k a. ** i» »ru»"»* L, daily ««Pt ^urd.,.. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE L. Urvdnlftkl In upravniki prostori: 2667 South LawndaU A v«. Off ico of Publication: 2667 8outh LawndaU A v«. Telephone, RockwtU 4904 ^YEAfr-XXXI^ Cona Usta jo (6.00 Enured m mcoimI cum matUr January II. IUI, at tha po.t-off lea at Chieato. lUInola. under Ua Act of Coagraaa of March B. lit». CHICAGO, ILL., PON DEI J EK, 17. APRILA (APRIL 17), 193» SsteerlpUoa fO.OQ Yearly__ftTEV —NUMBER 7« Acceptance for mailing at special rate of poatage provided for in »ection 1103. Act of Oct. 8, 1917, authoriied on June 14, 1018. íapeta mednarodna situacija azburja jugoslovansko vlado Vojaške avtoritete odredile mobilizacijo in pozvale 50,000 rezervistov pod zastavo. Pogajanja med voditelji hrvatskih avtonomi-stov in belgradsko vlado uspešna. Londonski list objavil italijansko-nemški načrt glede razkosanja Jugoslavije Ijrrad. 15. apr. — Jugoslavije zavarovala pred iznena-m v sedanji mednarodni (o je pozvala vse rezervne (e v aktivno službo in več rezervistov pod orožje. Ko-mož je bilo pozvanih v arma-znano, toda nekateri trda znaša število 50,000. t vse tajne mobilizacije v i državah, ki so alarmirala valce v Evropi, je bila tudi izacija v Jugoslaviji izvede-limo in brez kričanja. Pri- em ni )t Španske čete v bližini Gibraltarja Manevri nemške bojne monarice vznemirjajo London Zadnje vesti i WASHINGTON, D. C.—Hitler n Muasolini sta doslej ignorira-noto predsednika Roosevelta za desetletni mir in za svetovno ekonomsko konferenco. VARŠAVA.—Poljaki pričaku ejo nacijski puč v Gdansku pri ..... , , .uradno proglasil združitev Alba.I|o nai aarantiratVmir v orlhod-1Vfttln' iUr 61 1e} ,n d£mu °d Ha hodnji^etrtek, „a Hitlerjev roj-n|j , Ital!jo Začasna albanska kod na Primorskem. Tu zapul a MOSKVA. - Sovjetska vlada ^ fe-- ^^ molči apel. '■^'DON.' Anglija I" Franci-1 Jje^^^form.lno^lirlSili*krom» 1" uI bednih*J»'S'^ovaneav*Vji" Hrvii-1 . --------,-------i j 'diktatorji rešpektlrujo. On Ja| tov prejf|0 drtavljanski list v Gibraltar, 15. apr. — Franco-ve čete prihajajo v mesto La .Linea, severno od Gibraltarja, iz go dobili pisma z obvestili, Cadiza, pristaniščnega mesta, morajo zglasiti pri svojih Militaristične avtoritete v Gi-nentih. braltarju so takoj uveljavile tie noče priznati, da je bila varnostne ukrepe. Mobilizirale so ¡ena mobilizacija. Ta beseda inženirje in delavce in pričele irja strah v vseh državah, graditi barikade ob glavni cesti, urno v Jugoslaviji. Može le|kj 8paja mesto La L»non z Gibraltarjem. Prebivalci v španskem r^estu napovedujejo, da bo general . Franco, vodja nacionalistične nci, ki tvorijo jugoslovan- kpanije, ki ima oporo pri Italiji državo, še niso bili nikdar | in Nemčijif napadei Gibraltar. Njegove čete so že zasedle stra-tegične pozicije na višinah na nasprotni strani Gibraltarja. V La Lineo je pred nekaj tedni dospelo več italijanskih in nemških inženirjev. London, 15- apr. — Vest iz Berlina, da bo nemška bojna „ , , .Ifc&rnarica imela manevre v bli-in knezom Pavlom, jugo- žini špangkega obrežja, je alar ntkim regentom. Ta repre-1 mirala angiešk€ kroge. Manevre so gesta nacijske Nemčije, ki ima demonstrirati tesno zvezo s španskim diktatorjem Francom Hitlerjeva vlada je informirala London in Pariz, da se bodo manevri pričeli 18. aprila in da bodo trajali štiri tedne. Neko poročilo pravi, da so že tri bojne la dje, šest križark in osem podmornic odrinilo iz Kiela prot V zadnjih ■ i VMtlJ0-t|( Meno mu očitajo, J. de.uj.ta n« vao mot x. ivtxo I italij«n»kemu icralju. "V I ^Ä^Z^I Äo. da • Nu balkonu B.m-lko palafe JÄ* ÏJ „7'"J™ Mil*»». -^¿L Hill.', kmalu pr.M.n.tll Veli-- ^e,l)0,'au¡í','U.(H Ac*1'"0 vrtllaraipravu oràiwrôîltv^t«»*.^^ ko Britanijo In Kr.nc.jo. k.r j. «jo v uniforme, jim dajo o-in pošljejo v vojaška tabo-barake. Uradna poročila išajo. da Srbi, Hrvatje in tako združeni v moralnem in nem oziru nego.so sedaj, le kaže, da je vojna neizbež- — Maček, vddja hrvatskih lomistov. ki je delal največ avle vladi, je poslal svojega (zentanta v Belgrad, kjer je iriral n premier jem Cv« Rusijo, ker potrebujeta sovjet ska bojna letala. H EN D A Y E.—Španski monar-lilstl so že v konfliktu z Italijan-skimi in nemškimi "prijatelji* TEXARKANA, ARK. — Tor-nado je včeraj divjal preko treh držav; po prvih poročilih je 41 oseb mrtvih in 125 ranjenih. nt je bil dr. Avgust Košutič, e po konferenci vrnil v Za-toda povedati ni hotel, ali a podajanja uspešna ali ne. tovič bo šel v Zagreb, kjer sestal z Mačkom. Neko popravi, da je bil delni spoli med njima že dosežen. urad. 15. apr. — Tu so se le širiti govorice, da bo Ju- ........w ivijii dobila koalicijsko vla-1 ftpVnskem7*obrrfju. kateri bodo imeli tudi Hr-1 uvoje reprezentante. Novo bodo tvorili člani sedanje-bineta in predstavniki Ma-kmetske stranke. Iz tega «jo da je Belgrad pristal na ve hrvatskih avtonomistov. don.ir,. apr. — Dopisnik li-lanchoster Guardian poro-* «ta se Italija in Nemčija «imeli glede razdelitve Jurije. Nemčija naj bi na po-t*ga «porazuma dobila Hr- 0 in Slovenijo, Italija pa fu«. Nemške čete so kon-,r*'>t' v bližini jugoslovan-*je. dasi Berlin to taji. identje v Be^radu in Skop-»povzročili velik vihar, ko «Prevali letake z obsodbo 1 e okupacije Albanije »wn«trirali proti Italiji in V Londonu prevladuje mnenje, da se nemške podmornice ne bodo vrnile domov. Po manevrih bodo ostale v španskih lukah in ogražale angleško pomorsko pot po Sredozemskem morju. Mi. Ruska kritika angleške politike Osvojitev novega sistema kolektivne zaščite ; Moskva, 15. apr. — Govorniki na radiopoataji, ki so govorili v tuskem, angleškem, francoskem in nemškem jeziku, so kritiziral pohlevno in omahujočo politiko angleškega premierja Chamber luina in izražali svojo nezadovoljnost. Omenili so, da je Hitler že demonstriral, da bi rad zase- ltalija bo korakala naprej! Protifrancoske demonstracije v Rimu Rim, 15. apr. — Diktator Mus solini je izjavil, da bo Italija ko- ROOSEVET APELIRA ZA DESETLETNI MIR V EVROPI! i ¡ Ekonomska pomoč orno« riikim državam ODMEVI CHAM-¡BERLAINOVE IZJAVE V BERLINU Domače vesti Milwau*kc novice Milwaukee. — Dne 8. aprila je umrla Ana Bergant, rojena tudi Bergant, stara 63 let in doma »z Medvod na Gorenjakem. Tu je živela 35 let in bila je članica ter soustanoviteljica društvo Venere Inrinraulta nnuo št. 192 SNPJ. Zapušča tri sinove,\ntiior pripravlja novo dve vnukinji in tri seatrlčne. | presenečenje Njen pogreb ae je vršil po civil- rakala naprej, ko jegovoril z bal- MORA N ASTO- ,,lh i!U?!° fin" RUMUNIJ A SPREJE kona Beneške palače množici 50,- MUKA upepeljeno.—Naglo je umrl, iwn rčvn 000 oseb, ki je z navdušenjem 1 pozdravila deklaracijo in kričala: •Vodi nas v Pariz in Tunisijo!" PITI PROTI SILI I <>d k*P1' atjar 37 let in rojen v Calumetu, Mich. WASHINGTON. D. C., 16. apr.|Tu zapušča ženo, sedem bratov in Mussolini je govoril po seji vr- l-rvedaednik R^evelt je včeraj sester, v MwhfleWu. Wls pa hovnega fašističnega sveta, ki je apellrll, na „itlerja in MuaKollnl-1- na LA ANGLEŠKO POMOČ Iterlln, 15. apr. — Nacijski krogi se norčujejo is premierja Chamberlaina, ki je v svojem go-voru v parlamentu obljubil obo-roženo pomoč Grčiji in Rumuniji, e boata napadeni. Premierjevi Roete pobijajo Arabce v Palesti-ti," pravijo voditelji nacijev. Chamberlain ne bi amel obsoja-i nasilja drugih, ko je snano, da njegovo vojaštvo strelja na A- A «„i::. „.J-.J in rrancijo, ser amiouijUDiii po Anglija požaravija moč Grčiji in Rumudiji, ter ome-, . .. . . . . .ienc, ^..».^.j.. . v r— mr™rC7C ameriško intervencijo njajo italijansko^nOto Grčiji z ^^ iL JZ i vlu h.Li ti' 11 vel 20 let ,n tu wpu*fi 11 iv* * * gbo®' "Jlhov*ten? 1"?tr<)ki;Ji!r zagotovilom, da Italija ne bo o-J^, 'u "^a od prvo žene, v Vandergri- ,e borijo za osvoboditev. Nihče Berlin, 15. apr. — Hitlerjev Lraiaia integralnosti grškega o- • GffJ^1^' fu ženo, v južni Ameriki dva bra- h« more verjeti aneglešklm ga- tisk je obnovil napade na pred- Lemija italijanske čete so sta- Slrlja* Palestina, Egipt, Iran in u v gtarem kraju im mater, tri rancljam, ker ao vse države, kl sodnika Roosevelta in mu očita, bllizirale situacijo v Sredozemlju, .. „ l^ate in dvi sestri. Bil je član | ,« ae zanašale na pomoč Veliko ...... • • ' 1 Washlngt«m, D. Cn 15. apr.— da podpira Anglijo v vojni agi- ne pa poslabšale, kakor trdita taciji proti Nemčiji in Italiji. Tisknaglaša, da Chamberlain sploh ne bi protestiral proti nemški okupaciji Češkoslovaške n italijanski okupaciji Albanije če t?« bi bil Roosevelt zapretil angleškemu premierju z ultima torn. "Roosevelt govori o miru in potrebi obrambe kot Chamber-ain, toda za tem se skrivajo si stematični napori, katerih cilj je obkolitev totalitarnih držav", piše list Lokalanzeiger. "Roosevel-tova deklaracija, da bo njegova vlada protektirala države v Južni Ameriki, pomeni raztegnitev ameriškega imperializma v teh državah." Uradna časopisna agentura Anglija in Francija. List La Stampa v Turinu piše, da Fran-Ija podžiga vojno v svojem ao- vraštvu do Italije, ker se ne za veda, da bo ona žrtev. društva 427 SNPJ. CUvelaadsko vesti Clevelsnd. - Prt vošnjl i avtom sta se ponesrečila 23-letnl Herbort Besaj In Rudolf Kralj. Pa ña meriš ko | — Iz «harona, Pa., Je prišla vest, umrla Mary Amerika ne bo pomagala Angliji Predsednik Roosevelt je oblju-bil ekonomsko pomoč državam ne ameriškem kontinentu, da ao bodo luhko upirale proti suna-njim agresorjem. On je govoril pred člani odbora unije v zvezi ameriškega dneva. za predstavnika d..». ,-----• - - - . . . .mlml, riškem kontinentu in odločno po- m. je umrl eden izmed pionirjev 11-__..il .u..>hi.l#lk rufmarlmv v , ---------------—---- . troba rabiti .llolprot. .111 v o-1Cv.land.K. ««« ^ 1 L^Sr .n" Britanije, doži\Mj^razočaranJo." Bukarešta, 16. apr. — Rumun-4kl vladul krogi trdyo, da Jih Je uigOtm*!lo Anglije in Francije, la bosta ščitili Rumunijo, presenetilo. Pravijo, da so dobili nekaj, za kar niso vprašali. "Poro- a proslavami vae- da je tamkaj umrla M*ty »» iev'a Poatavil ae j. Kranjc, .Ura 63 let, i zapušča £ f*™™^ valila U jm^^e u^i^oiHimed pionir^ I'nu nobene podlage," ae glaai u- ■ mm m .........entu in odločno po- m. je umrl eden izmeu pionirjrv "Zaaotovllo Je pri- svaril diktatorje. Dejal je, da je in prvih slovenskih farmarjev v I'adna Izjava. Äagotov.» Ji pn Obsodba vojne propagande treba rabiti silo proti sni v o- ci«v«i»..u.». ---- l «tallač« analeške hrambi ameriškega kontinenta, dolnlk, atar 63 let In rojen v So- « ^ «»'Kieoica "-------------j# |iačevem pri Borovnici. V Ame-h lade. Atene. Grčije, 15. apr. — Vlsd-ni krogi ao |K>zdravill deklaracijo premierja, Chamlierlaina v parlamentu, da Ik» Anglija |H»ma-gala Grčiji. Premier John Meta-cas je dejal, da Chamberlainova garancija ne Dvajset let Je bil član I ||n| j||vno nag|mn||t ds Itall- Veliki Britaniji, če ne bo ovira- Warm 8pringsu, Ga., ki jo je i* da »>o razvoj v prihodnji genera- sNN ,n tu opušča ženo in veli- - ^ ^^ m 1mmIo lnVsdlrsle la fašistične in nacijske ekspan- ,-ekel pred povratkom v Wa- djl tako zziv preprostemu IJud- stvu v totalitarnih državah, so bili prevedene v šest drugih Jezikov in po radiu oddane v vae kraje sveta. Rooaevelt Je opozoril vse ljudi, da je v njih samih zbrana aila, katera Jih lahko o- _ _ Chambirlainovo politiko, ki jo je I mi'ni.te?,'je" v zbornici lordov if I iV?,^jim . ,. o|jn.mb|l m(ru lu^mri zi poškodbami, kl'jih I daJa^JeTila' »prejeta i Oregonu, pojasnil v parlamentu. Ta Jff javil, da stališče angleške vlade ^in u ¿bil 2S marca, ko Je bil po- Wiaconslnu in Mlchlganu. rancija neodvisnosti malih držav podpirajo vse demokracije, med ^ ^ ož^po avtu, John PtaM. -tsr - i f«VX VZr^nZr ^ Amf:ika , „ a h na drugi ^l^tjatrU*.^ tS let'in rojen v Železnikih pri\Undborg h se vrnil fašistične inxazije. Ako Hitler George je naglasil, da mora bi- ." " , „ jd , k| jjh M<,t)|kj v Beli krajini. Bil Je sam-1 Amvt-Ln in Mussolini mislita da boAme-tj J samo ameriško in "St " ^kil Tklln v Ameriki se je nahajal 52 " Ameriko rika nevtralna v slučaju izbruha L d ,„formirana, da ima ^ ^® ^^Jš ziiM naj jim M Tu zapušča več nečakov In New York, 15 apr. - l^alec konflikta, ju je Rmiseve v svo- kJo ^^ ohM n to možnost kijtl tud\ ečakinj. ^ V Amlirldgeju, Pa., Charles A. Lindbergh je -inoči jem govoru ^ opozoriI. daje L, ^ "IMorkoll daji zagoto- ^ ^^^ v Ne* York Iz Evrope, strani demokracij, piše y||j| Evropj dM ^ 4|l Amerlka v "" BVOJ a9W ¡^ |<(t jn roj0n v Velikem |M)toku kj#r se Je mudil čez eno leto, na armadi. IxMidon. 15. apr. — Roosevel tov govor, v katerem je oplazil evropske diktatorje in obljubil ekonomsko pomoč državam v Južni Ameriki, je izzval odobra Senator Walter F. George, demokrat iz Georglje, je dejal, da I je Rooseveltova izjava razburila [ameriško ljudstvo, ker Je dobila vanje v Ixmdonu. Vladni krogi ()dmev v angleškem parlamentu, pravijo, da je Roosevelt podprl h ord Halifax, angl«škl zunanji Jene, član SNPJ, kateremu je [zlomilo nogo pri delu v rudniku. ¡— V tamošnjl bolnišnici Je dobro prestal operacijo John U ternik in tamkaj se iiahuja tudi žena Martha Kapša. ., Smrtna nesreče v Pennl Steel ton, Ps. — Dne 1. sprlls HI. Paul, Mlnn., 1«. apr, — Zakonski načrt, kl Ima omejiti stavkovne In druge delavske ak-livnoati v Industrijskih sporih, jn bil včeraj sprejet v aenatu. Ta med drugim preiaivoduje sede-če stavke, masno piketiranje In zaprto delavnico. Slična zakono- <»rj» izjavili, da se vr"'b v «lutbo. dokler w*> plače [Q arabskih — A- I« • Lrija. 15. apr v"begnil notne fronte (»riti sgresivnim [aleatine. Aretaci-1 državam, v ksteri mors biti tu 'tavlla arab- di Amerika. Predno se to zgodi. ' ki Rrita-1 mora Amerika opustiti politilti izolacije. r|»} u il I on na londonski list News-Chronicle. |vojno# jt ^vaja evropska IJud Neko poročilo pravi, da skuša-k#r -u kon|rr<.a jn aflu.rl ta Anglija in Francija skleniti!^ )judfltvo proti ciljanju a dogovor s sovjetsko Rusijo, ds meH4kih vojakov v Evropo," je slednja pošlje svoja bojna leta-1 k(> It.obll« tlvljenj», »0 pa i cht<-MK<> H."".» Romunija mlprotifaiUtUne demon- I- «lo r.njwlh. V «dnjlh tad- Atkvnaona, Wla., ¡ê Ifc i. naj bî dallíittSw. Qacij^Marohu I »lh " " » «NPJ In un-dnl.tvo párnlku AqulUnla. Policija Je zastražils letalca lu ni puatila nobenega |Hiročevalca blizu. Lindbergh je laitrm v aprem-âtvu policije «Kl|ieljsl ns svoje poaestvo v Knglewoodu, H. J. Albanija izstopila Tom Jelič iz Fori \¡% ¡jg€ narodov ns rfzpolsgo ruskim letelcem. r - Stavka voznikov tovornih avtov Chicsgo. 15. spr. — Cez 1600 voznikov tovornih svtov, člsnov unije Building Msterisla fhsuf- niških noareč v Mehiki. Caaablanca. francoski Maroko, 15. apr. — Muslimani m včeraj j Slattery imenovan demonatrirali proti italijanski okupaciji Albanije. Velika množica se je ¿brala (»red Italijan akim konzulatom in kričala: -Proč z Italijo in Nemčiji r Po* Prosvete feurs je »aatavkalo, ko so delo- Ilirija jI bila pozvana v akcijo In da j s Ici od Ml i zahtevo gMe zvl-1 preprečila navsl^^ Asnjs mezde Unljs je včlsnjens v Ameriški delsvakl federselj« na konzulat. Stične denvVftstrsrlje M se vršila v Fesu in Ssli. za senatorja Oiicsgo, 15. sftr. — Jsmes J. Slattery, nsčelnlk držsvne obrtne komisije, Je bil včersj imsno-vsn zs zvetnegs nenatwja i*» go-vernerju Homerju. Nasledil bo X. II. Ie ao pi»rušile kolodvor v Mengtszu In ubile več oseb, Ja Tirana, AlUnljs, 15. apr, — Albanija je naznanila Izstop iz Lige narodov. Nova vlada je svojo odločitev a|Hiročlla tajniku Lige narodOV v Ženevi. Italija, ki js postala goaptidsr Albanije, Je Izatopils Iz Lige narodov v de-rembru I. 1W37. ^. , , ^ ismcl trdijo, ds Kitsjcl dolilvsjo tej želeinkl orošje In bojni ma te risi iz lodokine. PR08VETA PROSVETA THK BNLIGHTDnimrr UO m uftmimi uomni rOOrOBMB JIBMOtl PBOBVKTA tmt-m a» un«» c v .MilIÍI M pttmm (Jutf 01. MM)« M Hikmi fMMtl, «ta »«•>-. u-. rw^tu J* »»»«AM*«. M n» M* M mU'i. Rudarji počivajo Cez 300,000 rudarjev iz rovov mehkega premoga v okrožjih Appaluchianskefa pogorja in Aiabame počiva že dva tedna. Stara mezdna pogodba med unijo UMVVA in laatniki omenjenih rovov je potekla a 1. aprilom, nova pogodba pa ie ni aklenjena. Unija zahteva 60 centov več plače na dan in skrajšanje delovnika • 86 na 30 ur v tednu, toda laatniki rovov ae upirajo tej zahtevi. Skrajšanje delovnika na 3Q ur v tednu je zelo važna zahteva, kajti to je edin način rešitve vprašanja brezposelnosti, dokler obstoji kapita-lietično gospodarstvo. Čim krajši je delovnik tem več delavcev morajo lastniki industrij u-poaiiti. Ne smemo pa pozabiti dejatva, da je pre-moganstvo prehodna industrija, katera nima bodočnosti. Višek te industrije v Združenih državah je že davno za nami in na stotisoče rudarjev se je moralo preseliti v industrijska mesta, kjer si že leta služijo kruh s drugim delom. Premog ima mogočnega konkurenta v olju in drugih gorljivih anoveh, katerih produkcija je veliko cenejša in porabu veliko čistejša in zdra-vejša. Premog je primitiven kurivni material — kakor drva, samo da je bolj trpežen — in pridobivanje tega kuriva je tesno zvezano t o-gromnimi stroški in z velikim rizikom zdravja in življenja, zato pa morajo graditelji novega reda ekonomske demokracije računati z boljšim nadomestilom in docela izključiti premog iz bodoče rabe. Premog je in ostane tipična dobrina kapitalističnega sistema poleg vseh onih grobih, primitivnih dobrin, ki služijo samo za izkoriščanje—za pridobivanje privatnega dobička — ne nudijo pa človeštvu sploh nobenega pravega komforta niti zdravega življenja. Razume se, dokler delavci še kopljejo, razva-žajo In uporabljajo premog, morajo njihove organizacije skrbeti, da se delovne razmere teh delavcev stalno izboljiavajo — in kar je glavno — da se delovni čas teh delavcev neprestano skrajšuje. Tudi šest ur dela pod zemljo v zaduhlem in od plinov nasičenem zraku in večkrat na mokrem je preveč. Tudi rudarji so ljudje, ki potrebujejo šolnin . . . Glasovi iz J! naselbin Novodealska krparija Pred kratkim so uradne številke iz Washing-tona razodele fakt, da cene farmskih pridelkov stalno padajo v prvih treh mesecih tega leta. To značilno razodetje jasno kuže fiasko no-vodealske Hitike z ozirom ua ameriško polje-delatvo. 2e šeat let ae v VVeahingtonu trudijo na vse načine, da bi dvignili blagostanje farmarjev, u dosegli še niso nič trajnega, nič konkretnega; šest let že razglašajo, da njihov cilj so viaoki in stabilizirani dohodki farmarjev in U svoj program so podprli s težkimi milijoni dolarjev v |x>dobi aubvencij, vse to p« nič ne IMimaga. Dohodki farmarjev še vedno propadajo. Voditelji nov odealske |»olitike priznavajo, da ho to le eksperimenti, o katerih ne vedo, če ae obnesejo ali ne. Imajo tudi dolgo vrsto izgovorov, tudi na vreme ae izgovarjajo, kar je o-pravičljlvo, a je vendar naivno. Izgovor, da jih ovirata kongres in vrhovno sodeče, še drži. ampak fzgovor, da jim nagajajo finančni Ipe-kulantje, je |>a še bolj naiven. Novodealci bi morali v naprej vedeti, ds kozli požro zelje, dokler kozli svobodno hodijo na--okrog in dokler imajo odprto («rajo na zeljnik. Ampak novodeaki so računali z l>edaato idejo, da se grešni kozli (bankirji in drugi finančni š|*kulantje) | »»boljša jo — da ae sami obsodijo na Mradanje na sredi bogatega zeljnika, da se *imi nekam pri vežejo . . . Novodealska politika doživlja |M»lom z« polomom čisto naravno. Nikdar ae še ni zgodilo, da bi volk bil sit in koz« cela — nikdar ne torej ne bo zgodilo, da bi bili v Ameriki delavci In farmarji |»opo!noma nasičeni. oblačen! hi stanjani vaak na svojem domu, kapitalisti pa zadovoljni! Kapitalizem ne more aadovoljlti vseh ljudi in ekslstirati. Kapitalizem mora ftlveti ob izkoriščanju večine po manjšini ali p« ne živi! __ UMiet V Pismo iz u ture domovine HruAtea pri Jeaeateah. Gorenjsko. — Mogoče te vrstice ne bodo zagledale belega dna pred veliko nočjo, kljub temu pa vsem jugoslovsnskim naseljencem v Ameriki želim vesele velikonočne praznike, posebno pa moji tetki mrs. Mary Pimat iz La Salla, nadalje mrs. Rozki Groa iz Chicago mrs. Luciji Kolman iz Cle-velanda in mrs. Mary Kastelic iz Kenoebe, Wie. Upam. da bomo v Jugoslaviji dobro praznovali veliko noč. Vreme imamo aijajno in kokoši nam pridno nesejo, tako da bomo imeli dosti pirhov. Gotovo se spominjate, kako smo skupaj nekdaj težko čakali teh veselih dni. Jaz ae vas bom spominjala pri vsaki zabavi in bom pila na vaAe zdravje. Ne pozabite tudi vi na nas, ker vedno hrepenimo po svidenju. V Prosveti čitam, kako vabijo Jugoslovane v Ameriko. Mislim, da se jih bo bolj malo priglasilo za tako dolgo pot, ker so z menoj vred enako slabo podkovani. Kar čakajo naj mene, da bomo skupaj. potovali in se imenitno aabavali. Moj pokojni oče mi je vedno obetal, da bom Šla takrat v Ameriko, ko bo napravljen moat čez morje — imam še vedno to upanje. Po mojem drugem dopisu sem prajela zahvalo od mrs. Mary4 Kastelic. Piše mi, da je bila do eolz ganjena, ko je čltala o svojem rojstnem kraju. To je bilo aaveda le momentalno. NIČ ne jokajte; pri nas smo redko kdaj žalostni. Prihodnjič mi pišite, kako ste se smejsli mojemu dopisu. Tudi naša tetka je jokala, ko se je poslavljala od nas, ko pa je prišla nazaj v Ameriko, je pocablla na vso žaloet. Izvedela sam, kako se zabava na plesih, igrah Itd. s svojimi ženini. Saj Ima prav. Le veselega človeka 1-ma vsakdo rad. Naša tetka se gotovo spominja veselih Dolenjcev, katere je obiskala lani. Dobre kapljice ji ni manjkalo, ravno tako tudi ne snubcev. Jugo-slovanke smo precej dobro navihane, toda tako kot so Američanka—o tem bomo morale pa še malo študirati, da dobimo pra-kao. Povem naj tudi, da smo zimo zadovoljno preživeli. Snega nam ni manjkalo in tudi peči smo 1-meli dobro zakurjene, včasih še preveč in marsikdo si je ožgal komolec, ko je dremal s pipo pri peči. Sedaj pa se nam bliža pomlad. To bo aopet čas mladih taljubljencev, trni a tudi drugI, ki še samevamo in nismo več mladi, ne bomo aamudill lepih pomladanskih večerov v naših slovenskih hribih. V smrekovem, večno zelenem gozdu bomo poslušali gozdne krilatce, ki bodo prepevali pomladanske pesmi. V bukovem goadu se nam kažejo lepe dišeče elklame, na malih travnikih pa nam cvetijo snežno-beli zvončki. Pomlad nam prinaša srečo in veaelje, v katerem ne bomo posablli Jugoslovan skih Američanov. Ker mrs. Mary Kastelic zani ma opisovanje Is Jugoslavije bom ie poslala kakšen dopis. Tudi vale matere ne bom pozabila in bova akupaj trgali lepe gorske rožice, kakršnih ne najdete po vsej Ameriki. — Pozdravljeni! Marta Kobentar. Prvomajska prodava Cleveiand, O. — V teh časih, ko je delavstvo razcepljeno v rasne struje (ko vsak po svoje Boga moli), ni pričakovati, da bi proletarci proslavljali svoj praznik Prvi maj tako kot bi ga morali, vendar pa to ne velja za soc. klub št. 27 in njegov pevski zbor Zarja. Soc. pevski zbor Zarja bo 30. aprila imel svoj pomladanski koncert ter obenem proslavljal Prvi maj. Da bo delavski praznik čim lepše uspel, se člani Zarje pridno pripravljajo za bogat program. Poleg raznih koncertnih točk bo tudi vprizorjena kratka angleška igra, v kateri nastopijo naše mlajše moči. Pri proslavi bo sodeloval tudi češki zbor Vojan in sicer s. plesom beseda". Razumljivo, da delavski praznik ne bi bil popolen, ako ne bi nastopili delavski govorniki, zato bo ob tej priliki glavni govornik naš vztrajni borec Etbin Kristan. Vstopnina h koncertu je samo 26 centov. Program se prične ob treh popoldne v avditoriju Narodnega doma na St. Clair ave. Po programu bo ples, za katerega bo igral Barbičev orkester. Pridite, da čim lepše proslavimo Prvi maj! K proslavi vabimo tudi naše prijatelje iz bližnjih naselbin. Milan Medveiek, 5. Veeti iz Bridgeporta Bridgeport, O. — V petek, dne 7. aprila je po dolgi bolezni umrla v North Wheeling Hospitalu Mary Kovačič, stara 67 let in članica društva 18 SNPJ. Zapušča tri sinove, vsi odrasli, in omože-no hčer. Ona je prestala veliko slabega. Bila je v umobolnici dalj časa. Ko je prišla domov, jo je po moževi krivdi zadela neareča, da se je ponesrečila, kar je povzročilo smrt. Včasih je bila vsa družina pri SNPJ. Njen mož je bil priden delavec. Med prohibicijo pa se je udal pijači in danes je vsa družina razkropljena. Mater je obdržal pri društvu starejši sin, ker oče je bil že davno črtan, ne radi brezdelja, marveč radi alkohola. Danes je oče izgubljen in v napotje drugim, kar je žalostno. Pokojna je prestala svojo kupo trpljenja in bila dobra gospodinja in mati svojim otrokom, dokler ni prišla bolezen. Doma je bila iz Spodnje Štajerske. Tukaj ima tudi brata Johna Klepa, ki je tudi član našega društva. Ko to pišem, 9. aprila, pogodba med operatorji in zastopniki UMWA še ni podpisana. Pač ne gre tako gladko kakor smo mi slill, da bo šlo. Operatorji hočejo klavzulo glede kazni premo-garjev na vsak način ot>držati. Prav tako se na vse načine bra-onljo zaprti delavnici, te je "check-offu" ali pobiranju unij skega asesmenta pri plači, kot je dosedaj običaj. Ako bi zmagali pri tej točki, bi bil to velik triumf za operatorje in udarec za unijo. Za obdržanje te točke se je potegnila še delavska tajni-cs Frances Perkins, za kar j priznanje. In ako unija uspe, da bo iz pogodbe črtana točka glede kazni, bo to za premogarje velikega pomena. Iz poročil je razvidno, da so izravnali vse druge točke. Tukajtoji Usti so tudi poročali, da se hočejo operatorji iz W. Va. odcepiti od splotae ope-rstorske «veze in skleniti separatno pogodbo, ampak to je bik) takoj drugi dan zanikano. Tudi Ozanič ribari v kalnem jn pošilja telegrame mezdni konferenci, da ima 244 krajevnih unij, ki so na strani PMWA in da se ga mora upoštevati. Kje pa so te krajevne unije? Tukaj gre vendar za pogodbo med operatorji in UMW in ne PMW, ker oni nočejo nič imeti z Lewisovo unijo, kot sami pravijo. Seveda, U igra je prozorna. Samo poglejte, kako Ameriška delavska federacija, kateri je pridružena tudi PMW, deluj« proti Wagnerjevem delavskem zakonu, ki sedaj še nekaj pomeni za delavstvo. Industrije! ga hočejo na vsak način ubiti in pri tem jim pridno pomaga ADF. To je najpodlejša taktika za kakšno delavsko organizacijo. Je »lična taktiki komunistov, ki so dolgo let delovali in ruvali pod ga-«lom: kar ne moreš podjarmiti, razbi in uniči. Torej ni čudno, ako so kapitalisti naklonjeni ADF in proti CIO. Kjerkoli,delavstvo zahteva svojo unijo, ga silijo v ADF in proč od CIO. Zadnjič sem omenil, da v kratkem objavimo program za praznovanje Prvega maja s koncertom, katerega prirede v naši naselbini na Boydsvillu Vadnalovi trije bratje in sestra iz Cleve-landa. Program bo kot sledi: Kratek govor o pomenu Prvega maja, nakar slede godbene in pevske točke: 1) "Marseljeza", godba; 2) "Venček narodnih pesmi", kvartet z godbo; 3) "Mo-ther's Lulluby", duet in godba; 4) "Micka", duet in godba; 6) "The Gay Rancher", godba. — (Odmor.) 6) "Siboney", petje in godba; 7) "Ko se je maček šo-ckal", deklamacija, petje in godba; 8) "Ramona", duet in god-ba; 9) "Jaz pa eno ljub'co i-mam", duet in godba; 10) "Zagorska koračnica", godba; 11) "Stara ljubav", duet in godba; 12) "Imam dekle Tlrolko", ples, petje in godba. Koncert bo vseboval torej 12 zanimivih točk. Potem bo plesna zabava, na kateri bo igral Va-dnalov kvartet z eno dodatno pomočjo. Upamo, da bo do takrat že podpisana, rudarska pogodba. Toda v slučaju, da bi ne )ila, pridite vseeno. Ne zamudile te priliko in posetite to kul-;urno priredbo, za kar vam ne tn> žal. Vršl se v soboto zvečer dne 29. aprila v društveni dvorani na Boydsvillu, pričetek ob 7. uri. Joaeph Snoy, 13. To in ono iz Clevelanda Cleveiand. — Se nekaj o po-pokojnem Andreju Obedu. Rojen je bil v Cerknu na Primorskem, to je blizu gorenjske o-zlroma jugoslovanske meje. Po kojnl je mnogokrat tožil, ker tujec, posebno pa fašizem tepta tiste njegove in obenem tudi na še kraje iiv brezobzirno zatira naše ljudi gospodarsko, politično in kulturno. Težko je bilo pokojnemu pri srcu — in težko jo nam! Kot sem že zadnjič pisal, je bil pokojni Andrej član dveh podpornih društev, Napreja SNPJ in Lunder-Adsmiča SSPZ. kakor tudi član kluba 27 JSZ. Tu di prej, ko je živel po drugih naselbinah, je bil zvest član teh organizacij. Ne glede na svojo visoko starost — ob smrti je bil star 70 let — In ne glede na to, da je bil bolehen, je prišel skoraj na vssko sejo. Predlagal a-li podpiral je vse predloge, ki so PONDEUEK, 17 KrancoAl premier Daladier govori kontrole nad Mastrijami. Hanl višje drla« ne zbornice o potrebi večje vladne bili v korist naprsni In dobri atvari.' Kot je razvidne, je bil udarjen od vlaka, ko ja a nekim rojakom korakal ob pragi. Ampak dotični rojak ne ve skoraj nič povedati o nesreči. Ve le to, da je on sam ušel vlaku s skokom na drugo stran proge, pokojni Andy pa je ostal zadaj. Njegov spremljevalec je šel kar naprej in ne ve nič o nesreči. Pokojni je imel samo majhen udarec nad očesom. Zapušča soprogo Marijo in štiri otroke — aiaova Cirila in Jacoba ter hčer Thereao, omoženo Cerkvenik, in Rosie. o-moženo Salamont. Vsi štirje 1-majo gostilne ali trgovine. Pokojniku gre priznanja, da je svoje otroke vzgojil v poštenem in naprednem duhu. Njega bomo močno pogrešali pri priredbah in na sejah. Blag mu spomin! Danes, ko to pišem, 12. aprila, gre sneg, piha burja pa mraz pritiska. Zadnji dnevi pa so bili lepi, posebno velika noč. Res ludna sprememba. Našega Barbiča "najsvetejši" (!) še niso uničili. Tudi ga te niso spravili ob službo, še /edno voti poulično po St. Clair-u. Ne verjamem, da so tako močni in tako vplivni, da bi kaj lapravili. So pa dovolj zagri-*ni. Toda ne vsi. Mnogo njih pristašev'se z njimi ne strinja, »osebno ne v tem primeru, in lih močno obsojajo. To slišim, ko hodim med raznimi ljudmi. Pa tudi je gotovo, da pametni in pošteni katoličani se nikdar ie morejo strinjati ali odobravati take zlobnoati in hinkvšči-ie. Tako se nf pasejo duše! Posebno ne po Kristusovem nauku. Vem pa tudi, da ti gospod-je ne dajo prav nič na te nauke. Oni čakajo samo fašiziha in ivoje inkvizicije. Barbiču pa tole: Dasi se nismo strinjali z nekaterimi njegovimi dopisi v preteklosti, se pa sedaj strinjamo s temi dopi-li in z njegovim poštenim bojem, ?ri katerem mu pomagamo. Prav nič strahu, Frank! Dokler človek pošteno živi, se nima ničesar bati, dokler je še kaj svjo-jode v deželi. Tvoji In tudi naši lasprotniki so s tem svojim nepoštenim početjem prišli v kašo. tedaj se zvijajo, toda so se prežel očitno pokazali, kaj so. Kar si pisal glede pogrebov, iem pred teti že tudi jaz nekaj «ličnega pisal v imenu našega iruštva. Pisal si pošteno in prav. Okrajni čaa je že, da se glede tega nekaj stori, in to posebno v večjih mestih-kot so Cleveland, Chicago, Milwaukee, Detroit in drugod, kjer je veliko članstva SNPJ in drugih naših taprednih organizacij. Zamisliti in organizirati je treba zadru Ine pogrebne zavode. Kjer pa tega ni mogoče, naj se naredi pogodba s pogrebni kom, ki je pripravljen dati srednje vrste postrežbo po najnižji ceni. S tem ne mislim nič osebnega ali sovražnega napram pogrebni kom. Vsakdo skuša živeti po svoje. Ampak treba je napraviti konec s pretiranimi računi, posebno s pretiranimi cenami za krste. Naj navedem samo en slučaj, ki se je zgodil pri našem društvu in katerega lahko dokažem. V tovarni je zadel mrtvoud našega člana L. C. Ta nepričakovana nesreča je seveda hudo za dela vso družino, da niso mogli tresno misliti. K soprogi je prišel pogrebnik, ki ji je pričel sladko in hinavsko govoriti, da je bil pokojnik dober mož in o-če in da bo treba aranžirati nekoliko boljši pogreb itd. Prišel je tudi duhovnik, ki je govoril v istem smislu, češ ds je bil pokojni dober katoličan in nekdaj tudi cerkveni mož (po sili). Žena, vsa zmešana od nepričakovane nesreče, je obema prikimala. Vsaj tako je našemu tajniku povedals po pogrebu, ko je prejela vse račune. In koliko, mislite, so znašali? Nič manj ko $990! Od smrtnine $1000 je sama prejela le deset dolarjev!! Ja, bratje, pogreb j« bil ailno katoliški. Blagoslovov nič koliko. Dva duhovnika ¡n strežnik so prišli v hišo žalosti in potem na pokopališče. Sprevod je vodila katoliška godba. V cerkvi peta maša z leviti. (Ranjki ni dosti dal za take stvari, ampak je bil katoličan največ radi ljudi, med katerimi je živel.) Kot mi je tajnik povedal, se je tista žena jokala, ko so ji pre-dloiili take račune. Na tajnlko-vo pripombo, da je ssma v to pri-volila, je jokaje in skoraj v jezi odgovbrila. da ji ni nihče sveto-vi l.atni verzi, da "poet živi, tal. K sreči je bilo ozračje mir- ?a ~ Z* je da sem zopet ^ J" fl J id^nje lit? ™ "T V™rj6 h™ ^ ul f K° £ no, ker bi se bil sicer požar raz- p^ aUri oče. Dobili smo kre- "ZrZ ^stvartanie se ie udajal "bavljico: V KranJu *mo i«*al na smrtni poatelji in mu je širil tudi na sosednja poslopja, ^o^ J^irUZ SN- Z™ pijaTklr Z melTna ^ v Nakl<> koli»* vrni' '-tvaški znoj oblival čelo, tedaj Gasilci so se že okrog 11. vrnili. ^ ¿lanico v mladinski od- "tfovo »dravje in gmotne raz-1"' - - ^^ m I"Prl P°*,ed v An0 Jalnov0> kl Ogenj je nastal v Radajsovi delek. Jednota torej še napre- mere seveda usodne poaledice kuhinji, najbrž zaradi pokvarje- duje, ker gledajo člani za na- Kako je preživel zadnja leta v,. , , ,, , ... i i. . .. . . . ne*a dimnika. K« je »Mo «o- Lridek. ^anju in kako «a je tedanje ft* fi^ * ^ tU<" ** * reti, so bili domačini le legli. So-1 M „ek.j me«ci aem piaal. | meičanatvo -prejelo med». ^l^TLvido večini nimajo lastne zemlje, pa so mnogi padli poslednja leta v obupno revščino. Iz zgodovine rudnika I tpd je zgradila za rudarje de-V letih 1854—1886 je na me- lavsko kolonijo in 465 samskih kjer je danes votlina rud- stanovanj. Večina teh hišic je Ikega dnevnega kopa, obra-1 danes prazna in opuščena. • vala steklarna. Pri kopanju te-j y8e daje žalostno sliko ko-eljev za tovarno so delavci na-1 grškemu rudniku tudi na zu-li na premog in steklarna je|naj> p^jiji so danes v okolici Uko preskrbljena na lahek I ^nika rudarji, ki bi mimoido-in s kurivom. Lastniki 8te-j¿ega potnika pozdravili s tradi-rne so bili trije bratje Ran" 1 cionalnim rudarskim pozdravom: gerji. Ker so sami kopali le 1 ««sre¿no !M Enostavno zaradi te-iko premoga, da so krili potre-1 ker 80 u8iužbenci danes svoje steklarne, so se USta-|tAk0 maloštevilni, da jih težko ila razna manjša premogov-1 srečai ... in še ti, ki so ostali podjetja, ki so na obronkih j pri ^nlku, često "praznujejo." unje dnevnega kopa pridobi- V€likan8Ui bager, ki je nekoč i premog; med njimi je bil I ^elal na dnevnem kopu, je mo-i samostan usmiljenk. V »o-1 raia uprava rudnika prodati za ini steklarne so ae kmalu I __ st&ro ¿elezo . . . Tudi jamski lile prve rudarske rodbine in I je8> ga je upraVa rudnika ku-872 je rudarska naselbina do- povala po 180 do 140 din za kub. ie lastno ljudsko šolo. meter, ne gre več tako izdatno ta 1887 je kočevski premo-1 v prodajo kakor včasih. Ker so op kupila dunajska Laender-|Se radi tega zmanjšala tudi dela k za 425,000 goldinarjev. Že |v gozdovih, je razumljivo, da je kasneje pa je preíel v last I tudi tu izgubilo mnogo pridnih je lastnice Trboveljske pre-1 slovenskih rok delo in zaslužek, okopne družbe. Ko je bila I Toda navzlic temu ne moremo zgrajena železnica Grosup- trditi, da bi bil obstoj rudnika Kočevje, se je zdel obstoj v Kočevju že izgubljen. Ako bi Inika zagotovljen, saj je bila najj gospodarski in politični takrat — in je še danes — posvetili večjo pažnjo zgra-eznica glavni odjemalec kd- d¡tvi železniške proge Kočevje-skega premoga. V letu, ko je gufek, hi je bila že pred let tala lastnica rudnika TPD, so I transirana wi uzakonjena, a do cocevski rudarji že tudi usta- realizacije b rili lastno Bratsko skladnico. ge 8ama po sebi povedala tudi eiuj strokovnih podatkov produkcija kočevskega premogo emogovna kotlina ima Ob-e ^"Pna peaem ne samo tisti Letna produkcija se giblje rudarjev, ki si v potu svojega 24.000 in 100,000 tonami, obraza služijo svoj črni kruh glo-po zaposlitvi. boko v jgških, ampak še bolj ^udnik ima lastno električno ^ ¿^^JHlh ^^zl trii) na dva rnrnu «trni« iw> sklh Slovencev, ki Jin je z za > KS i" 1300 KS 7. »tojem obratovanja v koie%akem r ^^LutW 'udn,ku obiskal v njihovih mrz- ^ i« «na p,r .r«» k. ÍU 1Hl domovlh ^ Zat° je Kiji. ki Je J P°treba- da He dobave ,koiev* .n: ,ahll) J JZ^ ^rr in ski Premogokop zviAajo. obenem klMe. kjer ne naklada v va- nim koi,v,klm Slovencem. Lojze Zupane. Ä2i ^rj^i- * id» - j«. i tem.j^»^^^ i sir» TÄ::: ^ i „ želi na svetu. Za nas je to premisleka vredno. Kapitalisem neusmiljeno odira brez razlike na mišljenje in vero. Naše unije, o- ri • n v latarega reiima na l>unaju je pri- dpomin na YT€S€Tna tekel k Preüemu. ki je tedaj mo. ral ie po malen» poleiavati, nje-i4 gov najboljii kranjaki prijatelj V iiranjü Karel Florian in mu sporoeil no- ... 1M , vico. Preieren ae je padea selo Ni bilo poniianja, razodara-1 r^v^em, deja) p. je, da je pri- hom ostelji, ter gdč. Marija j« bila borna. Da bi ohranil llv- l^^r iM« io ustanovila Roo«aova, ki je hči Albinine ae- Mjenjske Prešernove spomine, jo Januarja 184^ je ustanovna| C^L^I,—J |4brai ieta isso tedanji katehet ua kranjaki gimnaziji Tomo Zupan Prešernovo zapuščino in o-premi! s njo na avojem gradiču močno opekel po obrazu. Smrt aajHtarejšega Kamničanal tem, se je takoj pričela gonja Kamnik, 24. marca. Danes proti prizadetim članom. To se je v Kamniku umrl najstarejši N« vrtilo toliko časa, da se je po- meščan, Andrej Slejko. Dočakal »rečilo zatreti poftojanko PMW r visoko ZrLt 98 let Doma "akar se je njen organizator o- vlada podeielsko advokaturo v e^U^Vrhnja pri Vipavi S k™» do glavnega predsednika Kranju, ki jo je sprejel 22. ju- koder je v r^dosU večkrat pri- 0®anicha v Chicago, on pa do lija 1846 dr. France Prešeren. ________________ haial v Kamnik prodajat južno WiUiama Greena, ki je zadevo V drugi polovici septembra Ut Wia 80proga Jakoba Jalena I na Okroglem pri Kranju aobo, sadje ootem na je par let delal tiral Pred zve2ni delftViki odbor, istega leta je prišel peanik v mlajšega, gostilničarja pri Jele- katero je Imenoval "Prešernovo na Tirolskem in Nižje Avstrij- Vladni delavski odbor je odre- Kranj "s trebuhom za kruhom . nu> Rodbini Jalen In Prohlnar aobo". Ta soba je bila vsakomur skem v rudnikih Pred 57 leti dil preiskavo, ki se ie vršila za- S" seboj je privedel sestro «Ca- ^ bili tedaj med naj ugled nej-1 na ogled in nešteti posetnlkl so teti se je stalno naselil v Kamni- dnji teden v Pittaburghu, v sre- tro in pisarja Andreja Rudolfa, umj v Kranju. Ana Jalen Je bi- imeli priliko videti posteljo, na cu kjer si ie ustanovil dom in dišču tukajšnjega premogovne- nezakonskega sina Andreja 8mo- ha Mi0 bistra lena, o kateri Je kateri je amrtnl sen sajel našega "Pri Vipavcu" Zvečer je obisko- ga okrožja. Vodil jo je pokrajin- leta. Stanovanje je najel na te- Prej^n rekel, da je edina iena pesniškega prvaka. To je čisto val trgovine s pleteno košaro, aki delavski odbor iz Kansas Ci- danjem zgornjem trgu v hiši, ki v Kranju, s katsro ae lahko du- preproata, temnorjava postelja. odorl trgovino z iužnim sadjem I tyja in dobil jasne podatke o je bila tedaj laat Franca May- hovno pogovarja. Zato ni čudno, kakršne še danes nahajamo na boLto obloženo z raznimi dobro- vsej zadevi, mogoče še več kot erja (danes je lastnik trgovec Lj, ^ jt najv#e fadrševal v Ja- kmetih. Sicer pa Je vaakomur, ki uS in s svojim or^inalnim Je pričakoval. Matija Kokl). SUnovanje dveh ,enov| ^.tilni, kjer je našel o- L| je ogledal poateljo, nehote nimorjem in duhovitostjo razve- Kako je pri Lewisovi uniji, je sob je imel v današnji Prešerno- Mbo, kl jf razumela vso Prešer- prišlo na misel, kako se Je Preši- vpiii murKikatero družini zraven javnosti znano. Bodi tiho in pla- vi ulici, odvetniško pissrno pa novo bol in trpljenje ter tudi ren, ki Je bil vendar precsj velik, nI nTmtvil dobro kupčijo Sko- čaj, je njegovo pravilo in ukaz v Uti hiši, toda v današnji Blei- Prii#Pna M pfanlka. Njej js »ploh mogel pretegiiltl v Uko rn nol Stoletia ie Andrej Sleiko članstvu. Kljub temu pa se še wsisovi ulici. V kratkem tal • Prešeren vedno nosil peami, ka- kratki ix>ateljl. Na poatelji Je ro pol stoletja je Anarej owjao^ l ^ ui .L. «k.-»^ tiUn^in «lnuti I *— i. —napis: "Do peanlkove amrti dr. Fran Prešernova, do l. 1880 nostra mu Alenke, od I. 1880 prof. Hi __ „ , _ _ _ Tomo Zupanova lastnina." Nad»- «nomin^H T\Jti ol vsTnekdlnii I no akcijo obeh rudarskih unij. I m^a Šokliča iz Kranja. Med svo-1 kepJa ^ bilo vedno polno alad-||je je Imel msgr. Tomo Zupan v i^nti I Vprašanje naatan«, ali je skup- je stranke je mogel šteti najod- Uortkov in fig, ki Jih Je pridno tej aobi še oaUlo Prešernovo na akcija sploh mogoča pri abso- ličnejšte trgovce In lndustrijce ¿^j kranjsko otročad. Ko so lastnino, in sloer ie milo, omaro, lutistih? Imamo prokleto sla- v Kranju, Tržiču, na 8avl pri ga otroci ugledali na ulici, so Jo dva stola in kavln mlinček. NaJ-be skušnje s Uko akcijo. Ti bo- Jesenicah, dalje zemljiška gospo- takoj ucvrli ta nJim, on pa Je večja zanimivost U sobe pa jt ' di Še Uko odkrit in povej svoje darstva (pl. Pagliaruzzlja, An- meUl med nje fige in sladkorje, bila bres dvoma krasno isreilja-prepričanje in boš imel kmalu tona Zoisa, blejsko graščino), pa tftko je vedno naatala okrog na akrinjica is trdega les«, v ka-skupno akcijo — z lopato po gla- tudi duhovščino in kmetsko pre- ^gn g„eča in prerivanje za | teri so shranjena Prešernova pivi. bivalstvo. sladkarije, Otroci ao ga vselej (Nadaljevanje « 2. strani.) j vladni delavski odbor je bil Družabno življenje se je sicer klicali: "Dohtar, fig!" val in jo podučil. In zakaj ne bi tukaj ves teden in zabeležil vse ravno ob Prešernovem prihodu S seboj pa Je imel Prešeren organizacija imela svoj ali za- podatke. Te je poslal v Washing- v Kranj razgibalo in istega leta običajno tudi polno pisalnih 11-družni pogrebni zavod, ki bi šči- ton, kjer bodo končno odločali. v jeseni se je ustanovilo bralno ,tov In na te j« vedno napisal til ljudi in jih varoval pred pre- Seveda, ako med tem čaaom ne društvo in zabavno društvo Ka- kak verz ali opombo In Je potem krogu vrezani stihi: 'Sem dol tiranimi cenami? Dotična žena bo delavski zakon postal le krpa z|na, kl Je imelo avojo prostore te liste s verzi delil med otroke, go upal In ae bal, slovo sem upu jO to spoznala, toda prepozno, papirja, ker na delu ao sile, ki na Mestnem trgu. Tu se je seats- Kranjčani so pravili, da bi bil strahu dal. Srečen Je le U, kdor Spoznali smo tudi mnogi drugi, hočejo vzeti Še to malo, kar ima jal tudi Prešeren z ožjimi znan- Prešeren največji bogataš v 1 g Bogomilo up sreče onstran gro- Mi ki vidimo in slišimo o ts- delavec. (Za amendiranje te po- ci. Tedanja kranjaka malome-1 Kranju, ako bi imel toliko de Glasovi iz naselbini sms in spričevala. Ta skrinjica Je umetniško delo rezbarja, kl je svojo umetnost ponesel v grob. Z režij s na je v natodnih orna ment Ih, aredi katerih so v V povojnih letih, ko je bi-I kapaciteta rudnika na višku, I odvažala k «eparacije na na-»"«•e premog v vagončkih Požar v celjaki okolici Celje, 26. marca. — J>ne 25. 1,1 lokomotiva^ danes* ko"je Imarca "žarelo nebo v smeri itovanjp v zastoju opravlja- proti Galiciji pri Celju. Gasilci k* delo konji. -------------- |udnik ima za svoje potrebe r. mi*»rKko, tesarsko, klju-"**rHko in kovaško delavnl-jegova rešilna postaja je o-ES z najmodernejšimi «¡fki za reševanje v jami •«^čenih rudarjev. Spretne- * ftvu ^»nje rudniške u- kateri Ktoji na ¿€|u ini. I-ipužič, pa je pripiaati v „1 i1 r^i,ni lK>8Uii več n' Mo potrebno stopiti « J0. nedavnega je bilo »n. v-jami ročno, pod ***** Pa se je pričela ^'^Pno mehanizirati, t. j. naprave so bile iz-■ hl«-ktričniml pHpo- klh izkušniah ie naša dolžnost, «tave ae najbolj prizadeva Am#- ščanska družba je Prešerna č - „arja, kolikor Uh listkov Je raz- da si nomagamo ^ t^ bi ne rlška delavska federacija, katere M.mo kot apretnega Jur - dajal med otroke. Bi Je jako mi nik^n iSnien kai in kako del je tudi PMW in katera se je „ta. duhovitega šaJJivca in pri- darežljiv in sato, dasiravno Je Kdor hSe wtS veliko vsoto v ta namen zvezala z organizira- godnega satirika, toda razumel imel dobro vpeljano advokaturo, za pogreb, ^vobolo mu Prav nim velekapitalom.-Ured.) ga ni nihče 8volxKlou«nlh nazo. n, tako glede tistih, ki hočejo biti Omenim naj tudi, da sem že rov tudi v Kranju ni več izpre- p|| jf razdal med reveže in o- cerkveno pokoi)ani. Ampak po- približno 40 let v Kansasu, toda menil. Kranjaki meščani so ga Uroke. irebno je daTe da prilika lju- še nisem dočakal, da bi bile do- smatrali ^brezverca čeprav da- V Prešernu, kakor rečenj dem da se obvarujejo pred pre- mače luže suhe na spomlad ka- nea vemo, da je bil globoko veren Kranjčani niso vicfcl pesnila h Urnimi fn oderu k mi cenami, kor ao letos. Poštenega dežja že in ga pojmujemo kot panteista, »o se celo norčevali iz nekaterih Toliko o tem. Mislim, da me vsa- nismo imeli od lanskega avgusta, ki je vsrkal vase velika človeška pesmi, pač pa so v nJem videli kdo razumi tako d« se upravičeno bojimo, veraka Iskanja. Br«veMtvo ao odlilnegt advokata n pošUnja- Pri slavnem cesarskem delu da bomo leU)H imeli hudo sušo. mu Kranjčani očIUU jJodvaem ka, k nI nikdar nobene pravde WPA udnje čase odslavljajo de- Mlada drevesca ie sedaj nimajo zaradi tega, ker ni nikdar hodil »ubil in je vsako krivično tož- ba v prsih hran L" , Prešernove Zapuščina bo prešla zdaj v Prešernov rodai dem v Vrbi. Poljska st pripravlja na obrambo Bojazen pred Hitlerjevim napadom lavce vse križem. Ne samo nedr-1 vlage pri koreninah. Prihodnji žavljanov, ampak tudi državlja- mesec pri nas navadno le nasto-ne mlade in sUre. Ne samo ta- pi vročina, ki bo še to malo vla ke, ki imajo Se kakšne druge do- ge, kar jo ima zemlja, v par hodke v družini, marveč tudi U- dneh posušila, potem bo veter ke, ki imajo družino, dva tri pa zopet nosil penek po zraku, male otroke in nobenih dohod-1 Jacol> Baloh, 281 kov. _ _ _ _ To se godi v najbogatejši de- AGOTRAJTE ZA PROeVETOl k maši, bo zavrnil. Komur Je Prešeren frw l'jan». Kki. tlet ■'•vskega rudnika upravnike, ki ao Tur. V premogokop v »/J "kJel| M ohratova- B iUr/,TrrpoUU' Otekel j, , int. Persoglio in rniL ^ Priljubljeni u-1 mt ^^Ja Liputič, ki šel cerkovnik zaíHra gi^na cer- , p^mu pojavilo silno irrr ^^rii J^ÍSS Z. h g« J« kital v krčmo^in mu pUAa to- y obu PrtkomfPno „ Ja zarček vfna, češ naj gre sanj ma- v(jgjM| |J||¿j (n J# uko |)f|Ät| h|- VarAava, PoljaU, 16. apr. — Medtem ko ae J. kranjska I pravdo odrekel o tem ao ljudje I ^ ^^^nslj" noblesa udeleževala ob nedeljah Ukoj vedeli, da je na ožnlkovl ■ gumunljl kot nadaljnl enajste maše, je šel Prešeren sa atrani nepoštenje in krivica ^ ^^^ kl ,ma uiU-mo do cerkvenih vrat, nato pa je oh||p , - yJtJ fa||-liino agrealjo, zaeno pa uvll v krčmo naaproti. Ko je pri- y predwMlllj#m letu življenja se je pričela pripravljati na o-šel cerkovnik zapira J f tajna «j# |>ri4viIII pojavilo silno brsmbo. .------—— i>Mi«N>n —t . t .. .i Ngdaljnj« i«te ao bile inisva- ne k orožju, dasi Poljska še nti-polaga z armado milijon mož. tro Ulesno hirsti. Nekega veče-IVojni minister je naznanil, da ra v (>oletju 1848 Je prišel ka- bodo vpoklicani v armado tudi kor po navadi v Jalnovo gostil- fantje v starosti 18, T» in 20 let. no. Bil je izredno potrt in na ( Nemško čeU so koncentrlra-, .vprašanja domačih sploh ni od- no v bližini poljske msje v treh v kokrško predmestje je Pioše- f0Vtrjg| temveč Je »smo za- krajih — v Uuenbergu, na na-ren naalovil 14. maja na deželni mil,j^no ^dal predse in nepre- aprol ni strani pristanišč nega me-prezidij krepak protast, ki ga J« Ltano praznil kartončke (takrat- aU Gdytlija v polJ»k«ro koridor-podpisalo 90 meščanov. Kot pa n- mer(| 2 d0 omeniea a pean I km-Im |K>d-pinom In podpial kranjskih tne ščanov je v gubernijalnem arhivu Narodnega muzeja v Ljub-Ijanl. Prvi enaki hiranja V tem letu ao se že pokazali ravno zadrgnil zanko okrog vratu. Z besedami: "Gospod doktor, kaj fm vendar delate!" Je planila k nJemu In preprečila tragično namero, Ko se je Prešeren 110 tem dogodku «pet po. Javil v Jalnovl gootllnl, se je Šo llf kakor po navadi Da N mučni dogodek nekoliko ublatit, je ta- V Varšavi slutijo, da bo Hitler kmalu zahteval pnalJučiUv »danska k Nemčiji. Poljski poslanik Jooef Llpskl v Berlinu jo Ml Informiran, da bodo nemške čete vkorakale v (¡dansko 20. prlla, 'jfg' B . | Člani družin (»oolanikov An-glie, Francije, Belgija In drugih držav so odpotovali domov. Zunanji trgovci v Varšavi se tudi prtprsvljajo na odhod. Uradniki v pol)«krm 1 poslaništvu f Berlinu 00 bili Inotruiranl. noj pošljejo V irm trIU www r'""" ——" --------. . ." - . . ¿_ .„L. J.-..« prvi maki felrsnja, podcu'H pri prvem obisku s nasme*;»voje knt in otroiw «omov. ^ PEOSVITA SIGRID DSDSET t JENNY. g ROMAN ZU ROMAN P-Ur*»Ü Frfa Alkr—kt Í& "Kje im dela vajin. uče. kaj?" "Nu Brut Udu." "Na Brustadu, aha — ni to nasproti šoli?" Tako je šel |*>menek «fm pa tja. Neumai, nevedni odrasli mot je apraševal in apraševal kakor odrasli zmerom govore z otroci. Odra-ali sprašuje, mali pa. ki ao tako polni modrosti, a« meiikuje posvetujejo ter a pridržkom razodevajo le toliko, kolikor ae jim zdi umestno. Z roko v roki au zdirjaJa po pratenih tleh pod rjastorjavimi rakitami ob deročem potoku, potem ko ju je odložil. Gledal je nekaj čaaa za njima, nato pa je dal obrniti ia ae odpeljal pro-ti avojemu cilju. Doma je bila tiati večer bralna ura. Ingeborg, njegova aeatra. je nedela v kotu onkraj stare brezove omare ter z ekautično bledim obrazom in z jeklenoainjimi bleščečimi očani poslušala .čevljarskega mojstra iz Fridrikastada, ki je govoril o milonti. Nato je planila pokonci ter izpovedala svojo veroizpo\ed, vsa trepetajoča od strasti. Ingeborg, njegova zala. »veža sestra! Kako je bila divja svoj čas. kako je ljubila plea in zabavo! In branje in učenje! Ko je delal v mestu. jI je moral pošiljati knjige in brošure ter po dvakrat na teden v zavitkih Socijalnega demokrata. Vae je hotela vedeti in mati Nato. ko ji je bilo trideset let. je bila prebujena. Zdaj pa jI je tekel jezik. — Z vso svojo ljubeznijo je obsula malega bratovega sinčka Anderaa Ur malo deklico, ki so jo imeli pri sebi na reji, neko nezakonsko punčko iz Kristjanije. Z bliskajočimi se očmi jima je pripovedovala o Jezusu, prijatelju otrok. Naslednji dan je sneiilo. On je povabil o-troke v kinematograf, v neko malo mestece, pol milje hoda odtod. Dirjali so vzdolž kamenitega nasipa med jalovim gozdom in njivami. Vse je bilo aivo-belo od mokrega marčnega snega — samo sledovi nj|h stopinj so ae temno črtali za njimi. On ae je akušal zaplesti v pomenek z otroci — spraševal je, oni pa so odgovarjali premišljeno In pridržano. Na poti domov pa so bili otroci tisti, ki so spraševali. In on jim je ves polaskan izčrpno odgovarjal, brez pridržka. Videli so cowboye v Arizoni in kokosovo trgaUv na Filipinih. On pa ae je razvnel in napel vse kriplje, da bi jim pošteno razložil in da ne bi kje obtičal. • i Ah pomlad, pomlad. ' Tudi Ukrat je bila pomlad, ko se je peljal ž njima dvema, z Jenny in s Frančiško, v VI-Urbo. Ona je sedela tam vsa vitka v svoji črni o-~~ bleki in strmela skozi okno. Kako velike in sive so bile njene oči — natančno se jih je spominjal. Preko campagne — tam, kjer ni bilo razvalin, ki bi priUzale turisU, marveč sem pa tja v večjih presledkih samo kako sesuta, brezlika in brezimna gmota zidu, ali pa Um tod kak manjši zakupni dvorec z dvema pinijama in par šiljastimi kopicami slame pred hišo — Um so podili viharni oblaki sivočrne, razcefrane pajčolane dežja preko puatih, * rjavih daljav. Črede ovac so se stisnile skupaj doli v dolini, kjer je sUi ob potoku Um pa Um kak majhen trnjev grmič. Nato je zavozil vlak med gorake grebene in gozdove, mimo hrastovega gozda z visokimi, ravnimi debli, kjer je cvetelo vse belo in plavo in rumeno med sUrim, velim listjem, kakor doma. Bele anemone, bele in žveplenorumene trobentice. Njo je imelo, da bi izstopila in si jih natrgala, je dejala — jih kar venomer nabirala in nabirala pod tem padajočim dežjem, pod mokrimi vejami sredi premočenega listja. "Saj je kakor pomlad doma", je rekla. Snežilo je tam — moker siv pomladnji sneg je ležal po jarkih in vejah, ki so ležale po tleh, Ur se Ulli v svetlih curkih. Cvetlice so pove-šale k tom svoje zaprU čaše, mokre in težke od blaU. Majhni hudourniki so žuboreli po pobočjih Ur polzeli pod železniškim tirom. Tam pa je bila voda od prsti vsa rdečkasU kakor rja. Nato je pričel udarjati dež na okna kupeja, jih zastrl Ur pritiskal dim lokomotive k tlom. Kesneje se je malo zjasnilo, rahel svit se je razprostrl preko dolin in z gozdovi poraslih reber, megla se je umaknila za gore. On je zložil nekaj, svojih stvari v enega izmed kovčkov obeh mladih deklet. Zvečer, ko se je domislil, sU se že pričeli razpravljati. Smejali sU se in čebljali Um notri, ko je prišel in potrkal na njuna vrata. Jenny je za spoznanje odprla ter mu skozi špranjo pomolila, za kar je prosil. Na sebi je imela česalno jopico, s kratkimi rokavci, lako da je bila njena drobna,. bela laket gola. Njega je zamikalo, da bi jo obsul s poljubi, a' se ie je samo enkrat bežno doUknil in Uko za šalo, da je že U poljub sam prosil oproščenja. Tedaj je bil zaljubljen vanjo. Ko je bil pijan pomladi, vina in Čilega, bičajočega dežja, hlastnih solnčnih pramenov, svoje lastne mladosti in življenjske sile. Mikalo ga je, da bi jo povabil s seboj na ples, to visoko, svetlo dekle, ki se je Uko oprezno smejala, kakor da poskuša neko novo umetnost, ki se ni nikoli prej ukvarjala ž njo. Njo, ki je strmela v svet s svojimi sivimi očmi, resno in koprneče, preko vseh Uh cvetk, ki so se vozili mimo njih in ki bi si jih tako rada natrgala. O, bog nebeški, kako lahko bi bilo vse to—! Znova ga Je pričelo stresati suho, trpko ihUnje. Tudi tisti dan, ko so šli na Montefaiscone, je deževalo, tako da je po kamenitem pločniku kar brizgalo okrog privzdignjenih kril in drobnih gležnjev in nog obeh žena. Kako se je vsa trojica smejala, ko so bredli po strmih, ozkih cestah, ko jim je dež lil nasproti kakor slapovi. Ko so prišli nato na Rocco, grajsko kleč sredi malega starodavnega mesteca, so se razdelili oblaki. "(Konec Jutri) Beg iz Prage— čez Nemčijo Drzen l»eg iz Prage, poln dogodivščin. ne beg nazaj, temveč tako rekoč naprej, proti nemški meji in skozi nemške črte: takšen beg popisuje v naalednjih vrsticah nekdo, ki Ku je doživel na lastni koži. To poročilo priobčujemo kot doku-merit današnjega čaaa, ki ae v njem vsakdanjost in prigoda malone zlivata v eno. V sredo 1&. marca 1939 leta sem ae zbudil nekaj minut pred fl uro zjutraj. Sam ne vem. zakaj, nikoli nisem imel te navade, tisto jutro nem pa zavrtel gumb prt radijskem a|*aratu; za-liAal nem jokav, brezu|»en glas: "Sporazumno n predsednikom republike ImkIo pričele ob 6. uri zjutraj korakati nemške čete na Češko in na Moravsko. Hodite mirni! V*ak |Mi*ku* upora utegne imeti kar najhujše }>oaledica". To IteM'dilo ao oddajali vsaki dve minuti. F.nolfčno ponavljan je istega I »epi edita z iatim Joka vim gla»om je zvenelo atrahot no. Ugotovil «em. da odhaja prvi vlak iz Prage o |m*I| oamih. Tega nem moral ujeti Kar ae je da. lo, »em »tlačil v kovčeg In ae od l*eljal na |MMtajo. Sto In sto I ju di *e je prerivalo pred postajo, VNakdo Je hotel dnapeti do me je pu čeprav takrat do nem* ke meje. Napo«led )e vlak |»oUgnil. A že pri prvi |toaUji od Prage \ Zd;< ah, ji; postajenačvlatvo ohve «tilo »prevodnika, da Je meja zaprta in da nmejo voziti vlak samo do Plzna. Bo, kakor bo. aem al mislil — menim, da je večina mojih sopotnikov enako mislila — peljali ae l>omo, dokler bo šlo. O pol desetih smo se pripeljali v Mzen. Železniški uradniki so iz-avili, da morajo vsi popotniki z vlakom ob 11. uri nazaj v Pra-fo. Pograbil sem svoj kovčeg in jo mahnil po stopnicah. Na zasneženem trgu pred postajo je stal en sam taksi. Mislil »em si: štiri kilometre od tod je meja. z vlakom ob enajstih se bom še zmerom lahko vrnil. Ponudil sem šoferju angleški funt, ako me pripelje do Marljanskih l.azni. Tako sva se odpeljala. Pod viaduktom plzenake železnice so naju že ustavili. Morala sva počakati prevoz nemških vojakov. Bilo jih je na »totine. na tisoče. Na pločnikih »o šumeli gledalci. Cehi. Zenake in moški v črnih oblekah. Ko je bilo rožljanje tan kov In topov mimo in ko je vkorakala pehota^ Je neki Ceh pričel peti himno. Vsi gledalci ho *e odkrili in z glasovi, hripa-viml <»d solz za|>eli narodno him no. To je bilo |M>alednJe petje is umirajte Češkoslovaške. Cesta »e je Izpraznila, odpeljala »va »e proti meji. Na cesti sva U od daleč zagledala češko carl itarno. Pred njo je atal rarinar v značilni zeleni uniformi. Zavrla »v«; zamahnil Je, naj ae odpelji va naprej. Vae avoje življenje ne Imm pozabil tega tragičnega za maha carin»kega uradnika na češki meji. V nJem je leUla re-•Ignacija \M»ga naroda. komaj nekaj ato metrov odtod Je bila poeta v! Jena čez ceeto pregraja. Sredi ceale Je atal ne-ki mladenič a kljukastim kritem na rokatu In ae naalanjal na pitegrajo. Ali ae Je tedaj na lepem tgodil čude*? Ko ava ae prlbliUla, Je dvignil pregrajo Smuknila sva akoei In bila sva v Nemčiji. Potegnil sem iz denarnice svoj potni list; toda mladenič je menil, da ni v bližini nobenega uradnika, ker je meja zaprta, prav zato mi tudi on ne more s pečatom potrditi potnega ista. Hotel sem pa prijaviti svoj denar, da bi ga lahko na drugi strani meje spet izvozil. Tedaj se je mladenič spomnil, da je vi del v carinami takšne listine. Stopili smo noter: napisal mi je potrdilo o denarju in ker n{ bi-o pečata, se je samo podpisal. In tako sva se odpeljala v Nem čl jo. 2e v Tuachkauu, v prvi nem ški vasi, ki smo se skoznjo peljali, so naju ustavili. Kamor sva pogledala — nemško vojaštvo. Nisva se smela peljati da Ije. To je pomenilo, da moram izstopiti. Odločil sem se ostati v vasi. Šofer je »topil k meni, potegnil iz denarnice bankovec, ki sem mu ga bil dal v Pisni, in m ga vrnil: "Nisem va» pripelja do cilja, zato vam denar vra čam." Ni»em utegnil čuditi se potegnil »em ostanek svojih čeških kron iz denarnice in mu Jih stisnil v roke. Solze so mu drle Is oči. ko »em mu med ropotom motorja zaklical: "Pozdravite domovino!" Tunchkau Je do 1. oktobra 1938 leta «padal k »Uri Češko-alovaški in je bil odtlej obmej na točka na nemški atrani. Tam aem moral dolgo čakati, vae dotlej, dokler nI vne vojaštvo od korakalo mimo. Neakončne kolone ao ae v atraAnem »neinem vi harju pomikale proti češki me jI. moram, da tudi tu. če- prav te v 'Nemčiji', niaem »likal In ne opazil.................................... ..................... menda le i uradnih poalopij. Stal aem sredi ceste, s kovčegom v roki, kar aem 'Halo, papa—ali ve«, kaj delam sedaj?" na lepem zaslišal pred seboj dva mlada fanta govoriti češki. Kaj ; u je v tem snežnem metežu prignalo venkaj, nisem vedel, a zdajci sta sUla pred menoj in drznil sem se ju nagovoriti: "Nazdar, občane!" ('Zdravo, občan!'). Zdelo se je, ko da ju , e ta češki bratski pozdrav pre-ninil ko blisk. V nekaj minuUh smo se razumeli. Od nekod »ta pripeljala lojtrnice, pokrila moj covčeg z odejo in ga porabila za kozla, jaz sem se pa stisnil zadaj v voz in si visoko zavihal ovratnik suknje. In že smo se pelja-i v snežni meUž, vse dalje in dalje v Nemčijo. Ne vem, kako dolgo je trajalo, da smo mogli po napisu na obcestni deski dognati, do smo v rManu. Od ondod je vozil avtobus do Marijanskih Lažni. Poslovil sem se od svojih Cehov n se odpeljal v Marijanske Lažni. Tam sem izvedel, da je ve» železniški promet usUvljen, da so oblasti zaplenile vsa vozila in avtomobile, da moram torej o-stati tam, kjer sem, ker mi pač drugo ne ostane. Potruditi »em se moral, da čim prej dospem do najbližje meje in čeznjo' iz Nemčije, kajti že v nekaj urah )i mogle oblasti izdati odredbo, ci bi lastnikom češkega potnega ista onemogočile prehod čez mejo. V. tem času je namreč, ka-rager, nihče se ni od,nje poslovil in najbolj skrit kotiček v oddelku si je izbrala. A U sveži obrazek pod preprostim klobuč-com je bil tako brez skrivnosti in poln veselega pričakovanja, da ga je skoraj sram postalo njegovih misli. Zato se je lahko pri-donil in jo vprašal: "Ali sme okno ostati odprto?" "Seveda, prosim," se je nasmehnila. Ce sta dva mlada človeka sama v oddelku, se kmalu razplete pogovor. Na nekem ovinku je njena majhna torbica padla a (lopi. V»a pisana vsebina se je skotalila iz nje: škatlica za puder, beležnica, robček — in vozni liat$ir Smehljaje se ji je pomagal pobirati. Slučajno je dobil v roke vozni listek. "0, midva imava pa isti cilj. In zdaj tudi vem za vzrok vašega potovanja . .." "Ali znate brati misli?" "Tisto ne, a domišljam si, da sem dober poznavalec ljudi. Po vaši obleki sodeč ste športnica in zdaj se peljete na velike tekme. Drži? Jaz sem namreč tudi tja namenjen. Ce dovolite, Drager, pri moštvu tekačev." "Herbert Drager?" Navdušena mu je segla v roko. "Nemara hočete po prvih težkih dneh še prvenstvo odnesti? Jaz sem Hilda Frahmova, iz ženske skupine, tekla bom na tisoč metrov. Oče me ni hotel pustiti tja — zato sem mu ušla in zdaj se peljem za svojo skupino ... To se bo jezil, ko bo dobil zvečer moje pi-smo. Ali ni res, vi, gospod Drager, in jaz, vendar ne moreva pustiti svojih moštev na cedilu?" a Komaj osem in štirideset ur ji je ostalo za trening, potlej se je bilo treba udeležiti odločilnega teka na tisoč metrov. Bili so krasni dnevi. Vsepovsod so jo navdušeno pozdravljali. Sonce je prijiekalo na tekališ-če. Hilda je stula v vrsti s svojimi nasprotnicami. Zastave so plapolale, ljudje so vzklikali, godba je igrala koračnico — strel, znamenje za start. Hilda je napela mišice, kolikor jih je mogla. Zdirjala je naprej ... kaj je bilo dane» z njo? Videla je samo mimobežečo sliko. Tretja — sla bo! Naprej! A če si je še tako prizadevala, razdalja se ni hotela zmanjšati. Ob robu tekališ-Ča je bežala mimo nje mnotica ljudi kakor ena sama lisa oblek in glav. Izgubljena? Ne. ne, tega ne »me doživeti. Tehnika — ji je kovalo v možganih. Naprej, paprej, dirjaj, toUju srce ... |n pni dve pred njo »U ostali zadaj. Hildina odlična tehnika je bila splošno znana — zmagoslaven krik — trak na cilju se Je pred H i Ido pretrgal in t« korake za njo Je bila druga na cilju! Prvi Ji je čestital Drager. "Od vas bi ae še takšen star «ajec. kakršen sem jat, uUgnil maraičeaa naučiti r Ta pohvala je bilo najlepše pri vae J zmagi, e Tri ure je potlej preoblečena sUla na cilju in gledala tekmovalce. Zmerom iznova so ji vzklikali. Drager si je že po petdesetih metrih zagotovi) prvo mesto. Prožen kakor plemenit konj, smotern kakor stroj je vseskozi vodil. Bilo je brez dvoma — niti odlični IUlijan za njim ga ni mogel dohiteti. Njegova zmaga je lažja od moje! je ponosno premišljevala Hilda. Se dve minuti in končal je. Bravo Drager, bravo Drager! je kričala s sto tisoči ljudi ... in Drager je na lepem skočil vstran: Oko je komaj zasledovalo dogodke. Zdelo »e je, da »e je spodUknil in že v naslednjem trenutku je padel. Prihitel je zdravnik, ga nekoliko potipal in zmajal z glavo. "Da, prijatelj, roka je šla. V mavec jo bo treba dati. Smola!" Hilda je zaihtela. "In prav vam se je moralo to zgoditi ... Vi ste edini pravi zmagovalec!" 'To pa ne, gospodična Frah-nova. Ampak, dekle, proč s solzami — veselite se vendar svoje zmage ..." "Zdaj . . . zdaj se ne morem več!" "Dekle, poslušajte!" Z zdravo roko je objel njeno glavo. "Poglejte me. Saj me vendar še niti ne poznate . . . Kaj, zdi se mi — povej no, ali bi hotela z menoj uresničiti prav drzen načrt? Z risanjem zdaj tako in Uko ne bo nič. Roka me zdaj Še ne bo u-bogala. 2e dolgo imam v mislih, da bi v Berlinu ustanovil šolo za trening. Samo tovarišice mi še manjka — in prvakinja v teku na tisoč metrov bi bila prava bomba za kaj takšnega!" Njene oči so se omračile. "Da, lahko bi že bila — tovari-šica." "In več ?" je vprašal skoraj še-petaje. Videl je, kako je narahlo pobe-sila svojo svetlolaso glavico; pri-žel jo je nase. "Au — na roko sem pozabil! Ljubim te, dekletce, to sem vedel že od prvega trenutka v vlaku. Midva bova skupaj že ugnala življenje, kajne . . .?" Pk, pk, so napravili časnikarski fotografski aparati in zaroka zmagovalke na tisoč metrov z bivšim mojstrom v teku je bila za časopise zapečatena. Vsi o-krog njiju so se smejali — in obstali z odprtimi usti .. . neki gospod se je prerival skozi množico. "Gospod!" Frahm se je v vsej veličini svoje očetovske časti postavil pred Dragerja. "Ta prizor! Pustite mojo hčer, sicer vam skočim na vrat... ta neumnost, ta bedasti šport . . . "Oh, oče! se je Hilda polaska-la očetu, ali ne veš? Zmagovalka sem v teku!" "In razen tega," je pristavil Drager, "zmagovalka nad dosedanjim mojstrom — in to sem jaz. Edina posledica, ki jo morem izvajati je, da vas prosim za roko vaše hčere, gospod Frahm. Sicer me pa veseli, da se niste u-strašili dolgega potovanja!" PONDEUEK v^. Očka Frahm ješeniZ^ hal čez današnjo neua£i2 no, a svojega ponosa ni iS prav zaUjiti za sv0jim ,> čim obrazom. Pod njegovih zorstvom so Dragerja «JL? bolnišnico. Večer pred S'1 je Hildin oče sedel movalcev v baru. "Ampak vaša hči S Frahm,;; je dejal, «to v«^ "Saj sem vedel, da bo Drv. se je samozavestno m Frahm. "Zato sem pa DriJr * kaj!" In.drugI du^M bi verjel, da je bilo res. humor «Vi imate nov° k uharico r "Danes sem dobil v juhi h las, prej pa vselej svetlega* "Ne, kuharica je Uta" 4« 7»» "Samo lase si je dala prek vati." ^ a Pametnejši Dva gospoda, ki se nista a gla videti, sU se srečala ni, ozki brvi. Prvi je šel narav« proti drugemu in mu osornot-k.........-...............................drešt* .......j «>.........................................G- dr**«" *......" t)..............ft. dre*" ......... ......................................... ............................... Dršave............... Nov nrtafnlk... •«•«•»••»i