelektronske mož-cJiedali „ ,° gledalci lahko »ej|u "a beograjskem vele-bergije razstavi jedrske e- ,ie«aOSdniUMiio tega vrhun-Se je t v elektroniki bted naik Pgosiavija uvrstila »te razvite elektron- Uhko^^tHJe v svetu, 3 televizorji, SliV’ števil prenos stik in gla-?®dicinska lnstrumenti za ..avodi raziskovanja itd. tila U‘v; Nišu imajo * 17 J-l --- J ^ umu- ^^Sanov 0 elektronskih fakulteti i dve beograjski n za nekaj tovarn. Ko Bre* tuj« Pomoči k'8 19=51 3,e skuPina iz Vinče Je. ,r‘ potila te težke nato- listini.>.V velikih svetov- h ^Pehik11*'6 ae redlce vesti pc‘Qr0čju w,n.a elektronskem *“■ kiJr; ®iektronski možga- n 1 So ilu b Velik; i.t 'zdelali nekateri* sni.. bratoriji so vzbu- 2?cijoP1°Sn.“ začudenje !j!etiravan,Pa,_ cei° namernih ja*8 znanstvpim stolPcem Je , Vsaj , na dokumentaci- i to,bna _ strokovnjake zelo »stitut0; p°sebno za one iz htavljali ’ „ so se šele pri- tlaprav. <- ,aL izdelavo takih 55*58? * “■* ’’ Pospk v Pejčolan taj-v > Še> ker so jo t 8rti tun spbdarstv° začeli at^.ntali v oboroževanje. n° J,0^ahko , r°nSkl računski l,ftottla leta'.0’ da sP°zna na-da od računski na Pr. samostoj- Zn Z°pet n'!|rl ogeni iz orožja, \ltd. Privede letalo v ba- ^ePrav *tl' ,s° se *J.rez vsakih tradi-Pcst VftJaki 1 jbgoslovanski in> lotiu ZH ,vehk0 up01-dlslte dela. Nekatere aiale s‘°varne so sicer Za otr.°Je licence dru-gr°thne vsote, toda Ptič; J; ^ k- ni šlo za to, f:aPrav Pr‘šli lkll8v z ',l,..d? elektronskih iz" inlafanjem dragih sJa ta^S“ strP°Zemstva. Zaradi firokovn Pi.ri.v začetku0]?ki 'z Vlnie d stopili na pot . a° trenut ,.^'onain; v”stel1 s° si °^nta,C1]e’' P°' s'iajevelektronsk,hC 3 -lZde'atI ^b01j’ ki J^b računskih y ^""»Uttrij , ?e n ezav Ro r;ektr°nski stroj, >vPredme,ofSt7ra' vse po-Jtru Ste,,,,’ k* Jih je raz-‘ ebIVlh štle?.Una vrste Gei- Pi . -oe °tevce,, iii Bm., sev. ,nukleam ’ stroi za P°' '"ki 0 kar reaktorja *ka v,deii n- 0 labko gle- ?'''kt?llergljen<< razstavi jedr-V;>ke ' Vse to je delo 'blelMteklih ‘ kupine iz Vinče. Isktr ' ‘ti.; vetih letih v letih so r* tipe e- ,:tirt nl3i;>° domln neka,e deluje H; iaca indu- ft|(o ln Prodaja. elektr0nski s‘t«J ukSžS‘ lah/, ra-"^ "“a,12.40; Nacionalni program Vreme na italijanskih 6.40: morjih; 7.30: Jutranja glasba: 11.30: Brezobvezno - drobiž od vsepovsod; 12.00: Za vsakogar nekaj; ...... ______ 12.55: Ansambel Carlo Pacchio- . hokri na travi!1 12 IO‘ ----- -- . • ri 13 30- Glasba do želiair SarKai MOK*J a ' ., lu' či napevi izpod Zelenega Po- ,o n,,. u..„’ Pesmi uspeha. 12.30. Kronika z horja- 13.30: Melodije po vašem olimpiade (kolesarstvo); Doma- 17.20: Pesem in ples; 18.00: Pre- davanje - Anton'.Mlinar: »Arno- 3(T'kronika ^usu; 14.35; Poje sopranistka <->Perna 8 asDa, io.ju. ivroniKa , car niuin/u. nnn/tn, I »I, 22.30: Kubanske melodije; 23 : Glasba za vas, ki delate; 14.00: Rimu - prenos nogometne tek- Grkes.er Ccunt Basie; 23 30: Do Plesni motivi; 14.45: Parada or- me ZAR Jugoslavija iz Pe- polnoči v rhmu in melodiji. Trst scare; 22.40: Od comba do big nami; 14.15: Framu kusso pri klavirju; 14.35: »Povratek Iz Pog-gio Bosche.to», roman; «Jazz-recital» kestrov; 16.00: Galerija belcan- ta- 16.20: Stari Dunaj; 17 30: banda; 23 20: Pojte 7. Glasbeni variete; 20.30: Glasbe- 23.50: Prijeten počitek! ni varie’e; 22.: Večerna glasba. 15.25: III. program Ital. televizija 11.00: Evrovizija: Kronika z Koper 7.15: Glasu,, dobro jutro; kov|j . pet lirik za glas lu kla- 17 00: Li a ude Leuussy (četr- (cestno kolesarstvo) ta o-idaja); 18.00: Simfonični U«: Evrovizija: kronika z o koncert; 19.30: Dimitrij Sošta 8.00: Prenos KL; 12.00: Glasba za vas; 13.40: Kmetijski nasveti: * 13.45: popevke iri ritmi; 14.30: 20.00: Vsakovečerni kon- limpi.de (14.55: plavanje, 16.: boks, 17.: košarka, 17.30: boks, 18.30: intervjuji); 18.45: TV za otroke; 20,15: XXI. mednarodna cert; 21.30: «Madonna Lionessai. rais,^a kinematografske umet- hov el (|Jo ' 'd čP,,_ u heke mere ! tia0če «.lahk0 opra-,‘^i *ekuntu nskih °Pe' =, . knari se avtoma- bj^Jo 1 naJPogosteje samo dveh H«, zna- spev iz XIV. stoletja; 22.: Domače aktualnosti; 14.40: Poje |taluallSKa literatura; 22.30: Jo- zbor RTV Zagreb; 15.10: Za bavna glasba; 15.30: Od melo- sebaštian Bach. dlje do melodije z orkestri Andrej Kosteianec, Ray Martin in Stanley Black; 16.00: Programi pesmi; 16.30: Sodobne teme; 16 40: Plesna čajanka; 17.30: Iz hannes Brahms; 23.45: Johann Slovenija 8.05: Trije znani operni tnter- nosti v Benetkah; 20.30: TV dnevnik; 21.10: Evrovizija: kronika z olimpiade (plavanje); 21.30: »Ana in telefona - komedija; 23.: Evrovizija: kronika z olimpiade (plavanje in kolesarstvo). Jug. televizija opernega sveta; 18.00: Prenos mezzi; 8.35: S sprejemnikom na ItL 19 00- Ritmi za harmoniko; dopust; 10.10: Samospeve poje- 19.30: Prenos HL; 22.15: Mari- ta sopranistka Nada Vidmar in ian MrPartland pri klavirju z baritonist Marcel Ostaševski; podalnim orkestrom 22.35: Glas- 10.40: Z melodijami čez konti- kinematografske umetnosti, lta- ba za lahko noč. ' nente; 11.00: Za dobro voljo lija: od 20.15 dalje Beograd. 20.00: TV dnevnik. Italija. 20.15: Prenos z razstave cho-l» je dokazal še eno prednost, ali bolje odstranil eno dosedanjih ovir. Gre namreč za sledeče: Odslej niti Sonce ne bo moglo več motiti radijske zveze na velike razdalje. Sateliti-ba-loni so namreč neobčutljivi za električne delce, ki -prihajajo s Sonca. Znano je, da so doslej postaje za radijsko zvezo vršile svoje oddaje na velike razdalje s pomočjo radijskih snopov kratkih valov, ki so se odbijali od jonosfere, to se pravi, od onega ovoja elek-triziranega plina, ki tvori o-kcli Zemlje nekakšno velikansko prirodno zrcaio. Toda v časih, ko prihaja na Soncu do velikih erupcij in motenj, o-gromne količine elektriziranih delcev, ki bruhajo s Sonca, pokvarijo ravnotežje v jono-sferi in razbijejo že omenjeno »plinsko zrcalo« okoli Zemlje. V teh primerih so take oddaje na velike razdalje nemogoče, ker se radijski valovi poraz-gube v vsemirje skozi »razpoke« že omenjenega plinskega zrcala v jonosferi. Strokovnjaki so si zamišljali, da bi tudi Luna mogla služiti za odbijanje valov, vendar Luna svoj položaj stalno spreminja in povrh tega odbija mnogo manj valov kot jih sprejema. Ker se je poizkus z ameriškim balonom «Echo-l» posrečil in ker dokazuje, da bi mogel služiti kot odlično sied-stvo za posredovanje ultrakratkih radijskih valov na ve-l;ke razdalje, strokovnjaki računajo, da bi mogli z vrsto takšnih balonov obdati vso zemeljsko oblo in bi ta niz balonov — od 9 do 12 — mogel »pokriti« celo površino našega planeta. V tem primeru bi že v nekaj sekundah bilo možno poslati okoli Zemlje a-li n. pr. iz ZDA na Japonsko, iz Evrope v Avstralijo kakršno koli poročilo, ki bi ga z dosedanjimi sredstvi sicer ne mogli, oziroma bi za isto poročilo potrebovali veliko časa. Sateliti-baloni morejo namreč omogočiti tudi na tisoče razgovorov hkrati, kar nam vsi sedanji kabli ne dopuščajo. Glede na dejstvo, da se je Američanom posrečilo pognati en balon in da more sovjetska raketna tehnika pognati v vsemirje tudi mnogo večja bremena — zadnji satelit, vsemirska ladja, je tehtala 4 tone 600 kg —- postaja vprašanje ustanovitve omenjene mreže balonov-satelitov v vsemirju, ki bi služili v ta ramen, le stvar volje in časa. Z vzpostavitvijo take mreže satelitov-balonov v vsemirju bi odpadli ogromni stroški, ki jih terja n. pr. vzpostavitev TT-kablov in jutri morda že tudi televizijskega omrežja po vsem svetu. Trenutno imamo v Rimu olimpijske igre. Kot je znano, jim bo moglo slediti po televiziji le prebivalstvo Zahodne in dela Vzhodne Evrope, pač prebivalstva držav, ki so v okviru Evrovizije in Intervizije. Sovjetska zveza jih ne bo mogla gledati, kajti most med Intervizijo in Moskvo še ni vzpostavljen. Ce bi bili n. pr. začeli s poizkusi vrste il«i, OVEN (oa 21. 3. do 20. 4.) Srečno naključje vam bo pomagalo spraviti v tek delo, ki se je že predolgo zatikalo. V družini majhno, 1oda nepri- darle pazite, da vas nuja ne zapelje predaleč. STRELEC (od 23. IX. do 20. 12.) Parite, da pri nekem napornem in sitnem opravku ne izgubite potrpljenja. Dobili bo- _ . , , ste obisk, ki vas bo zelo raz- Razmere vas bodo pripravile ženju takoj nastavite novo de- veselil. Ne prenaglite se. jetno nesoglasje. Popravite ga. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) HOROSKOP ZA DANES_ do tega, da se boste lotili dela, ki ga niste vajeni. Učinek bo nad vsako pričakovanje dober. Utrujeni boste. DVOJČKA (od 21.5. do 22. 6.) Prevzeti boste morali delo, ki ne bo lahko, za vas pa še posebno nevšečno. Opravite ga z vso vestnostjo, ker vas bodo po njem sodili. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Neki vaš sodelavec bo v vnemi napravil veliko napako. Skušajte jo pravočasno popraviti. Zelo boste užaljeni, toda tega ne kažite drugim. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Rešili boste zadevo, ki se je dolgo vlekla. V tem razpolo- lo, ki vam bo prav tako lepo uspe!o. Ne prepirajte se z domačimi. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Nove možnosti, da sj popravite gmotni položaj. Vaše veliko prijateljstvo z neko osebo bi se znalo sprevreči v pravo čustveno bolezen. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Dobili boste nasvete, ki se vam ne bodo zdeli dobri, niti realistični. Sprejmite jih, ne da bi se spuščali v diskusijo. Vsestranska uveljavitev. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Dogodki vas bodo nape- ljali na to, da h,;ste delali brez določenega načrta. Ven- KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Srečne ure z ljubljeno o-sebo. Skušajte ta odnos ohraniti in popustite tudi pred kako željo, ki bi je sicer ne sprejeli radi. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ne trošite denarja kar v slepo, ker se vam bo to v kratkem maščevalo. Navdušilo vas bo novo prijateljstvo in originalne zamisli novega znanca. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Spor s predstojnikom, ki ne b- soglašal z vašim načrtom in vašimi pogledi. Bodite potrpežljivi in vaši pogledi bodo prevladali. Zdravje dobro. L Indeks industrijske proizvodnje v Italiji Splošni indeks industrijske proizvodnje v Italiji za mesec junij je enak 180 na o snovi 100 iz leta 1953, ki jo je izračunal osrednji statistični inštitut. Ta indeks zaznamuje zmanjšanje proizvodnje za 4,2 odst. v primerjavi z majem 1960 in povečanje za 16.4 odst. v primerjavi z junijem 1959. Rekorden izvoz jugoslovanskega boksita Jugoslovanski rudniki vodo letos izvozili 950.000 ton boksita. To je največ v povojnih letih. Doslej so ga izvozili od 500 do 700 tisoč ton na leto. Največ boksita bodo izvozili v Zahodno in Vzhodno Nemčijo, Češkoslovaško, Avstrijo tn Anglijo. Večji izvoz te rude je posledica vse množičnejše uporabe boksita v železarnah, cementni industriji in drugod. Proizvodnja kave v Braziliji Po nekaterih cenitvah proizvodnja kave v Braziliji v sezoni 1960-61 ne bo večja od 23 milijonov vreč. Deževje, ki je padalo v času žetve, je zelo poslabšalo kvaliteto in kupci so zelo nezadovoljni s prvimi vzorci, ki so jih prejeli. Letos 3200 kamionov iz mariborske tovarne Tovarna avtomobilov v Mariboru bo letos in prihodnje leto proizvedla 7500 kamionov in avtobusov, kar bo skoraj tretjina voznega parka, ki ga je imela Jugoslavija leta 1939. Planirano je, da bo podjetje proizvedlo letos 3200, prihodnje leto pa 4300 kamionov in avtobusov različnih tipov. V desetletnem obdobju delavskega samoupravljanja se je proizvodnja tovarne od 446 kamionov leta 1950 povečala na 3200 kamionov in avtobusov v letošnjem letu, bruto-produkt v istem obdobju pa se je povečal od 524 milijonov dinarjev na 22 milijard 748 milijonov dinarjev. Zmanjšanje zlatih rezerv v ZDA Po podatkih ameriškega ministrstva za finance so se zlate rezerve ZDA, ki so v juniju lanskega leta znašale 20 milijard dolarjev, padle 9. avgusta letos na 19,82 milijarde dolarjev. Glede na to, da j* Uprava federalnih rezerv objavila znižanje eskomptne stopnje od 3,5 na 3 od sto, obstaja nevarnost, da se bodo rezerve do konca meseca zmanjšale na manj kot 19 milijard dolarjev. Proizvodnja bonskega rudnika Rudnik Bor je uspešno končal poslovanje v prvem polletju 1960, čeprav so v tej dobi izkopavali slabšo rudo kakor v preteklih letih. Glede na letošnji plan so izkopali za 6,5 odstotka več kakor v prvem polletju lani. Uspeh je posebno pomemben če se upošteva, da je bila povprečna vsebina bakra v rudniku za 9,4 odst. manjša kot je bilo predvideno. Prodaja kubanskega sladkorja v letu 1961 Prihodnje leto bo Kuba lahko prodala milijon ton sladkorja Sovjetski zvezi, pol milijona ton Kitajski, 450 tisoč ton Japonski in za 10 milijonov dolarjev ZAR. Kuba nc bo prodajala sladkorja nobeni od držav, ki so dobile povečano kvoto sladkorja iz ZDA po ustavitvi uvoza kubanskega sladkorja. Med temi državami sta predvsem Argentina in Brazilija. Finančna pomoč OZN OZN je odobrila vladi Konga 5 milijonov dolarjev kot pomoč za kritje stroškov hitrega uvoza blaga za kritje izdatkov državnega proračuna. Sporazum o tej pomoči sta podpisala v Ženevi finančni minister kongoške vlade in predsednik občintsou, ga tajnika OZN. Globoki izvir nafte v SZ V Azerbejdžanu se je začela proizvodnja iz nekega izvira nafte, ki je globok 4895 metrov. Ta izvir predstavlja rekord ne samo po globini, temveč tudi po tem, ker je bil prvič na svetu izvrtan do globine nad en kilometer s pomočjo turbinske vrtalke. Zadnji del izvira je bil izvrtan z diamantno konico. Sedaj vrtajo na obali Kaspijskega morja v globini okrog 5000 metrov. Pričakujejo, da bo vrtanje doseglo končno dolžino od 8 do 16 kilometrov. Dobra letina sladkorne pese v Jugoslaviji V Vojvodini se je te dni začelo spravljanje letine sladkorne pese. Pričakujejo, da bo povprečni pridelek približno 300 stotov na hektar, na velikih gospodarstvih pa tudi znatno več. Na področju Rume so kmetijska posestva pridelala tudi 5 do 6 vagonov pese na hektar. Strokovnjaki računajo, da bo približno 40 tisoč hektarov dalo nad 120.000 vagonov sladkorne pese. Vsebina sladkorja v pesi je zelo ugodna in znaša nad 15 odstotkov. Nacionalizacija na Cejlonu Generalni guverner Cejlona je izjavil, da bodo v skladu z vladno politiko progresivne nacionalizacije podržavljeni zavarovalni zavodi. Isto časno je dejal, da vlada nt smatra za aktualno nactonah zacijo plantaž. Pakistan kliče Sovjetske strokovnjak Pakistan je pozval str njake iz SZ za pomoč skanju nafte. Po izjavi stanskega ministra zu ti zadev ta poziv ne pomet bene spremembe v zu politiki Pakistana. £*or£ško-benešlii dnevnik S seje tržiškega občinskega sveta Soglasno sprejeta resolucija v obrambo ladjedelniške industrije V njej so navedeni tudi prejšnji ukrepi, ki so zmanjšali ali ukinili delovanje CRDA v Tržiču Na zadnji seji občinskega sveta v Tržiču, kri je bila v sredo zvečer, so po daljši diskusiji, v kateri so sodelovali načelniki vseh političnih skupin, sprejeli obsežno resolucijo, ki obravnava stališče ustanove do nameravane premestitve projektivnega urada v Genovo. Y resoluciji, ki je bila soglasno sprejeta, najprej navajajo vse ukrepe IRI na škodo CRDA; Ukinitev obratovanja v oddelku OMFA, čeprav je deloval in bil doma tako poznan, da mu je uprava železnic poslala naročila še potem, ko je obratovanje ukinil. Premestitev in podreditev elektromehaničnih delavnic neki drugi genovski industriji, čeprav bi si oddelek lahlko sam preskrbel zadosti naročil, medtem ko bo sedaj opravljal samo pomožna dela. Razvrednotila se je tudi sama ladjedelnica, ko so ji dovolili zgraditi samo en dok, genovski pa kar dva. Končno je še zadnji ukrep na škodo CRDA v Tržiču, to je premestitev projektivnega urada. S tem ne bo mogoča zdrava konku-renoa med dvema podjetjema, obstaja pa tudi nevarnost, da bodo premestili proučevalni oddelek vojne mornarice, kar bi pomenilo izgubiti tudi vojaška naročila. Resolucija nadalje poudarja željo, da bi tržaška delegacija, ki je odšla v Rim, uspešno premostila težave in naletela na razumevanje pri vodilnih ljudeh IRI. Poziva vse parlamentarce treh pokrajin, naj ne dovolijo spremembe sedanjega ustroja ladjedelnice, in zahteva preklic vsakršnega ukrepa, ki bi bil temu ustroju nasproten. Ce bi se morala projektivna urada neizogibno združiti, tedaj naj postane sedež urada Trst, ki ima za seboj mnogo zaslug v ladjedelništvu. Izpiti in vpisovanje na nižji srednji šoli Ravnateljstvo Ni/ le (gimnazije) in Stroki šole v Gorici javlja, da se oodo popravni izpiti pričeli v četrtek, 1. septembra ob 8.30, s pismeno nalogo iz italijanščine in se bodo nadaljevali po vrstnem tedu, ki je objavljen na oglasil1 deski šole v Ul. Randaccio. Tudi sprejemni izpiti se bodo začeli isti dan. Vpisovanje v vse razrede obeh šoj je že odprto in bo trajalo do 20. septembra; tega dne se bo nepreklicno zaključilo, zato naj vsi pohitijo. Vsa potrebna pojasnila daje tajništvo, ki je za občinstvo odprto vsak delavnik od 9. do 12. ure. DEŽURNA LEKARNA Alesani, Ul. Carducci 12, tel. 22-68. Odprta je čez dan in ponoči. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 28.4 stopinje ob 14.30, najnižja 16.8 stopinje ob 4.40. Povprečna dnevna vlaga 80 odstotkov. iiiimiiiiimiiiiiimmiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiittiiiiiiiitiiHmiiiiiiiiiiiHiM Jutri v nedeljo in ponedeljek V Doberdobu praznik listov Avanti in Unita Nastopili bodo pevski zbor, godba na pihala in dolinski trio z Darkom in Dariom V soboto, nedeljo in ponede-1 godbe na pihala. Naslednji ljek 27., 28. in 29. avgusta bodo imeli v Doberdobu praznik demokratičnega tiska, posvečenega listoma «Avanti» in «U-nita». Organizatorji tega praz. nika, ki so pripadniki Komunistične partije Italije in Italijanske socialistične stranke, so pripravili zelo obsežen pro. gram s kulturnimi in zabavnimi točkami. Mimo tega bodo namestili tudi nekaj stojnic, v katerih se bodo udeleženci, ki bodo prišli iz vseh krajev Krasa, pa tudi od drugod, lahko okrepčali. V sobolto od 20. ure dalje bo na sporedu lahka glasba, nastop šaljivca in doberdobske IHIIIIIIIMIIIIIUHIIIIMIH IIIIIIIIIHIIIIIIIIIlillllIMnillllllHlllllllllllllllllllllllll lil IIIIHIII .......... Vesti iz števerjanske občine Ali bo CAF0p gradnjo vodovoda? Pred pričetkom šolskega pouka bodo odprli novi osnovni šoli na Valerišču in v Jazbinah Te dni se je v Gradiški sestal upravni svet Vzhodno-furlanskega vodovodnega konzorcija (CAFO), ki bo med drugim razpravljal tudi o napeljavi vodovoda v občino Ste-verjan. Kakor je zrnano, si štever-janška občinska uprava močno prizadeva, da bi čimprej oskrbela prebivalce s tekočo vodo. Obrnila se je na mestni vodovod v Gorici in na CAFO, da bi ji pri lem pomagala. Medtem ko je z Gorico prišlo v reševanju tega vprašanja do zastoja zaradi nesoglasja glede cene, ki bi jo morali potrošniki plačevati za vodo, je s CAFO prišlo do napredka, ki približuje vprašanje k rešitvi. Ko je občinska uprava pred kakšnima dvema letoma pisala goriškemu tehničnemu uradu, da hoče doseči napeljavo vodovoda, je ta urad števerjansko željo sporočil pri. »lojnemu ministrstvu v Rim. Ministrstvo pa je odredilo, da se mora to vprašanje rešiti s pomočjo CAFO. V tem smi- slu je pisalo tudi CAFO in pa števerjanski občinski upravi. Ko je CAFO to vest sporočil občini, je v pismu navedel, da bo pripravil načrt. Predstavniki števerjanske občine so s tem predlogom zadovoljni, vendar pripominjajo, da je zanje najvažnejše to, kdo bo delo izvršil. O tem pa CAFO ni izrekel nič točnega. Njegovi voditelji so sporočili, da imajo sedaj precej dela z vodovodom v Dolenjah in na Krasu in da bo treba počakati vsaj kakšno leto, preden bodo pripravili načrt. Medtem se pripravljajo na otvoritev dveh osnovnih šol na Valerišču in v Jazbinah, ki so jih že pred časom dogradili. Predvideva se, da bo otvoritev prostorov pred pričetkom šolskega pouka. Ker so se dela nepredvideno zavlekla, ne bodo mogli istočasno s šolskimi poslopji, kot je bila prvotna želja, c/tvoriti tudi novega otroškega vrtca, ki ga gradijo v Steverjanu poleg osnovne šole. dan bo ob 15. uri tekmovanje v briškoli, kjer se bodo najmočnejši pari spopadli za bogate nagrade, ki jih bodo organizatorji dali na razpolago. Ob 18. uri bo nastopil domači pevski zbor, ob 19. uri bodo pozdravni govori, od 20. ure dalje pa ples. V ponedeljek bodo stojnice pričele poslovati že opoldne, od 20. ure dalje bo ples ob zvokih dolinskega tria «Veseli veter« in petju Daria in Darka, ki jih naši ljudje iz Goriške, še prav posebej pa Doberdobci, dobro poznajo, saj so se z njimi seznanili lani na prireditvi ob jezeru. Organizatorji, ki jih moramo za to nadvse uspelo pobudo pohvaliti, si nadejajo najboljši obisk, ker so program sestavili na takšen način, da bo zadovoljil prav vse; pozabili niso niti to, da bodo izvo. lili dve zvezdici, in sicer eno za list «Unt&», drugo pa za «Avanti». Izlet SPD na Banjško planoto Slovensko planinsko dru štvo organizira enodnevni izlet v nedeljo 28 »vgusta 1980 na BANJŠKO PLANOTO. Zbirališče na kolodvoru v Novi Gorici ob 6.45. Odhod z vlakom ob 7. uri do Avč, od tam peš na Banjško planoto in na lešnike. Kosilo iz nahrbtnika. Izletniki naj kupijo nedelt-ski povratni vozni listek. Prijave sprejemajo v kavarni Bratuš. Kino v Gorici CORSO. 17.30: «Blazni dikta-tor«, dokumentarni film o Nemčiji od leta 1919 do zasedbe Berlina 1945. leta. VERDI. 17.00: «Vojvodinja sv. Lucije«, Tina Pica, Maurizio Arena .Fred Buscaglione. VITTOR1A. 17.30: »Tropski pustolovci«, G. M. Canale in F. Latimore. CENTRALE. 17.15: «Konjenik s 100 i.brazi«, L. Baker in L. Orfei, v cinemascopu in v barvah; zadnja predstava ob 21.30. MODERNO. 17.00: »Samski«, Alberto Sordi. Največji in najveličastnejši športni dogodek v zadnjih letih Gronehi otvoril XVII. olimpijske igre: začela se je borba za kolajne in čast RIM, 25. — Predsednik republike Giovanni Gron-chi je danes otvoril XVII. olimpijske igre moderne e-re in dal s tem znak za nadaljevanje svečanosti s prižganjem olimpijskega ognja, ki bo gorel na olimpijskem stadionu do konca tega največjega tekmovanja amaterjev, z dviganjem zastave in s prisego, ki jo je v imenu vseh tekmovalcev izrekel italijanski metalec diska Adolfo Consolini. Ze dolgo pred začetkom svečanosti je ogromna mno- žica Rimljanov in turistov napolnila velikanski olimpijski stadion. Tisoče in tisoče motornih vozil je že v prvih popoldanskih urah napolnilo ceste, ki vodijo do stadiona. Kdor je imel vstopnico je prisostvoval fantastični in koreografski otvoritvi s tribun, drugi, približno 100.000 ljudi, pa so poteku svečanosti sledili za zidovi stadiona. Stadion je že napolnjen do zadnjega kotička in medtem ko pričakujejo prihod predsednika republike, je 20 televizijskih in 86 radijskih kronistov napovedovalo v vseh mogočih jezikih potek svečanosti. Na tribunah za tisk se je zbralo preko tisoč novinarjev, medtem ko so ministri ter številni parlamentarci zasedli prostore na častni tribuni. Točno ob 16.30 je igranje italijanske himne napovedalo prihod predsednika republike s soprogo in drugim spremstvom. Občinski trobentači v svo-jib slikovitih oblačilih so dali znak za začetek mimohoda vseh udeležencev olimpijskih iger. Ob zvokih koračnice so prvi prišli na stadion burno pozdravljeni Grki, ki jim pri-tiče čast otvarjanja mimohoda ker so bili njihovi predniki prvi nosilci olimpijske i-deje in ideatorji tekmovanja. Grčiji so sledili tekmovalci Afganistana, Antil, dalje Holandskih Antil in Haiti, ki ima najmanjšo reprezentanco. Za zastavonošem je namreč korakal en sam čokat črnec. Sledili so Argentinci z 85 osebami, Avstralci z 73, Avstrijci z 76, predstavniki Ba-hamskih otokov, Belgije, Ber-mude, Burme, Severnega Bornea. Za njimi so se, vedno burno pozdravljeni od športnega občinstva, vrstili v dol- gem mimohodu močnejše re- skih iger, medtem ko se je Današnja tekmovanja NOGOMET V Rimu ob 16: POLJSKA—TUNIS v Rima ob 21: DANSKA—ARGENTINA v Aquixi ob 16: MADŽARSKA—INDIJA v Pescari ob 21: JUGOSLAVIJA—ZAR v Grossetu ob 21: BOLGARIJA—TURČIJA v Livornu ob 21: BRAZILIJA—VEL. BRITANIJA v Neaplju ob 21: ITALIJA—TAIWAN V Florenci ob 21: FRANCIJA—PERU KANU Jezero Albano ob 9: izločilne baterije Jezero Albano ob 15: izločilne baterije KOLESARSTVO Krožna proga EUR ob 9: ekipna vožnja na kronometer (100 km) olimpijski velodrom ob 15: hitrostna vožnja in tekmovanje v tandemu (izločilne baterije in repesaže) olimpijski velodrom ob 20.45: hitrostna vožnja (osmine finala), tandem (četrtfinale), 1000 m na kronometer s startom na mestu. HOKEJ NA TRAVI (izločilna tekmovanja) Stadio dei Marmi ob 10: PAKISTAN—AVSTRALIJA ob 15: JAPONSKA—POLJSKA ob 16.30: VEL. BRITANIJA—ŠPANIJA ROKOBORBA Basilica di Massenzio ob 10: izločilno tekmovanje v grško-rimski rokoborbi, Basilica di Massenzio ob 20: 'zločilno tekmovanje v grško-rimski rokoborbi. PLAVANJE Plavalni stadion ob 8.30: baterije 100 m prosto moški ob 10: baterije 200 m prsno ženske ob 15: baterije 100 m prosto ženske ob 16: skoki z deske (3 m) ženske ob 20.30: polfinale 100 m prosto moški ob 21: polfinale 200 m ženske ob 21.30: baterije 200 m prsno mošk' KOŠARKA Mala športna palača ob 9: MADŽARSKA—JAPONSKA ob 10.30: SZ—MEHIKA ob 14.30: FILIPINE—POLJSKA ob 16: JUGOSLAVIJA—BOLGARIJA ob 17.30: FRANCIJA—CSR ob 20: PORTORIKO—BRAZILIJA ob 21.30: ZDA—ITALIJA ob 23: URUGVAJ—ŠPANIJA VATERPOLO (izločilna tekmovanja) Olimpijski bazen ob 22.40: ITALIJA—JAPONSKA ob 23.40: MADŽARSKA—ZDA Piscina delle rose ob 11: BELGIJA—FRANCIJA ob 12: ROMUNIJA—ZAR ob 21: NEMČIJA—BRAZILIJA ob 22: HOLANDSKA—AVSTRALIJA MODERNI PETEROBOJ Passo Corese ob 8: tekmovanje v jfhanju BOKS športna palača ob 15: izločilna tekmovanja ob 21: izločilna tekmovanja # * * TV spo Ob 11: prenos kolesarske dirke ob 14.55: plavanje ob 16: boks ob 17: košarka ob 17.30: boks ob 18.30: razgovor s tekmovsici ob 21.10: plavanje ob 23: plavanje in kolesarstvo prezentance Brazilije s 67 osebami, Bolgarije z 79, Kanade in CSR s 73. Za zastavo Cey-lona je korakalo 14 oseb, za čilsko pa samo 9. Slednja država je poslala samo minimalno reprezentanco in to na povabilo italijanskega olimpijskega odbora. Čile je namreč utrpel v zadnjem času o-gromno škodo zaradi potresov ii) ker je bil denar bolj potreben za obnovo kot za odhod na olimpijske igre, je olimpijski odbor izročil znesek vladi. Ob zvokih koračnic so se mimo častne tribune vrstile reprezentance z vseh delov sveta, ki so se nato ustavile na sredi igrišča in čakale na svečan trenutek otvoritve. Kolumbija je prikorala z 18 reprezentanti, Koreja s 33, Kuba s 27, Danska s 70, Etiopija z 18 in Figijski otoki s 4. Tem so sledili Filipini s 24, Finska s 54 itd. Vsako reprezentanco posebej je občinstvo burno pozdravilo, kar se je pripetilo tudi z jugoslovansko, ki je štelo 68 oseb. Brez dvoma so največ zanimanja in radovednosti vzbujali Indijci in Pakistanci s svojimi slikovitimi snežnobelimi turbani na glavi in Romuni, ki so pozdravom ozdravljali z robci v njihovih narodnih barvah. Čas je hitro potekal in atleti so brez prestanka hodili mimo glavne tribune za zastavami njihovih držav: Poljska, Portugalska, Portorico, ZAR, Rodezija, republika S. Marino in končno toliko pričakovana ekipa velikanov v lahki atletiki ZDA. Komaj so prenehali aplavzi, že so se pri-kali na tekmovalni stezi močni in številni Madžari in za njimi burno pozdravljena delegacija Sovjetske zveze, ki je prišla na mimohod z vsemi voditelji in tekmovalci, to je z 238 osebami. Sledili so še predstavniki Urugvaja, Venezuele in Vietnama, a naenkrat je občinstvo navdušil prihod Italijanov z zastavo, ki jo je nosil večkratni olimpijski tekmovalec Edoardo Mangiarotti. Za zastavo so bili člani CONI odv. Onestijem na čelu, RIM, 25. — Jugoslavijo je doletela čast, da je otvorila olimpijska srečanja v vaterpolu, ki so v olimpijskem stadionu in v bazenu »delle Rose«. Malo je manjkalo, da se ni prva tekma vaterpolo turnirja končala z nepričakovanim presenečenjem. njim so sledile tekmovalke in končno številni tekmovalci. Pred častno tribuno je Mangiarotti znižal zastavo v znak pozdrava, tekmovalci pa so se odkrili. Ob koncu mimohoda se na ogromni tabli, ki je določena za najavljanje rezultatov pojavil napis z besedami ustanovitelja modernih olimpijskih iger De Coubertina: • Najvažnejša stvar olimpijskih iger ni zmagati, temveč udeležiti se jih, ker v življenju ni toliko važno osvo-jevati, kot se boriti.« Takoj zatem je minister Andreotti stopil v spremstvu predsednika CIO Averyja Brudageja na oder pred glavno tribuno in prečital precej dolg govor, kjer je obrazložil pomen olimpijskih iger ter tudi orisal, kaj je bilo narejeno zato, da bi letošnje igre brezhibno potekale. Za njim je po strogo določenem obredu Brudage naprosil predsednika republike, da bi proglasil otvoritev olimpijskih iger. Medtem ko so štiri godbe igrale olimpijsko himno, je osem italijanskih atletev prineslo v častnem spremstvu mornarjev olimpijsko zastavo, ki so jo dvignili na drog ob spremljavi petja zbora Akademije S. Cecilije. Zatem so prinesli olimpijskih prapor, katerega je župan Melbourna izročil v varstvo do prihodnjih iger, ki bodo v Tokiu rimskem prvemu meščanu. Ta prapor ima danes 40 let. Podarila ga je takoj po prvi svetovni vojni belgijska vlada in mora po olimpijskem obredu preiti iz rok župana mesta, ki je organiziral prejšnjo olimpiado v roke župana mesta, ki jo organizira. Po prevzemu prapora s topovski streli in zvonenje zvonov naznanili začetek olimpij- dvignilo proti nebu na tisoče golobov. Buren aplavz je tokrat opozoril, da je na stadion pritekel baklonosec. Bilo je 17.52 ko je mladi atlet Giancarlo Peris ponesel plamenico po tekmovalni stezi in dalje po stopnišču do trono-gega stojala, kjer je bila posoda za ogenj. Plamen je visoko švignil v zrak in bo do konca iger naznanjal Rimu in vsemu svetu, da so v teku lojalne borbe za čast narodov in v slavo športa. Svečanost otvoritve je bila praktično končana in medtem ko so reprezentance zapuščale stadion, so tudi ljudje zadovoljni odhajali na svoje domove svesti si, da so prisostvovali največjemu in najveličastnejšemu športnemu dogodku v zadnjih letih. Consolini prisega .................................................................................... Olimpijski turnir v vaterpolu Pičle zmage nad slabšimi Štiri zmage in dva neodločena rezultata v prvem dnevu tekmovanj* a« Jugoslaviji, druga na olimpijskih 'grah v .Melbournu in favoritinja tudi letos za častna mesta, se je šele nekaj sekund pred koncem srečanja posrečilo odpraviti trdovratno Holandsko in je le malo manjkalo, da jo zaradi izključitve njenega igralca, nasprotnik ni dohitel. Današnja tekma je potrdi’a sume, da Jugoslavija ni v formi. Jugoslovani so se morali trdovratno braniti in večkrat so se rešili iz zagate s pomočjo sreče. Njihov drugi gol ie pade] zaradi banalne napake Holandcev, kar je žužej prisebno izrabil ter je žogo podal prostemu Šimencu, ki je brez težkoč zadel v mrežo. Napadalci se niso izkazali: Holandci so bili nekoliko hitrejši in so večkrat poklicali jugoslovanskega vratarja Mu-škatirovica na delo. Jugoslovanski vratar je moral napeti vse sile, da je zavaroval svojo mrežo pred golom. Prvi so prišli v vodstvo Holandci, toda Jugoslovani se s Stanišičem kaj kmalu izenačili. Potem ko so Holandci za las zgrešili gol in so enk-at zadeli prečko, je Mul-ler banalno zgrešil, kar je žužej izrabil in je poslal Šimenca v napad. Pri stanju 2:1 za Jugoslavijo je bil Kačič izključen iz :gre, a kljub temu Islandci niso znali izrabiti številno premoč in so klonili. Jugoslavija je nastopila s postavo: Muškatirovič. Kačič, Nardel':, Šimenc, Ježič, Zužej in Stanišič. Za Holandce je dosegel gol Van Den Svvan, za Jugoslavijo pa Stanišič in Šimenc. V dragem srečanju večera jo Italija odpravila Romunijo s 4:3. Obe ekipi sta igrali previdno, pa čeprav tehnično dobro. Kljub temu, da ni bilo odprte borbe, niso manjkali kritični trenutki. Italijani so zaigran zelo dcbro in posebno vratar se je izkazal s svojimi nastopi. Predvsem se je poznalo, da se je italijanska ekipa izboljšala, zaradi cesar so bila tudi podajanja točnejša. Tudi Romuni .-o pokazali, da imajo dobro ekipo z zelo tehničnimi igralci. Na vsak način si je Italija zmago zaslužna in tekma bi se lahko končala tudi z večjim rezultatom v korist domačinov. Pripomniti je treba, da so Romuni dosegli dva gola v času, ko je Italija igrala z enim igralcem manj. V ostalih tekmah, ki so bile v bazenu «delle Rose«, sta Japonska in ZAR igrala neodločeno 3:3, Brazilija in Argentina 2:2, medtem ko je Južna Afrika premagala Avstralijo s 3:2. Tudi Sovjetska zveza je zabeležila prvo zmago v borbi z Nemčijo, ki jo je odpravila s 5:4. Prvi dan turnirja v vaterpolu se je zaključil z zmagami favoritov za. častna mesta. Vseeno te zmage niso bile prepričljive. To velja posebno za Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, ki sta imeli za nasprotnih zelo slabi ekipi. " Minii1 je dosegla Italija pa je brez dvoma ^ Od treh ekip, ki bi “{“'fjiiaj, ti na rrva štiri mesta g0yj«r lestvice turnirja, t. 1- oSlsF ska zveza, Italija Yholj ^ ja, je prav slednja naj zočarala. ... .ref*® Rezultati današnji« so sledeči: j,«. J:' o sieueci. .-i,- Jugoslavija—Holand«** Italija—Romumja^jij, P Sovjetska zveza-—Ne® Japonska—ZAR 3:3 , Argentina—Brazilu* ,•« V Južna Afrika—Avstrani iiiiiiimiiiMiiiimiiiiiiiiimiinimHimiiiiimomiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMdnii Boksarski turnir Nobenega presenečenji v začetnem kolu j Zmage Italijanov . Od Jugoslovanov SreteD® uspešen, Jakovljevič izločen RIM, 25. — Tudi z boksarskim turnirjem so morali prireditelji olimpiade začeti že s prvim dnem tekmovanja. Razloge za to odločitev je treba iskati v dejstvu, da se je za ta turnir prijavilo 282 boksarjev. Najmočnejše kategorije so lahka in welter lahka s 34 ter mušja, petelinja in welter s 33 boksarji. Boksarski turnir je otvoril Italijan Curcetti, ki je brez posebnih težkoč odpravi) črno-poltega Kisseko (Uganda). Tudi ostala dva Italijana, ki sta se danes borila, sta se plasirala za nadaljnje tekmovanje. Gre za Lopopola in Rossija, k; sta v svoji kategoriji z lahkoto odpravila nasprotnika. Jugos.ovan Jakovljevič pa 'e imel smolo in je odpadel že v prvem Kolu. Njegov nasprotnik je bil črnec Diallo (Francija). Ta mlad boksar je pokazal odlično tehniko in ni izključeno, da bo na tem turnirju prišel še daleč. V drugi rundi je z močnimi udarci večkrat zmedel Jakovljeviča in ga je dvakrat spravil na tla. Čeprav je kazalo, da se bo srečanje končalo predčasno, se je Jakovljevič o-pomogel in je odgovarjal nasprotniku, vendar mu ni mogel do živega in mu je moral prepustiti zmago. Oba nastopa v welter lahki kategoriji sta se bliskovito končali že v jlrvi rundi, Kanadčan Sarrazm je večkrat spravil na tla Luksemburžana Sowo, zaradi cesar je sodnik prekinil neenaki boj, Korejec iiP< je že s prvimi udarci1 | Tajlandcu Mongk°*rJ lUJlfl.lUtU lUUiift*** . , in s tem tudi zmagal-evjl, V zadnjem srečanju jjPr Jugoslovan SretenoV^td Irca Ca.ieya iz nadaljuj 8 pfi icieya iz movania. Jugoslovan. s' „di' je - ...—.—. -z spravil nasprotnika ^ Rezultati današnjih težja 11 u v « « ,ncu-. zadnji z močnimi udarci^ rJlrU r«* so sledeči: ()i (I*'l Mušja kat.: Curcetn , Kisseka (Uganda) P'°ArIfiSir; Petelinja kat.: (ZDA, — Petkov (A* Lahka kat.: Steyn t ti |f — Prior (Avstralija) P,' ng l Lopopolo (It.) — 15 M donezija) p. t VVelter lahka k*«-- , tTO (Kan.) - Sowa Kirn (Koreja) — / (Tajlandija) t.k.o. ______ . . /«V Welter kat.: Meyer t { ,, Martinez (Urugvaj) P; P1 Weiter težka gl (Fr.) - Jakovljevič Votta (Urugvaj) J (Nem.) p. t . K*1" Bossi (It.) — Van , (Rodezija) p. t. /jJolJ Van Duivenbode u. Barrera (Sp.) p- \ “ Ficher (Vel. Brit-) j le*) Cfe vold (Norv.) p. t. Reid (Irska) (Braz.) p. t. ^ W Dampč (Poljska) (Danska) p. t. Težka kat.: Sreteno* (JUl' Casey (Irska) P "V MATEVŽ HACE--------------------19 0( fK OMISARJEV1 ZAPISKI Druga knjiga § Razcvela jablana se bo spomladi osipala na njegov grob g OOOOOOOOOOOi-iCJOOOOOOOOOOotJOOOOOOOOOOOOOOOOOOO »Ne, ne, banditov pa še nisem videl^ Samo^ slisaljsem^o nlih« le rekel že bolj korajžno. Jezen sem bil, da bi mu eno nrimazal toda premagal sem se in mu kar na moc prijazno S sDecko pojd^domov In reci staršem, da si videl parti- zane, slovenske vojake.« in Ko je stekel, se ie za oglom velike hise se enkrat zavpil: «Banditi gredo, partizanski banditi so prišli.« 14. februarja. Zgodaj zjutraj so zasedle naAe brigade dra-mplisko nodročie Zgornje in Spodnje Sleme. Snežilo je vedno Sefe; ?ud[turja nam n. prizanašala. Pod gričem je čepelo v snegu nekaj Izčrpanih mul; sople so in iztegovale tanke pre mrzle noge od sebe. Mulovodci so jim preklinjajoč odpenjali tovore. Naš štab se je naselil v veliki kmečki hiši. Luka je postavil straže okrog skednja in hiše, mi pa smo legli na slamo. Plečat kmet je iz velike majolke nalival kurirjem. Nismo se ležali pol-drugo uro, ko je začelo pokati. Skočili smo ven. Po vrtu navkre-ber so lezli Nemci v belih plaščih. »In prav mi smo prvi,« je zarentačil Luka in sklonjen hitel z brzostrelko za kozolec. Polegli smo v sneg in v četrt ure odbili Nemce od štaba Kurirja Pirc in Zbačnik sta jih nekaj potolkla Meni pa je brzostrelka odpovedala, zato sem vrgel samo eno bombo. Vrnili smo se v hišo, toda zaspati nismo več mogli. Popili smo nekaj kislega mošta, nato pa sem šel z Vasjo na položaj Tomšičeve brigade. Na griču so se štirje mitraljezci kepali. »Ste spočiti, a?« jih je vprašal Vasja. »Zebe nas. Kaj hudiča bi ležali v snegu,« so zamrmrali Molče so se sklonili k mitraljezu in zapored kadili cigareto, ki sva jim jo dala. «To je pa več vredno kot vse Dramlje,« je dejal eden izmed njih in se od zadovoljstva udaril po stegnu. Drugi borci so ležali v snegu, zaviti v odeje, in mrko zrli v dolino. Za pol razpadlim kozolcem je čepel Lampret in si hukal v roke. Pu-gačev, ki se je rad norčeval iz duhovščine, je dejal: «Oh, Lampret, trpiš, a? Marsikdo bo šel v nebesa. Ti pa še poslednjega mazila nimaš s seboj.« »Popraskajta se po hrbtu ti in tvoje mazilo,« je rekel Lampret, »pa čik mi daj Iz borca-duhovnika se ne norčuj!» Pogledal sem Lampreta v modrikasti, premrzli obraz, čevlje je imel povezane z vrečami in zadrgnjene z žico. V zadregi je rekel: »čevlji so raztrgani in prsti so gledali ven, pa sem jih obvezal.« Po cestah je brnelo. Oči so me pekle od nespečnosti. S snegom sem si otrl obraz in prisluhnil streljanju pod vasjo, kjer so se tolkli z Nemci deli Trinajste brigade. Iz nizke hiše je stopil komisar Gašo, črnolas hraber Bosanec, in si obrisal solzne oči «Mitraljezac Jože umire, pa ne mogu ,da gledam, kako nas ostavlja tako dobar borac. Idi da ga vidiš! Znaš, to je onaj sa Bloka.« Gašo je sklonjen šel po sneženi, gori na položaj. Jaz pa sem zavil v hišo. V sobi je pri peči na beli rjuhi ležal mitraljezec Jože. Zdravnik Žiga ga je držal za roko. Od mize so ga opazovali domači. Kmetica si je brisala oči. Ranjenec je imel dvanajst ran od mitraljeza, pa je bil še pri zavesti; bil je velik in močan. Zdaj pa zdaj se je stresel in zateglo klical svoje dekle. Oči so mu nemirno begale po rumenem stropu. Dal sem mu roko in ga pogladil po črnih kodrastih laseh. »Se malo in bolje bo,» je mehko rekel žiga in od strani pogledal jokajočo gospodinjo. Veliko telo se mu je še dvakrat sunkovito streslo in negibno obležalo. «Končano je,» je mirno in hladno rekel Žiga. Gospodinja je začela glasno jokati. Šel sem ven. Dva borca sta na vrtu pod debelo jablano kopala jamo in si kar naprej hukala v roke. Star borec je mrmral: «Da, tako je. Danes tebi, jutri meni, je napisano na pokopališčnih vratih pri šent Martinu. Poglej, komisar, Jože bo lepo počival. Spomladi, ko se bo razcvetela velika jablana, se bo osipala na grob. Njegova Nežika se bo pa zaman ozirala proti Rakeku in v Slivniško pogorje.« Po rebri se je Gedžo umikal z dolgo kolono borcev. Razpotegnil je frontno linijo skoraj do his. Zdaj pa zdaj je pri-vršala osamela granata in se raztreščila. Prav blizu izkopane jame so kuharji Trinajste brigade kuhali krompir in zelje. Kadar je kje blizu udarila granata, so poskočili in se prijeli za stegna in glave. Zvečerilo se je. Spet je snežilo in mraz je pritisnil. Obveščevalec Slamič-Urh je rekel, da kaže termometer v Dramijah dvajset stopinj pod ničlo, člani štaba divizije so se zbrali okrog stare javorove mize. Pripravljali so načrt za prehod ceste Fran-kolovo-Konjice in za pohod naprej na Pohorje. Ker sem vedel, da bodo načrt za premik naredili brez mene, sem šel ven. Pri sosednji hiši, kriti s slamo, me je obliznil velik pes. Za voglom hiše je stražil Kajuh. «Kajuh, kdo te je poslal stražit?« sem ga vprašal. «Takole je bilo: stražarja Toneta je zeblo, pa stražim jaz namesto njega.« Povedal sem mu, kako je umiral mitraljezec Jože. «Tisti je padel!« je vzkliknil Kajuh. «Tisti veseli Notranjec, ki je še včeraj tako lepo prepevali« Kajuha je zamenjal borec iz moje domače vasi. Kajuhu je dejal: «Skleda krompirja se kadi na mizi!« Stopil sem s Kajuhom v toplo sobo, Kjer so za mizo že sedeli kulturniki in lupili krompir. Belač in Rresčakova Vera sta ga jedla neolupljenega. Belač je za šalo pripomnil, da imajo olupki več vitaminov. Takoj so napravili prostor Kajuhu. Plesalka Brina je položila pred njega sedem krompirjev. Kuhar je prinesel veliko skledo kadečega se zelja. Janez iz Cerknice je začel pripovedovati, kako lepo je pozimi na Cerkniškem jezeru, kako lo- vijo race, ki priletijo z Blatnega jezera, pa o ledu tem Javorniku, kjer pozimi buči, poka in šumi od ■“ jjii1«, o velikih voznikih, ki vozijo na saneh deske. ZgodMpfegjj) zvončkljajo stoteri zvončki na konjskih in volovskih »Niti v Rimu ne zvonkljajo zvonovi tako lepo,« je Po desnem licu mu je prilezla debela solza. Hitro Je .„ rF1^ jemati zelje. Cene Logar, član divizijskega oddelka. ^ je y sedel na vogalu mize in jedel za dva. Kurir Martin 50 ti zal, češ, da pojedo profesorji zelo malo krompirja. Kdor. hio nat, vv/o, ua. poj cuu pioiuoo.ji uviu uunu iv a uiupu j je dosti krompirja, da mu zrastejo lasje in nos, je ‘ j, pomnil Krt. pol V sobo je stopil divizijski kurir in zaklical: *crL\r!> i? odhod! Komisar, kličejo te k večerji! Zelje in lcron>g Avbelj je zamišljeno rekel: »Z ranjenci bo težko, ^ oPy bimo terencev in partizanske bolnišnice. Kaj dela i tivna cona s šesto in enajsto brigado? Najbrž je Preo0ve^(’ pa ne morejo njihovi kurirji do nas, da bi skupno P y vse akcije. Najbrž se tolčejo na drugih področjih.« 5«* Luka se je zarežal: »Ko bo konec ofenzive, boh10 ^ dni videli njihove spočite kurirje.« pip®^* Stari gospodar, ki je sedel pri peči in žulil it.pi- je obrnil in dejal: «Pa niste nič molili? Pri naši h vfnJ sto let molimo. Takšni ste, kranjski gošarji! Rečem ^ * če boste molili, boste zmagali, brez molitve bo težko- ^ v Karpatih vsak dan petkrat molil in me je oni tan* šal in pripeljal domov.« -ea» ^ Vasja mu je veselo odvrnil: »Vi, oče, imate svoj mi pa svojega.« «Lej ga no, samo eden je tam gori,« je dejal si »Ne, ne, trije,« je odvrnil administrator Franček brčice... “Pustite bogove pri miru,« je dejal Avbelj. d Mrzla burja je nosila rahel sneg v obraze. Tiho f*1 if y .................................. vrsti drug za drogf^ neslišno so hodili borci v dolgi ».oW k krogu so letele v zrak bele in rdeče rakete. Krepak ^ 5 petdesetih je hodil pred divizijo. Ponavljal je, da h° do ceste, dalje ne. Od mule je zaudarjalo. (Nadaljevani* sl* P J