Največji alovenaki dnevnik v Združenih državah Vetfa za vse leto ... $6.00 Za pol leta • • • • • $3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA* list slovenskih delavcev v Ameriki TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered aa Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 182)9. TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 199. — STEV. 199. NEW YORK, MONDAY, AUGUST 26, 1935. — PONEDELJEK, 26. AVGUSTA 1935. VOLUME XT,m. — LETNIK YT.TTT. ABESINIJA BO IZPRAZNILA SVOJO PRESTOLICO ANGLEŠKE BOJNE LADJE V SREDOZEMSKEM MORJU SO PRIPRAVLJENE ZA VSAK SLUČAJ Cesar je ukaza! prebivalstvu zapustiti Addis Aba-— Pričakujejo zračni napad na glavno me- »to. — Angleške ladje na potu proti Suezu. — Haile Selassie ponudil Italiji deželo v nakup. ADDIS ABEBA, Abesinija, 25. avgusta. — Cesar Haile Selassie je ukazal civilnemu prebivalstvu da tekom enega tedna zapusti glavno mesto. Cesar je mnenja, da bo Italija najprej z aeroplani napadla Addis Ababo. Obenem je tudi cesar odredil, da morajo biti vse dragocenosti skrite v podzemskih zakladnicah. Cesarjev ukaz je presenetil 1 20,000 prebivalcev abesinske prestolice. Amerikanci in drugi tujci so mirni, ker še vedno upajo, da bo Liga narodov odvrnila pretečo vojno. Mnogo trgovcev je že pričelo odvažati svoje blago. Civilno prebivalstvo odhaja iz mesta v oddaljene kraje. LONDON, Anglija, 25. avgusta. — Ministri, ki so še ostali v Londonu, so imeli pod predsedstvom namestnika angl. ministrskega predsednika Ramsay MacDonalda kabinetno sejo glede položaja v Vzhodni Afriki. Poleg MacDonalda so bili na seji zunanji minister sir Samuel Hoare, finančni minister Neville Chamberlain, prvi lord admiralitete admiral sir Bolton Eyres Monsell in vojni minister viscount Halifax. Od časa do časa so bili na sejo poklicani višji uradniki raznih ministrstev. Po seji je bilo izdano povelje, da ladja za aeroplane Furious odpluje v Sredozemsko morje. Vse ladje sredozemske mornarice, ki se nahajajo na Malti, nalagajo provijant in municijo. Mornarica je dobila ukaz, da je pripravljena na odhod. Zunanji minister Hoare je odpotoval na počitnice v Norfolk, MacDonald na Škotsko, ministrski predsednik Baldwin pa se nahaja na počitnicah v Franciji. Tudi stotnik Eden je na počitnicah in se bo vrnil v torek v London, kakor tudi zunanji minister Hoare in bosta oba ostala v Londonu. Vojni in mornariški minister pa sta v svojih uradih. ADDIS ABABA, Abesinija, 25. avgusta. — Cesar Haile Selassie, ki je pred nekaj dnevi odredil smrtno kazen za vsakega Abesinca, ki bi napedel kakega Italijana, je odredil vse, da odvrne vsako nevarnost, da bi Abesinija zažgala smodnik afriške vojne. In Italiji je ponudil v nakup provinco Aussa ter upa, da bo s tem odvrnil vojno. Cesar je ukazal zapreti vse berače v Addis Aba-bi, da ne bi nadlegovali tujcev. Amerikancem-je dal zagotovilo, da bodo imeli varno spremstvo v slučaju, da bo treba zapustiti glavno mesto. Provinca Aussa, ki jo je Haile Selassie ponudil Italiji v nakup, leži med vzhodnim pobočjem abesinske gorske planote in francosko Somalijo. Ako bo Italija sprejela to ponudbo in provinco kupila, bo cesar porabil denar za osvobojenje sužnjev, za šole, ceste in bolnišnice. Vsi Abesinci od 1 5. pa do 80. leta so pripravljeni na vojno. Četudi ni bilo izdano mobilizacijsko povelje, vendar je vojska pripravljena, da takoj stopi sovražniku nasproti. Splošna mobilizacija bo šele tedaj, kadar bo cesar jahal belega konja, da prevzame vrhovno poveljstvo nad svojo armado. Deževna doba se vedno konča proti koncu septembra in do tedaj vojevanje ni mogoče. VALETA, Malta, 25. avgusta. — SI. septembrom bodo vse angleške bojne ladje blizu Sueškega kanala. Ladje bodo zapustile 29* avgusta Mal- Amerika je poslala Moskvi protest VLADA B0 SKUŠALA _OŽIVITI NRA Nekateri kongresni voditelji so odločno proti temu, češ, da je najvišje sodišče izpregovo-rilo zadnjo besedo. Washington, D. C., 25. avgusta. — Predsednikova izjava, o-polnoma zalila. Veliki nalivi so KRIZAVJUG0SL. MINISTRSTVU Velika razlika v mišljenju ministrov glede Hrvatske. — Odstopili so trije ministri. Beograd, Jugoslavija, 25. avgusta. — Trije ministri Stoja-dinovičevega kabineta, Nikola Prcka, Ljudevit Auer in Ignacij Stefanovič, so regentu princu Pavlu podali svojo ostavko. Ta ministrska kriza malo pred sejo Male antante in malo pred naznanjenim odhodom ministrskega predsednika Stoja-dinoviča v Pariz in London, kjer je nameraval rešiti važno finančne probleme, je znak resnega nasprotstva med ministri glede hrvatskega vprašanja. Odstopivši ministri, katere podpira "močni mož*' Jugoslavije. vojni minister general Pero Zivkovič, so nezadovoljni z vstanovitvijo Jugoslovanske radikalne zveze, čije predsednik je ministrski predse*mik Stojadinovič. Toda Stojadinovič noče odstopiti, kakor je odstopil Bogoljub .Teftič v sličnem slučaju. Smatra se za dovolj močnega, da se postavi tudi proti generalu Živkoviču. Odvisno je od regenta princa Pavla, da odloči, ako naj sedanji kabinet še dalje ostane, ali pa ho sestavljen nevtralni kabinet, ki bo voilil nove volitve. Iz raznih krajev Hrvatsk«* in Dalmacije še vedno prihajajo poročila o spopadih med hrvatsko opozicijo in državnimi oblastmi. V dosedanjih spopadih je bilo ubitih že več ljudi, mnogo več pa je ranjenih. SMRTNA KAZEN ZA ALBANSKE UPORNIKE Tirana, Albanija, 25. avgusta. — Zaradi udeležbe pri vstaji 15. avgusta je bilo 11 orožnikov obsojenih na smrt. Eden je bil obsojen na dosmrtno ječo, eden pa na 15 let ječe. Trije so bili oproščeni. Beograd, Jugoslavija, 25. avgusta. — Poročila iz Tirane naznanjajo, da je bil aretiran nadomestni profekt v Tirani Idriz L ju ga in več orožnikov in da so bili v več mestih odstavljeni orožniški poveljniki. KONFERENCA NIMA USPEHA Paragvajska in bolivij-ska delegacija se ne more zediniti. — Ameriški delegat Gibson je odpotoval v Brazilijo. povzročili največjo, povoden j od leta 1882. Kalkuta, Indija, 25. avgusta. — Nad 10.000 ljudi je brez strehe, ko je voda zalila 200 kvadratnih milj ozemlja v Burd-wan okraju v Bengal i ji. to ter se bodo postavile okoli 400 milj od sredozemskega vhoda v kanal. Največ ladij bo v Aleksandriji v Egiptu, med njimi največje ladje Revenge in Valiant, ladja za aeroplane Glorius in druge ladje. Rušilci in sub-marini pa bodo ostali na Malti. Ravno tako bodo poslane ladje v Rdeče morje, da varujejo Sueški kanal z nasprotne strani. Buenos Aires, Argentina, 25. avgusta. — Mirovna konferenca glede Cliaco je začasno prenehala, ne da bi bila kdaj resno pričela s svojim delom. Ameriški delegat Hugh Gibson se je vrnil na svoje poslaniško mesto v Brazilijo in dva bolivijska delegata Ban t ista Saavedra in Juan Maria Zalles sta se vrnila v La Paz, da vodita politično opozicijo proti predsedniku Te-jada Sorzano. Ako bo konferenca obvarovana razpada, je odvisno od resnega prizadevanja petih južnoameriških držav, da obdrže konferenco. Posebno se za to prizadeva Argentina,, katero podpirajo Brazilija, C'ile, Peru in Urugvaj. Bolivijska in paragvajska delegacija pa sta zavzeli v vseh točkah skrajno nasprotno stališče. Bolivija je zagrozila, da preneha z demobilizacijo, ako Paragvaj ne sprejme boli vi j-skih mirovnih pobojev. Paragvaj pa je zapretil, da bo pomagal bolivijski provinci Santa CVuz. da se razglasi za neodvisno državo, ako Bolivija ne sprejme paragvajskili pogojev. Te pretnje so bile izrečene, ne da bi bila bolivijska ali pa paragvajska delegacija naznanila svoje zahteve. Konferenca ima poglavitni namen dovesti Bolivijo in Paragvaj do sporazuma glede štirih poglavitnih vprašanj: 1. določiti mejo med Bolivijo in Paragvajem v Cliaco Boreal; 2. izmenjava vojnih ujetnikov; 3. postaviti mednarodno komisijo, da odloči glede odgovornosti za vojno in za vojno odškodnino in 4. postaviti gospodarsko vlado na j>odlagi prijateljske, trgovske in mornariške pogodbe. Konferenca je najprej pričela razpravljati o izmenjavi vojnih ujetnikov in takoj je zadela na nepremagljive ovire. Paragvaj je takoj odklonil razpravljati glede izpustitve 25.000 boli v ij skill vojnih ujetnikov, dokler ni podpisana mirovna pogodba. Takoj nato je pričela konferenca razpravljati o tem, katera država je zakriivla vojno in bi vsled tega morala plačati vojno odškodnino. Generalni tajnik konfercnce je naznanil, da se bo konferenca zopet sestala, kakor pride med Bolivijo in Paragvajem do kakega sporazuma glede medsebojnih zahtev. NASTALA JE RESNA NEVARNOST, DA BODO 0DN0ŠAJI PREKINJENI WASHINGTON, D. C., 25. avgusta. — Ameriški poslanik v Moskvi je izročil sovjetskim oblastim noto, katero smatrajo nekateri kot ostro svarilo, da bodo Združene države preklicale priznanje Sovjetske unije, če ne bo sovjetska vlada takoj storila potrebnih korakov, da preneha komunistična agitacija v Združenih državah. ——— — Vlada Združenih držav —- je rečeno v noti — javno izjavlja, da bodo nastale najrevnejše posledice, če vlada Sovjetske unije noče ali ne more v bodoče preprečiti činov, ki so v popolnem nasprotju z obljubo, ki jo je dala Združenim državam. Senator Dickinson, eden največjih nasprotnikov priznanja Sovjetske unije, je rekel: — Kdor se z zlodjem igra, mora biti pripravljen na posledice. Sedaj je jasno, da smo s priznanjem Rusije storili veliko napako. Napovedane trgovine nu poleg tega smo pa dali boljševikom priliko, da prihajajo sem ter neovirano propagirajo med našim narodom svoje ideje. LAŠKI KRALJ NA MANEVRIH Viktor Emanuel potuje kot v resnični vojni. — Veliko zanimanje z a "skrivnostno divizijo". Bol can, Italija, 25. avgusta. — Potujoč pod okolščinnmi v vojni je prišel kralj Viktor Emanuel v Bolcan, da si ogleda največje manevre, ki naj dože-nejo, ako more Italija zapreti svoja "zadnja vrata," ko bo druga vojska vdrla v Abesini-jo. Vlak je nerazsvetljen In tilio pripeljal v Villazzano. Tam bo ostal kralj en dan. dokler se ne prično manevri. Mussolinijev prihod je bil odložen do ponedeljka. Vsa pozornost je obrnjena na "skrivonstno divizijo** v Trentu, ki je vsa motorizirana 111 je glavna opora italijanske armade v obrambi severne meje. Ta divizija je naj-popolnejše mehaniziran vojni stroj. Ima močne in nagle tanke, oklopne avtomobile za strojne pušk«4 in infanterijo na oklo-pnih avtomobilih. Ta divizija se ho vežbala v goratih krajih Tirolske in če se — Predsednik naj takoj prekine diplomatske odnošaje s Sovjetsko unijo — je rekel republikanski poslanec Tinki tam. — Predsednik je v gotovih ozirih prepočasen ter ne skrbi dovolj za zaščito Združenih držav in njenih ustanov. — Sovjetska unija je unija teroristov. Odkar je priznana, in tega je že nad dve leti — jo prelomila vsako obljubo, ki jo je dal Litvinov, da bi izposloval priznanje. Izza priznanja se ruski teroristi dejanski bore proti Združenim državam in njenim ustanovam. V tej deželi je cela mreža njihovih organiza- . , v , v .-i cij, čijrh svrha je nasilno str- lzkaze, da je uspesna, tedaj bo- . ... . , „, v .. , J 1 . . i moglaviti vlado Združenih dr- AMSRIKANEC ARETIRAN. Budimpešta, 25. avgusta. — Na zahtevo poljskih oblasti je bil tukaj aretiran William Paar ki je ameriški državljan. Baje so mu dokazali sleparijo z vrednostnimi papirji. do isto taktiko porabili v vojni z Abesinijo. Bolcan je bil celo noč temen. (Vz razsvetljena okna so nalepili črn in moder papir. Vse poulične svetilke so bile zagrnjene kot bi mesto pričakovalo sovražni napad iz zraka. Dunaj, Avstrija, 25. avgusta. — Avstrijski vladni krogi z velikim zanimanjem zasledujejo italijanske manevre pri "zadnjih vratih" Avstrije, ker jih smatrajo za Mussolinijevo svarilo kanclerju Hitlerju, da naj pusti Avstrijo v miru, kadar bo Italija zapletena v vojno v Afriki. Med Avstrijo in Nemčijo je prišlo zoj>et do resnega spora. Nemško časopisje je zopet pričelo napadati Sehuschniggovo vlado in radio postaje zopet po-zivljejo avstrijski narod, da se pridruži nazijem. Nemške oblasti ioorganizlijejo avstrijsko legijo v Nemčiji. Ta legija se je zaprisegla, da strmoglavi avstrijsko vlado in priklopi Avstrijo k Nemčiji. To legijo je na mednarodni pritisk Hitler razpustil, toda sedaj jo je zopet oživil. za v. Kon grešnik McRevnolds, predsednik zborničnega odbora za zunanje zadeve, je dejal, da ga ni nota nič presenetila ter jo smatra za upravičeno. — Po mojih informacijah ja sovjetska vlada prekršila vso svoje obljube glede lievmešava-nja, ki jih je dala, da je izposlo* vala priznanje. McRevnolds je dostavil, da je že vnaprej vedel, da bo diplomatskih odnosa je v med Združenimi državami in Sovjetsko unijo kmalu konec. Ameriška vlada je nameravala zgraditi v Moskvi krasno palačo za ameriško poslaništvo, toda tozadevni načrti so bili že pred več meseci opuščeni. Državni department je natančno poučen, kaj so govorili ameriški delegati na kongresu Tretje intemacijonale v Moskvi. Ameriški delegaciji je naee-» loval Earl Browder, ganeralnf tajnik komunistične stranke V! Združenih državah. Advertise in 'Glas Naroda" ^ iff If Jt Bft DA" a Glas Naroda" OwMd ud Publish«* fey lUHWOC PUBLISHING COMPANY 14 L. Bcnedtk, Timl of tbors offteen: Stow Yfk City. N, X. GLAS NABOB! (V«icg mt the Peapic) Mrvj Pay Bgcept •"•■•»•"•M"«« •». • M $6,00 k pol feU ..............M |8jQ0 Za New YoHt mm. oeie leto ...... f7.9ft Za pol leta ........................98.60 Za inoaeutro as eelo teto «7.00 Za pol Wi......................9SJ0 Subscription Yearly «4.00 Advertisement on "Qlaa Naroda" lsbajs ▼mM dan Uvemil nedelj la praaalkor._ ferea podpisa in osebnosti se ne prlobCuJejo. Denar naj se blagovoli H po Money Order. Pri spremwiM kraja naročnikov, prosimo, da as ■ tndl prajtajs fetralUče nasaanl, da bltreja najdemo g^gte BIS W. 18th Stresi, New I CHtfeM S—SS74 BL X. DRAGOCEN IZRAZ Ameriški narod je prejšnja leta vztrepetal ob besedi 44kriza". S krizami je imel namreč britke izkušnje. Ki •iiza je pomenila ustavljen je obratov, pomanjkanje denarja, visoke cene za življenjske potrebščine in druge slione šibe, ki tepejo preklvsean delavski »loj. Ko je leta 1929 zagrmelo, »o se vodilni ameriški krojni skrbno izogibali izraau "kriza" in so skušali dopovedati prebivalstvu, da to ni nikakšna kriza, pač pa "depresija". Izraz "depresija" ni imel ničesar Strahotnega v sebi. Kaj kmalu se je pa izkazalo, kla je sedanja depresija grozot ne jša in strašne jša kot so bile vse krize, kar jili pozna ameriška zgodovina. Slično igro z izrazi so zaceli sedaj uganjati v Evropi. Tako se je naprimer porodila v glavi nekega francoskega državnika imenitna ideja, da bi bilo treba najti za "vojno" »drugo besedo, pa bi bilo zapleteno abesinsko vprašanje rešeno. Ako bi Mussolini napovedal Albesiniji "vojno",'bi morala i>roti njemu nastopiti Lga narodov. Povsem drugače bi pa 'bilo, če rečemo namesto "vojna" "kazenska okspedicija" ali "policijska odredba". — Kaj je vojna? — vprašuje francoski »državnik- — Japonskega pohoda v Mandžuriji ni-so označili z besedo "vojna". Čemu bi torej rekli "vojna" tistemu, kar se bo odigralo med Italijo in Abetsinijo ? Stvar je pa mogoče še drugače obrniti. Nefci prebrisani francoski Idiplomat je mnenja, da ni nič nemogočega, če bo morala nastopiti pred Ligo narodov Abesinija, ne pa Italija kot obtoženka. Ministra Laval in Bclen sta rekla prejšnjo nedeljo ita lijanskemu delegatu Pompeju Aloisiju, da popolnoma razumevata željo Italije po razširjenju. Laval je namignil Mussolini ju, .da bi bilo dosti bolje, če pošlje Italija Pompeja Aloisija tot svojega zastopnika k Ligi kakor pa da bi izstopila iz nje. In tako se utegne zgoditi, da 'bo dne 4. septembra nastopila Italija v Žene-vi 'kot tožiteljica. Abesinskega cesarja Ibo označila kot slabega in nevarnega soseda, čigar vojaštvo je že parkrat napadlo italijanske Straže v Somaliji in Eritreji. S takim sosefctom kot je aibesinski cesar Italija sploh ne more izhajati. In tako se utegne zgoditi, da bo Abesi-nija izbacnena iz Lige narodov- NBW YORK, MONDAY, AUGUST 26, 1935. THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. A. POGLED V ADDIS ABEBO DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. W JUGOSLAVIJO Za $ 2.75____________Din. 10« $ SJU ___________Din. 299 t 1M _____Din. S*0 $11.75_____Din. S90 mM______Din. lMfe H7M__Din. 2MB V ITAUJO I B.SB .......... Ur 1« fWJ»_________Ur Stt .iwwhhiiwmiimm • iihp WB.2t .......... Ur 1MB »176.— .......... IM 2BBB $263.— -------- Ur KER BE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OOR1 ALI DOLI TSČJUl OMflkOT kot ali lirah dovoljujemo Ae bolje posofe. BSPLAOlLA ▼ AMKKISKIB DOLABUDB hodM t dlnexjltt T. Sa $ m- • $ B.7B flBJi ■.... IIM«l ....r-%*«.. $41.20 SLOVEN1C PUBLISHING COMFSHY »GU« N«ro ulicah, čital nemoralne romane, zahajal v kino, kjer je gledal apaške filme. Znanje, ki si ga je fantič na ta način pridobil, je spravil v de- "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo Hsta ne pošiljamo. janje. Ker je ta mladi izprijc-nec za svoje podvige rabil precej denarja, je sklenil, da okra-de svojega gospodarja. Ta sklep je tudi storil. Da pa ne bi imel pri tem svojem delu ovir, je sklenil tudi spraviti s sveta svojega sovajenea Ilijo Miliča, s katerim je skupaj stanoval tik izza trgovskega lokala. Ko je trgovčev bratranec Milič trdno zaspal, je loletni Stojano-vič pristopil k njemu z nožem v roki ter mu prerezal £rlo. f'im je nesrečni vajenec izdihnil, era je Stoja novi č vlekel v trgovski lokal, da tam polil s par litri bencina, zažgral ter nato še pokril z veliko kadjo. Ko je opravil to strašno delo, je vlomil v gospodarjevo miznico ter tam ukradel fiO.OOO Din, nakar se je izgubil v noč. Gospodar, ki je, kakor običajno, prišel ob določeni uri v svojo trgovino, je naletel na grozovit prizor. Lokal je bil zavit v «*ost oblak dima. ki je smrdel po ožganem mesu. Na sredo lokala je bila pri vlečena velika kad. pod katero je ležalo vse ožgano truplo nesrečnega vajenca. Na lice mesta je prišla policija, ki je pričela s preiskavo. Kako pokvarjen je bil mladi iSto-janovič, se vidi iz tega, da je hotel policijo prevarati na ta način, da je z bencinom zažil je prepričan, da bi ga na ta način policija ne mogla identificirati. Mladi zločinec je hotel policiji prikazati ta zločin na ta način, kakor da je nesrečna žrtev vajenec Milič umoril resničnega zločinca Žarka Stojanoviča. To potrjuje tudi pismo, ki ga je mladi pokvarjenec pustil v lokalu, v katerem je falzificiral podpis svoje žrtve. Policijski orjrani so izjavili, da v naši kri-ininialistiki ni bil še zabeležen tak zločin. Niti najbolj zakrknjen zločinec ni poizknšal, da bi umor predstavil tako, da bi verovali, da je on ubit, a morilec da je pobegnil. Takih slučajev je v svetovni kriminalis-tiki samo nekoliko. Policijski organi so poslali na zločinčevo sled ves svoj aparat. Mladi zločinec je takoj pobegnil iz Bel-grada ter ga je policija zasledila popoldne v Smederevu in ga takoj odpeljala v Belgrad. Vas, kjer 17 let ni bilo nobene tatvine. V Zubetincn v knjaževskem okolišu sta nedavno vaška nočna čuvaja slišala ropot iz poslopja kmečke zadruge ter opazila dva moža, ki sta bežala iz zadružnega poslopja. Vlomilca sta se izgubila v temi in potem so ugotovili, da sta odnesla iz zadružnih prostorov precej blaga in nekaj tisočakov. Tatova brez dvoma nista bila domačina, zakaj ta tatvina je bila v tej vasi prva v vsem povojnem času. Važno za potovanje. Kdor j* MKMjM potovati v ttari kraj ob' dobili koga od tam, j« potrebno, da 34 poučen v vseh stvareh. V sled naie dolgoletne skušnje Tam eamoremo dati najboljša pojasnila tU tudi vse potrebno preskrbeti, da jo potovanje udobno in hitro. Zato so eaupno obrnite na nas ea vsa pojasnil*. Mi preskrbimo vse, bodiH prošnje to povratna dovoljenja, potne liste, vitejt in sploh vse, kar jt ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, m kar je i/lavno, ta najmanjše stroške. Nedršavtjani noj no odlašptjo do zadnjega trenutkat ker prodno se dobi io Washmgtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. PHitt torej takoj oa breopUBm navodila in taooiavljo-me Vam, da bo*t* poetni t* udobno potovak. SLOVENIC PUBLISHING CO. (TRAVEL BUREAU 216 Wet 18th Street New York, N. Y. i'lALlJANSKO JUNAŠTVO O italijanskem junaštvu vedo dosti povedati — Italijani. Italijani so še vedno in povsod zmagali, če so bili pa slučajno 'kdaj poraženi, je bilo poraza krivo slabo vreme. Trinajst italijanskih ofenziv ob Soči se je izjalovilo vsled deževja. Ko so leta 1918 začeli prodirati iproti Piavi, je bila vsled hudih nalivov reka tako narasla, da niso mogli dovolj naglo preko nje in jih je padlo dosti Avstrijcem v roke. Tudi v Abesiniji bo Italijanom delalo slabo vreme velika neprilike. Če bi ne bilo slabega vremena, in če bi bil sovražnik brez orožja, bi bila Lahom zmaga že vnaprej zajamčena. Si( •er so jm Italijani junaki, da ga jim ni para na svetu. Za vzgled njihovega junaštva prečitajte sledeče poroči-io. ki sem «?a posnel iz staro-krajskih listov: — PRKTEP Z VOJAKI RADI SLOVENSKE PESMI V ŽAGI PRI BOVCU Gorica, 30. junija, 1935. — V Žagi pri Bovcu tabori že dalj časa 110. komapnija 1). alpimskega bataljona "eivida-le". V nedeljo 3 0. junija so si priredili vojaki v hiši pri Žagarju Francu št. 90 zabavo s plesom. Te zabave se je udeležilo 30 vojakov in 4 nižji oficirji ter več domačih fantov. Ko so ao po plesu nekoliko razživeli, so pričeli domači fantje prepevati -lovenske pesmi. Neki ^sergente", ki je splošno osovražen in znan po sli rovosti je pričel psovati ia zmerjati in zahtevati, da prenehajo s slovenskim petjem. Nastalo je splošno prerekanje. Nekateri izmed domačih, ki so uvideli nevarnost, so ta-kaj zapustili veselieni prostor, tako da so ostali le štirje slovenski fantje, ki so nadaljevali s prerekanjem. Ne dolgo po tem je nastal pretep, .katerega posledica je bila sledeča. Udeležilo se ga je 30 vojakov s 4 nižjimi oficirji, proti 4 domačim fantom. "Sergente", ki je izzival je ostal z dvakrat zlomljeno roko in razrezanim obrazom, trije italijanci so obležali, da so jiii morali odpeljati v bolnico. — Štirje domači pa so izginili. Vojaška patrola je takoj nato dala alarm s strelom in kmalu se je pričela splošna racija po vasi. Aretirali so 8 fantov od katerih so 4 takoj izpustili, ostali štiri pa so odpeljali v zapore v Gorico in kot se govori, se jim obeta posebno sodišče v Rimu. Aretirani so bili sledeči: — Alojz Kutin, Anton Pičulin, dva bratranca, z enakim imenom, Franca Rota. Preiskava se še vedno nadaljuje in stalno prihajajo razni višji vojaški m policijski oblastniki. Vojaki pa se ne upajo hoditi drugače po vasi kot v gručah, primemo oboroženi in s povečanim strahom. Ali ste že čitali kakšen lepši primer laškega junaštva. Štirje slovenski fantje proti tridesetim italijanskim vojakom in štiripi nižjim častnikom. Pa so štirje vseh štiriintrideset pošteno naklestili. Na podlagi tega prav lahko doženete, kakšna bi bila posledica morebitne vojne med Italijo in Jugoslavijo. Italijani lahko govore o svoji slavni preteklosti, o knlturi, napredka, patriotramn, o lepi bodoenoseti in o vsem, kar hočejo, le o svqjem junaštvu n^j lepo molče. " GLAS NARODA NEW YORK, MONDAY, AUGWT 26, 1935. THE LARGEST SLOVENE DAILT IN U. 8. "A. J. HOGG AN: OPOLNOČI BOS UMRL "Opolnoči bom umrl!" je zaječal Idsworth in se še bolj pogreznil v naslanjač. "Hunt mi to venomer zatrjuje, bodi po telefonu ali pismeno ali brzojavno." Idsworth je dvignil glavo, obraz mu je bil spa cen, oči so mu ležale globoko v jamicah in so bile zmedene. Nato je iK)novil z drhtečim glasom: "Vsako uro dobim grožnjo. Ali veste, kaj je to, gospod ?" " Pomirite se, gospod Idsworth," je dejal policijski nadzornik in mu položil roko na ramo. "Verujte mi, da ste na varnem. Saj je kar nemogoče, da bi se mogel kdo splaziti skozi kordon detektivov in stražnikov, iki so krog vaše hiše. Sleherni vhod, da tudi dimniki in strešne line so zastraženi. Od vrha do tal smo preiskali hišo. Okna te sobe in vrata strožijo moji najboljši možje." Milijonar Charles Idsworth je utrujeno zmajal z glavo. — "Če pravi Hunt, da bom moral opolnoči umreti, ni nobene sile na svetu, ki bi me rešila!" "Dobro. Vzemimo, da hi mogel nepričakovano udreti Hunt v hišo. Tedaj bo imel o-pravka še z menoj in z najinim prijateljem doktorjem Hav-rowom," je dodal nadzornik MacNab in se pomenljivo potapljal po naprsni vzboklini, kjer je bil samokres. Nato je dejal tretjemu, ki je bil v sobi: "Ali ne, doktor!" Harrow, policijski zdravnik, ki je z zanimanjem opazoval dragoceno Idsworthovo zbirko kitajskih vaz, se je okrenii. Resno so mu zrle njegove sve-llomodre oči izpod košatih o-brvi. Radi 'belih brk in 'bele bradice in radi gostiti belili las je bil človek, da si mu lah- ko zaupal in ga spoštoval in ,ie bil nadvse vreden odgovorne naloge, ki mu je bila poverjena. Prikimal je in tudi on otipal svoj samokres. "Torej?" je vedro pripomnil MacNab. Toda Idswortlia ni ničesar potolažilo. "Na smrt sem obsojen," je mrko dejal. "Oopolnoči bom umrl. Se prej pa se mi bo zmešalo!" "Neumnost!" se je dobrohotno pošalil MaeNab. "Če se je komu zmešalo, se je pač tistemu Huntu, ali ne, doktor?" "Mogoče," je mirno odvrnil Harrow. "Vse zavisi od tega, kako človek gleda na to reč. Če ljudje v mirni dobi morij) drug drugega, je to umor; če iisto delajo v vojni, je junaštvo. Drznem se trditi, da je za Hunta ta dnevna grožnja prav naravna zadeva. On je pač napovedal vojno gospodu Idsworthu. Gospod Idsworth pa presoja zadevo s svojega stališča, torej paČ drugače..." Utihnil je in kakor bi se opravičeval, je nadaljeval: "Saj ni prav, da vam predavam, namesto da bi vas miril." Pokazal je na kup pisem in brzojavk: "To so grožnje, kaj?" "So. Menda jih je tridese:. Klici po telefonu mi pa ponoči jemljejo spanje." Idsworth je vzdrhtel in zaprl oči. Harrow je razgrnil neko pismo in glasno prebral: "Pred štiridesetimi leti si me živega obsodil na smrt! Pred dvajsetimi leti sem iznova začel živeti. A nate nisem nikoli pozabil. Potrpežljivo sem čakal primernega trenutka, da ti \ se povrnem. In zdaj, ko si na višku svoje oblasti in sreče, te bom prav tako hladnokrvno stri, 'kakor si stri ti mene! Dne 19. tega meseca opolnoči moraš umreti! Meni pač ne boš mogel uiti! Tvoja usoda je zapečatena. — Hunt." Tedaj se je Idsworth stresel in se prijel za prsi. Hišna vrata so se hrupno zaprla in glasovi so se zaslišali. "Newton!" je glasno poklical MacNab. ''Tukaj, gospod nadzornik,"' se je zunaj nekdo oglasil. "Kdo je prišel?" "Brzi sel je prinesel neko škatlo, gospod nadzornik." "Odprite jo, a bodite previdni!" Čez nekaj minut je dejal glas: "V škatli je samo neki venec.'' MacNab je odprl vrata. Videl je venee iz zimzelena. Na široki pentlji je bilo: "Charles Idsworth, umrl opolnoči deve-t najstega." Prijateljevega i-mena ni bilo nikjer. Idsworth je začel: "Preden umrjem, bi rad še nekaj priznal. Laže mi bo umreti. Jaz sem morilee!" Harrow je namršil obrvi. "Resnico govorim. Poslu-slušajte. S Hutom sva bila pred štiridesetimi leti prijatelja. Nastavljena sva bila v isti banki. Radi nekega dekleta sva se bila sprla. A ker je dekle potegnilo s Hutom, sem od jeze in ljubosumnosti kar pobesnel in znorel. Razen tega sem imel hude dolgove. Vedel sem, da je blagajnik včasih pozno v noč delal in sem napravil tozadevni načrt. Ko je bil spet nekoč delj v uradu, sem ga u moril. Nato sem del ukradenega denarja skril v Huntovi so bi. Seveda so ga prijeli in radi roparskega umora obsodili na smrt. Slednjič so ga pomi-lostili v dosmrtno ječo. A čez dvajset le so ga izpustili radi njegovega vzornega vedenja v ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti'*? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! ! IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 Bi rani Vsebina: Smrt Mohamed Emilia; Karavana smrti; Na begu v G oropa; Družba Eu Nasr Cena ........................1.50 KRIŽEM PO JUTROV3M 4 knjige. 598 strani. ■ slikami Vsehtna: Jezero smrti; Moj romao ob Nilu; Kako aem t Mekko romal; Pri Čamarih; Med Jezidi Cena —_________________Uf PO DIVJEM S17RDIBT.1 NU 4 knjige. Sf4 rtrani^ ■ slikami Vsebina: Amadija; Beg iz j-«£e; Krona sveta; Med drema ognjema Cena ________________1 JJ# PO DEŽELI SKIPETARJEV 4 knjige, s slikami, 577 strani Vsebina: Brata Al&diija; Koča v soteski; Mirldlt; Ob Vardarju Cena _____________________IM SATAN IN ISKARIOT 12 knjig. • slikami, 1704 strani Vsebina: Izseljenci; Yuma Setar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Almaden; V treh delih sveta; Naročite jih l£hko,pri: KNJIGARNI % 216 West 16th Street - » Izdajalec; Na lovu; Spet na divjem zapadu; Rešeni milijoni; Dediči Cena ....................3.5« V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami. 576 strani Vsebina: Kovač Šimen; Zaroka z zaprekami; V golob-njaku; Mobamedanski svetnik Cena ___________________L50 Izlet v Jugoslavijo se vrši dne 4. septembra na razkošnem Cunardovem parni-ku "Berengaria". Izletnike bo spremljal izvedeni spremljevalec Carl Gentile. Kdor se hoče udeležiti tega izleta, naj ~e pravočasno javi, da mu za-jamcimo prostor. POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York City WINi-TOV V& knjig, s slikami. 1753 strani Vsebina. Prvikrat na divjem zapadu; Za iivljenje; NSo-čl. lepa ilndljanka; Proklestvo zlata; Zn detektiva: Med Komančl in Apači; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Bans Ear; Pri Komančih; Winnetova smrt; Win-netova oporoka Cena ___________ 2 U T I 4 knjige, s slikami. 597 strani Vsebina: Boj z medvedom; Jama draguljev; Končno —: Rlh, in njegova poslednja pet .LSO zaporu. "Ali je tega Hunta mogoče spoznati po kakem vidnem znaku?" "Da," je zašepetal Ids-worth, "na desni lakti ima tetoviranega zmaja.'' Nič več nista mogla govoriti, ker je pristopil MaeNab in se usedel. Čakanje, ki je šlo do mozga, se je nadaljevalo. Deset... enajst... pol polnoči. Mswortli je bil bled ko mrlič in ves spačen v obraz. Strniečili, razgretih oči j>> i*rl Idsworth na kazalca ure, ki sta se neprestano bližala drug drugemu. H a row je slonel pri oknu in si ogledoval 'krasne kristalne \aze. S prstom jo potipal va zo. "Občudujem vaše umetnine, Idsworth," je dejal, da bi ga raztresel. "Čudovite stvari imate." Vzel je vazo v roko, da bi si jo natančneje o-gledal. Tedaj je dejal MacNab: "Polnoči!" Ura je začela biti. In ko so doneli udarci ko zvonjenje po ^obi, se je zaslišal od zunaj strahovit ropot, ko da bi kdo pobija šipe. "Ah!" je zakričal Ids-worth, se 'prijel za prsi in se zgrudil na tla. "Mrtev!" je AZkliknil MacNab in pokleknil kraj Idswortlia. "Srčna kap!" Harrow se je ozrl na črepi-rje na tleh. "Križ božji! Vaza mi je zdrknila z roke in se razbila. Mogoče je še mislil, da jo tisti Hunt...!" MacNab je prikimal: "Žven-ketanje ga je umorilo. A saj vi niste krivi! Slučaj. Ko je začela biti ura, sem se tudi jaz t tresel, dasi imam trdne živce. A tista Huntova grožnja je bila samo trapasta baharija. Saj niti prišel ni." Doktor Harrow je to noč ja-ko nemirno spal. Žarek mesečine je polzel skozi zavese v njegovo sobo in razsvetljeval doktorjevo desno laket. Rokav je bil zdrknil do •komolca. Z bele kože pa se je režal tetoviran zmaj... "Glas Naroda" New York, N. Y. Mlad mučenik. —s-—- Štirinajstletni Harold Pfleger v New Yorku je bil osemkrat operiran, petinsedemdesetkrat so mu primešali krvi, slednjič so mu pa morali odrezati nogo. Bolnišnico je zapustil vesel ter pravi, da bo naprej študiral. Bodočo živijensko pot bo nastopil z istim pogumom kot se je ■boril ž njim proti smrti. ZAROČENCA MILANSKA ZGODBS 17- oTOLETJA Spisal: ALESSAKDEO MANZONI 54 AH da bi, »kakor -pravijo, udarili enkrat po obroču in enlkrat po sodu ter dali nasvetom z irkeoliko strahom večjo učinkovitost, so tudi mislili, kako bi mogli 'kakega upornika dobiti v roke, in to je bila predvsem vloga sodnega poveljnika, o katerem si lahko vsakdo misli, kakšna čuvstva do vstaj in vstašev so ga morala navdajati, ko je vedinar imel en organ metafizične vdolbine obvezan s krpo, namočeno v ranoeelno votlo. Njegovi sleduhi so bili od začetka upora na deJu in oni tako zvani Ambrož Fusella j" bil, kakor je rekel krčmar, preoblečen vohunski poveljnik, ki so ga poslali po mestu samo zato, da zaloti na delu kakega udeleženca, ki ga lahko spozna, si ga zapomni, ga izpazi in ga nato, ko zavlada popoln nočni mir, ali drugi dan zajame. Ko je slišal par besed onega Renzovega govora, je ta človek brž začel računati z njim, ker se mu je zdelo, da bo to primeren in dober kri-vec, prav tak, kakršnega 11111 je bilo treba. Ko je nato videl, da je Renzo popolnoma tuj v mestu, je poskusil mojsterski zamah, da bi ga še čisto gorkega pri vedel v ječo kot v najbolj varno mestno gostišče; toda to mu je iz .podletelo, kakor ste videli. Vendar pa je mogel prinesti domov zanesljivo vest o imenu, priimku in rojstnem kraju ter povrh še stotero drugih lepih, po domnevah pridobljenih novic, tako da so tam, ko je prišel k rem ar praviti kaj ve o Renzu, vedeli že več nego on. Vstopil je v običajno sobo in izpovedal svojo zadevo; kako je prišel k njemu prenočevat neki tujec, ki uiikakor ni hotel raz odet i svojega imena. 44 Storili ste svojo dolžnost, da ste obvestili sodišče," je rekel kazenski notar ter odložil pero, "toda mi smo to že vedeli." — Lepa skrivnost! — je pomislil krčmar. --Za to pa je treba res velikega daru! — "In poznamo tudi," je nadaljeval notar, "njegovo spoštovano ime." — Za vraga, ime? Kako so pa to naredili? — je to pot pomislil krčmar. "Toda vi," je povzel oni z resnim obrazom, "vi nam ne poveste vsega odkrito." "Kaj naj še povem?" "Aj, aj! Mi prav dobro vemo, da je ta človek prinesel v vašo gostilno neko množino u-k rad onega kruha, nasilno ukradenega med plenit vijo in vstajo." "Če{pride kdo skruhom v žepu, kako naj vem, kje ga je vzel? Kajti da govorim kakor ob smrtni uri, to lahko rečem, da sem videl pri njem en sam hlebec." "Že vemo, vedno opravičujete, branite; če bi vas poslušali, so vsi poštenjaki. Kako mor« ti dokazati, da je bil oni kruh pošteno kupljen?" "Kaj naj jaz dokazujem? Jaz nima s tem nič opraviti; jaz krčmarim." "Vendar pa ne boste mogli tajiti, da je bit ta vaš odjemnik tako predrzen, da je govoril žaljive besede proti razglasom ter se grdo in neprimerno norčeval z grbom Njegove Eksco-lence.11 "Prizanesite mi s tem, blagorodje: kako naj bo moj odjemnik, če ga le prvič vidim? Sam vrag — tla spoštljivo govorim — ga je napotil v mojo hišo; in če bi ga poznal, blagorodje, dobro veste, da bi mi ne bilo treba izpraševali ga po njegovem imenu." "Pa v vaši gostilni so se v vaši pričujočuosti govorili ognjeviti govori: drzne besede, uporniški predlogi, mrmranje, vpitije, kriki." "Kako hočete, blagorodje, da jaz pazim na vse neumnosti, kolikor jih pove toliko kriča-Čev, 'ki vsi likratu govore? Jaz moram gledali na svoje koristi, ker jaz sem reven človek. In potem, blagorodje, vi dobro veste, da kdor ima izpodrezan jezik, ima navadno tudi gibčno roko, tem bolj, če jih je lepa četa, in..." "Da, da; pustite jih, naj govore; jutri, jutri boste videli, kako jih te muhe minejo. Kaj mislite?" "Jaz ne mislim ničesar." "Da je kaaialja zagospodovala v Milanu?" "O, seveda!" "Boste videli, boste videli." "Razumem prav dobro: 'kralj bo zmerom kralj; toda kdor bo spet pridobil, ta bo spet pridobil, in ubogega družinskega očeta, seveda ne mika spet pridobivati. Vi, gospoda, imate moč; vam, gospoda, tiče to.* * "Ali imate še mnogo ljudi v hiši?" "Vse mrgoli." "In oni vaš odjemnik, kaj dela? Ali še zmerom hrumi, ščuva ljudi in pripravlja vstaje za jutri?" "Oni tujec, hočete re<^ blagorodje; šel je spat." "Torej imate mnogo ljudi... Dovolj; pazite, da vam ne uide." — Ali naj bom jaz birič — je pomislil krčmar, rekel pa ni ne "da" ne "ne". "Le vrnite se domov in bodite pametni," je povzel notar. "Pameten sem bil jaz vedno. Blagorodje, lahko poveste, ali sem dal kedaj sodišču kaj posla". "In ne mislite, da je sodišče izgubilo svoj«) moč." "Jaz.' Za Boga! Jaz ne mislim ničesar; ja* vršim svoj krčmarski posel." "Stara pesem; nikdar nimate nič drugega, da bi povedali." "Kaj naj drugega povem? Resnica je eua sama." "Dovolj; za sedaj si zabeležimo, kar ste izpovedali; če bo potrebno, boste natančneje poučili sodišče o tem, kar vas bodo morebiti vprašali." "Kaj naj poučujem? Jaz ne vem ničesar; saj komaj vem, kje se me glava drži, od samih mojih skrbi." "Pazite, da mu ne daste oditi." "Upam, da presvetli gospod poveljnik izve, da sem prišel takoj ter storil svojo dolžnost. Poljubljam roke vašemu blagorodju." O prvem svitu je Renzo smrčal že kakih se dom ur in je bil, ubožček, še v najlepšem spanju, kar sta ga nenadoma prebudila dva močna sunka v roke in glas, -ki je pri vznožju postelje zakričal: "Lorenzo Tramaglino!" Zavedel se je, odmaknil roke ter mukoma odprl oči; ob vznožju postelje je zagledal vzrav-nanega, črno oblečenega moža in dva oborožen-ca, ki sta stala vsak na svoji strani pri zglavju. Od začudenja, od tega, da še ni bil dobro prebujen, in od mačka po onom vinu, kakor ve« ste, je prvi hip obstal kakor učaran in ker s« mu je zdelo, da sanja, in mu te sanje niso u-gajale, se je premetaval, kakor bi se hotel popolnoma prebuditi. "No, ali ste že vendar slišali, Lorenzo Tramaglino?" je rekel mož v črnem plašču, ki ni bil nihče drugi nego sinočni notar. "Pokonci torej! Vstanite in pridite z nami." "Lorenzo Tramaglino!" je dejal Renzo Tramaglino. "Kaj naj to pomeni? Kaj hočete od mene? Kdo vam je povedal moje ime?" "Manj besed in brž se spravite!" je rekel eden izmed biričev, ki sta mu stala ob strani, ter ga anova prijel za roko. "Hoj, kakšna preoblastnost pa je to?" je za-vpil Reivzo ter umaknil roko. "Krčmar! Hei, krčmar!" "Ali naj ga odvedeva v srajci?" je rekel zopet prejšnji birič ter se obrnil k notarju. "Ali ste čuli?" je ta vprašal Renza. "Tako tudi naredimo, če nemudoma ne vstanete, da greste z nami." "Pa zakaj?" je dejal Renzo. "Zakaj, vam pove gospod sodni poveljnik." "Jaz? Jaz sem poštenjak; zagrešil nisem ničesar in se čudim... " (Dalje prihodnjič.) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev« Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene se zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" " QL'A 8 V AR V D 2 " NEW YORK, MONDAY, AUGUST 26, 1935. THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V. "8. 1. GREHI OČETOV Roman v dveh zvezkih- Za Glas Naroda priredil I. H PRVI ZVEZEK. 24 Ko pridem domov, je na vzhodu že žarela medla svetloba bodečega se dne. Okoli moje hiše je ležala siva jutranja tišina. Samo odmev mojih korakov se je odbijal ob zidu. Kje more sedaj biti Marta T Že daleč, daleč! Mogoče v Jatobogu? Jutebog! Kako me je ime tega kraja razvesljevalo, kadar sem se vozil proti pribljubljenemu Berlinu! Iz svoje mladosti sem imel v Jutabogu dobrega znanca — kovača, ki je bil razumnejši kot vrag. Sedaj sem tudi jaz postal pameten. Tako zelo so se mi odprle oči, da sem mogel globoko gledati v svoje srce. Tedaj pa se prestrašim. Noč v Berlinu ima skrivnostno postave. Taka postava se mi je tudi zdel fant, ki je stal med vratmi neke hiše. Glavo je naslanjal v kot z navzgor obrnjenim obrazom, kot bi gledal v dva razsvetljena okna moje hiše. Ali niso to bila okna stanovanja gospoda Barke? Začuden še enkrat pogledam bledi fantov obraz. Nato pa grem čez cesto proti hiši. Ko sem že ležal v blazinah, mi oni bledi obraz z ulice nikakor noče iz spomina. To je bil zopet obraz, kekoršnih smo po svojem mnenju že videli več na svetu. Bil je že dan, ko mi slednjič spanec pritisne svoje težke roke na vroče oči. In sanjalo se mi je o tihem fantu z bledim obrazom. Sedaj je bil Martin ljubimec, vstrelil sem ga v dvoboju in curek njegove krvi je padel na mene kot rdeča reka, ki me je hotela potopiti. 8. Poteče več dni, ne da bi mi prišel Albert pred oči. Marje-tino bolniško sobo je zapustil samo, da je nekaj ur počival. Takrat, v oni noči je imel otrok liud napad. sedaj pa je že zopet malo upanja na okrevanje, tako mi je pripovedoval gospod Barka, ko ga nekega večera srečam na dvorišču. Vrnil sem se z izprehoda in sem hotel iti po stopnicah, ko me neka čudna godba pokliče na dvorišče. Črnobradat mož, čegar temna barva na obrazu je izdajala južnega prebivalca, je spretno vlekel harmoniko, medtem ko mlado dekle z drznimi očmi, v italijanski narodni noši, ropoče na bobenčok, katerega izmenoma tolče na dvignjeno koleno in na čelo. Iz vseh oken gledajo ljudje. Otroci in odraščeni ljudje stoje okoli obeh muzikantov. Med gledalci opazim tudi profesorja in njegovo hčer Jožo. Medtem ko mlado dekle na moj pozdrav samo molče prikima, prihiti gospod Barka k meni in mi stisne roko. In tedaj mi pripoveduje o Albertu in Marjeti. Pri tem pa po svoji navadi pritiska naočnike na nos. Ves ta trud pa je bil odveč, kajti naočniki trdno obvise na robu cementne obveze, ki je bila povez-njena čez nos gospoda Barke. Ko govoriva, gospodična Joža pazno ogleduje ono dekle, ki jo z jokajočim glasom pričela neko italijansko narodno pesem, čije besede so bile nerazumljive; samo vedno ponavljajoči se refrain je jasno vdarjal na ušesa: "Ci rived^m'!" Naenkrat pa se gospica Joža obrne z vprašanjem na mene: — Ci rivedrem'! Kaj je to? — Se bomo zopet videli. — Hvala! In zopet obrne obraz k pevki. Toda za njeno radovednost ni več preostajalo časa, kajti ko pevka skonča svojo pesem in prične z bobenčkom pobirati denar, se gospod Barka od mene poslovi ter odide s svojo hčerjo z dvorišča. Nekega prihodnjega dne dobim debelo pismo. Pisal mi ga je Koler in se je glasilo: " Helgoland, 25. junija. Dragi prijatelj in velikodušni podpiratelj: Ako imam iz prejšnjih let še kaj pozabljenih grošev pri vas na kredi, tedaj mi sporočite z obratno pošto. Vi ste najden denar za vas! Samo dobro premislite! Veste, da sem imel za take stvari slab spomin. Toda za vsakega enkrat bije ura. Tudi za mene je prišla zlata ura. Anch, io! (Tudi jaz) morem sedaj reči in potrkati na svoj žep, v katerem veselo žvenkljajo sesterci (rimski denar). Denar sem dobil za morske slike in pokrajinske slike obrežja. V resnici mora biti nekaj resnice v tem, da nimajo samo norci sreče, temveč tudi sreča malo pametne ponori. Upajmo pa, da sem ja*z izjema med pravili in da je samo hudomušnost nepričakovane sreče, ki tako govori iz mene. Kako omamljiv in zadovoljen je občutek, da morem plačati, kar sem bil dolžan in se mojim prijateljem ne bo treba bati, da jih bom zopet prosil na posodo. Zdi se mi, da sem postal milijonar, pa sem tukaj komaj štiri tedne. Kadar se zopet vidiva v Monakovem, vam bom pokazal svoje slike. Z neko sliko sem imel srečo. Ob oseki sem na obrežje postavTil mlado dekletce, nežno, elegantno stvarico; v levi roki drži nekaj nabranih školjk, ki jih pritiska k prsom, z desnico pa vleče krilce h kolenu. Tako stoji lepi otrok, pripognjen naprej in gleda v mlaki pred seboj svojo podobo; za deklico laja bel pes na morskega raka. In druga slika: mal kužek, ves moker, čepi med čermi skale, ki komaj visi nad morskimi valovi; cvili in tišči glavo na tilnik; že prihodnji val mora živa-lico potegniti s seboj in jo pridružiti truplu njene gospo-dinje, čije telo se še komaj vidi iz valov, ki ga tirajo k bregu. Mogoče smatrate mojo zamisel teh slik malo domišljavo — toda ravno te dve sliki ste mi natresle v žepe žven-ketajočo srečo. Kadarkoli sem pri svojem delu sedel pod dežnikom na onem kraju obrežja, ki sem si ga izbral za obe svoji sliki, sem dolge ure imel molčečega gledalca, starega, do vratu tega gospoda, katerega je bilo na miljo daleč mogoče znati za Angleža. (Dalje prihodnjih). > MASARYK DOBI N0BL0V0 NAGRADO Tedenska revija "La Tribuna des Nations" priobčuje v zvezi z vestjo, da bo prezident češkoslovaške republike T. G. Masaryk letos predlagan za laureata Noblove nagrade, zanimiv članek pod naslovom "Krasna življenska karijera." V članku so naštete velike državniške in mirovne zasluge preži dent a Masarvka in revija toplo pozdravlja da bi dobil Masarvk Noblovo mirovno nagrado. Članek se zaključuje takole: Glede na velike zasluge pre-zidenta Masarvka in usluge, ki jih je storil tako svojemu naro- V S P O M I N NA PRVO OBLETNICO SMRTI MOJE NAD VSE LJUBLJENE SOPROGE MARIJE LENARČIČ, roj. Oberwalder ki je dne 28. avgusta 1934 po kratki in mučni bolezni mirno v Gosi)odu zaspala. Rana, ki jo je zasekala Tvoja smrt mojemu srcu, ne bo nikdar zaceljena. Spominjal se Te bom do konca dni. JOHN LENARČIČ New York, N. Y., 26. avgusta 1935. m zlasti v povojnih letih, ni dvoma, da v to poklicani možje ne bodo pozabili oceniti po za-du kakor tudi evropskemu mi- slugi izrednega miroljubnega ZBIRKA. zanimivih povesti PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI. ANDEKSONOVE PRIPOVEDKE 111 strani. Cona ........................ .35 ANDREJ HOFER ....................................................50e BENEŠKA VEDEŽEVALKA .................................35e BELGRAJSKI BISER ............................................35c BOŽIČNI DAROVI ....................................................35c BOJ IN ZMAGA ........................................................2«c CVETINA BOROGRAJSKA ....................................45c CVETKE (pravljice za stare in mlade)................30c ČAROVNICA S STAREGA GRADA ....................25e DEVICA ORLEANSKA ............................................50c DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................40c ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA ........35e FRAN BARON TRENK ............................................35c FRA DIAVOLO ........................................................50c FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Milanski. 7J str......25 HEDVIKA, BANDITOVA NEVESTA ..................40c JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30c KOREJSKA BRATA (črtice o misijonarjih v Koreji) ........................................................30c KRALJEVIČ IN BERAČ .......................................30c KRVNA OSVETA (povest iz ahruskih gora* .....30c KAJ SE JE MAKARU SANJALO ........................25c LJUDEVIT H KASTA K. POZNAVA BOGA (spisal Krištof Šmit) .................................30e MARKO SENJANIN, SLOVENSKI ROBINSON.... 75c M A RON. krščanski deček iz Libanona ................25c MCSOIJNO. ropar Kalabrije ................................40c MRTVI GOSTAČ ......................................................35c MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ................70c MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja Meška) ......................................................... 25c NA RAZLIČNIH POTIH ........................................40c NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................50e PABERKI IZ ROŽA ................................................25c PARIŠKI ZLATAR .................................................35c POŽIGALEC ............................................................25e PRSTI BOŽJI ............................................................30c PRAPREČANOVE ZGODBE .................................35c POVODENJ (spisal Krištof Šmit) ........................30c PIRHI (spisal Krištof Šmit) ................................30c PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO I. w..................... 40c II. zv.................40c PRAŠKI JUDEK ......................................................25c PATRIA (povest iz irske zgodovine) ....................30e POSLEDNJI MOH1KANEC ...................................30c PRIGODBK ČEBELICE MAJE. Spisal Levstik. 104 strani. Tr000 frankov. Le v znanstvene svrhe uprava izjemoma dovoljuje ustreliti letno po tri gorile. Taksa za to pa znaša 3.500 frankov. Domačini seveda love gorile na svoj način. Zbero se velike množice ljudstva, ki s krikom in vikom obkolijo go-rilino bivališče in jo potem skušajo usmrtiti s puščicami. Ko-lonijalne oblasti jim tudi to za-branjujejo in so danes taki primeri že prav redki. Neki evropski lovec pripoveduje, da je le s težavo dobil vodnike za lov na gorile. Ob sončnemu zahodu je vedno slišal krike samcev. Tako je lahko precej natančno ugotovil, kje gorile prenočujejo in kam se je treba postaviti za jutranji lov. Nekoč je s svojimi lovci prega-j njal pet glavo čredo goril. Slučajno so bežale x><> terenu, kjer so bile nastavljene zanjke za bivole. Neka gorila je na begu zašla v zanjko in se je tudi zadrgnila, vendar se je sama še pravočasno rešila. Nekoč je s Pigmejci napravil tak lov na gorile v pragozdu. Tavali so nekaj časa po ozkih pigmejskih stezah skozi, ko nenadoma prednji Pigmejec sporoči, da je zagledal staro gorilo, ki se je oddaljila od trope. Kmalu za tem so opazili gorilne sledi. Po kratki hoji skozi goščo so res uzrli gorilino družino. Pigmejec je s krikom razdražil samca, da se je pripravil za napad. Samec se je obrnil proti lovcem, medtem ko je samica s plahim krikom zbežala. Komaj 15 korakov pred lovcem se je nenadoma zganilo grmovje in opičji samec je z jeznim tulenjem lomastil proti preganjalcem. Tedaj je lovec sprožil, gorila je zatulil, zbežal in kmalu omahnil. Ko so drugo jutro našli ubitega opičjega samca, so se čudili njegovi velikosti. Meril je 2.30 m v višino in tehtal 555 kg. 27. septembra: Europa v Bremen SEPTEMBER: 4. septembra: Norinantiie v Havre 5. septembra: Champlain v Havre 7. septembra: Aquitania v Cherbourg I 10. septembra: Europa v Bremen Conte (li Savoia v Genoa 11. septembra: Manhattan v Havre 12. septembra: Majestic v Cherbourg i-1. septembra : Lafayette v Havre Conte Ctramle v Trst "i7. septembra: Bremen v Bremen 15). septembra: Ib-rengaria v Cherl>ourg 21. septembra: lie de France v Havre Stara domovina kliče! Obiščite deželo svojega rojstva! 7 DNI v JUGOSLAVIJO Bremen - Europa Ekspresni vlak ob pa/niku V Sremerhaven zajamči pripravno potovanje do LJubljane Ali potujte z znanimi ekspresnimi parnlki : DEUTSCHLAND HAMBURG NEW YORK ALBERT BALLIN (zborne železniške zveze od Cher-bourga ali Hamburga Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta aH HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD 57 BROADWAY NEW YORK VAŽNO ZA i Naročite jih pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 West 18th Street : : : New York, N.Y. POŽIGALEC V DENVERJU Denver, Golo., 25. avgusta. — Neznan požigalec je prebivalce Denverja spravil v velik strah. Zanetil je ogenj v mestni hiši in gasilci in policija ga zaman iščejo. Ko so gasilci gasili mestno hišo, je pričelo goreti neko drugo vladno poslopje. V treh dneh je bil zaneten ogenj v 14 poslopjih. Požigalec je pričel s svojim delom v torek, ko je zažgal tri katoliške cerkve. V petek je pričelo goreti na šestih krajih v hotelih, uradih in trgovinah. NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno d% kdaj imate plačano naročnina Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razpa slali za Novo leto tn ker bi žele li, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, za to Vas prosimo, da skušate na ročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali ji pa plačajte našemu zastopnika v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojih imen