13. AVG.
1964
LETO III
— ¡Ü ŠT. 32
TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA !— INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ
[Sodelovanje je boljše kot ¡rezultati sodelovanja
Polletje je kot nalašč, da se preverja rezultate dela, zato je uredništvo poslalo direktorjem tovarn nekaj vprašanj, ki jih z odgovori objavljamo v našem tedniku po vrstnem redu kakor dopisi prihajajo. Tokrat odgovarja na vprašanja direktor tovarne električnih aparatov v Ljubljani — tov. IVO KLEŠNIK.
L Kateri so važnejši Izdelki vaše tovarne in kdo so vaši potencialni kupci?
‘ ¿ Preveč jih je, da bi jih našteval. Nekaj sto izdelkov proizvajamo. Po grupah pa so razdeljeni v: razklopne
Plana nismo izpolnili. S tega vidika ni vzroka za pohva- KRANJ, 6. avgusta — Predstavniki Iskre v pogovoru s češkim generalom Svobodo, Id lo. V odnosu'na isto obdob- je med dopustom v Jugoslaviji obiskal s soprogo in hčerko tudi naše podjetje je leta 1963, pa smo proizvodnjo povečali z indeksom 238.
Glavtii vpliv na tako povečanje' proizvodnje pa so imeli novi stroji in delovne priprave, povečana produktivnost na zaposlenega in novi delavci.
Zboljšanje osebnega standarda
«¡čarate, iraasformatorje za elektronsko tehniko, iindu-stnjske elektronske naprave, ||žoitne releje, signalne naprave an elemente avtoma ti-jge. Tudi kupcev je preveč za obseg našega glasila. V glavnem pa kupuje naše izdelke industrija, elektrogospodarstvo in promet., j Kaj lahko poveste o poslovnem rezultatu tovarne v letošnjem prvem polletju? j Zelo optimističen proizvod-jni plan I. polletja 4964 smo dosegli s 97 %. Menim, da je to uspeh, čeprav ni 100%. Tudi notranji ekonomski rezultati bodo podobna Izvršitvi plana. Kljub vsemu pa bodo mnoge ' želje ostale neizpolnjene, ker bo premalo finančnih sredstev.
\ Kje, po vašem mišljenju ležijo razlogi, da plan proizvodnje ni bil dosežen? j ! Za 3 % izpad proizvodnje ni potrebnih veliko razlogov, Pomanjkanje kadrov, nekaterih strojnih kapacitet in materiala, ; neizpolnjevanje dobav naših kooperantov, včasih pa tudi'premajhna prizadevnost posameznikov, je Več kot dovolj za tako majhen izpad proizvodnje.' t Kje, po vašem mišljenju ležijo razlogi za uspešno zaključene proizvodne naloge tovarne?
Kakšen bo zaključek poslovnega leta za tovarno?
Nimamo vzrokov za čmo-glednost pa ‘vendar — počakajmo do 31. decembra.
Kakšne ukrepe nameravate pri vas "¡»odvzeti za čimprejšnji prehod na 42-urni tednik?
44 ur na. teden že delamo.
S.	1. X. začnemo z 42-uihim tednikom. Ocenjeni rezultati poskusnega obdobja maj — julij so ugodni. Našemu kolektivu hrabrosti ne manjka. Priporočamo jo‘tudi ostalim.
Kakšni so bili povprečni OD v prvem polletju in
Dalje na 6. strani
V svojem razgovoru, ki ga je imel predsednik Zvezne skupščine toy. Edvard Kardelj s predstavniki uredništva »Vjesnika«, je odgovoril na več vprašanj o aktualnih problemih našega gospodarskega ih družbenega razvoja: med njimi tudi na vprašanje, kako zboljšati življenjski standard naših delovnih ljudi. Tov. Kardelj je omenil, da smo na področju osebne potrošnje in življenjskega standarda dosegli znatne rezultate. Toda nekateri elementi naše ekonomske politike in gospodarskega sistema so v določeni meri destimulirali boj za izkoriščanje notranjih rezerv v dosedanjih zmogljivostih, za večjo produktivnost dela, s tem pa tudi za višji standard.
V novih gospodarskih pogojih bo povečanje standarda odvisno v največji meri od dela samih delovnih kolektivov in njihove ekonomske politike d|n seveda ■ od, pomoči, ki jo bo dajala druž-
ba s svojo ekonomsko politiko, planom in organizacijskimi ter drugimi ukrepi, da bi maksimalno izkoristili svoje možnosti in rezerve.
Iz te njegove izjave sta torej jasno razvidni dve stva-
Naše sodelovanje z mednarodno elektrotehniško komisijo
Naši strokovnjaki že več let' sodelujejo v študijskih odborih Mednarodne elektrotehniške komisije (Commission Electrotechniqué Internationale- C-EI) oz, njene nacionalne organizacij e Jugoslovanskega elektrotehniškega komiteja — JEK. Sodelujejo zlasti na tistih področjih, ki obravnavajo izdelke industrije »ISKRA« oz' materiale in polizdelke, ki jih naše proizvodne enote potrebujejo ža vgradnjo, v svoje izdelke. Ker. je širšemu krogu našega delovnega kolektiva dejavnost Mednarodne 'elektrotehniške komisije premalo poznana, bomo v naslednjem ha kratko Opisali, kaj je Mednarodna elektrotehniška komisija in kakšne koristi Ham nudi sodelovanje' v njenih študijskih odborih in pododborih.
Mednarodna elektrotehniška komisija je 'bila ustanov-
Ijena leta 1906 kot ena izmed prvih tovrstnih mednarodnih' organizacij. Danes je vanjo včlanjenih 38 držav, ki tvorijo 80% prebivalstva na, zemlji. To pomeni, da v njej sodelujejo posredno 'ali neposredno elektrotehniški strokovnjaki in znanstveniki vsega sveta. V njenem okviru rešujejo probleme celotne
elektrotehnike, posebno pa še unifikacijo veličin, enot in simbolov kakor tudi standardizacijo elektrotehniških materialov in izdelkov ter načinov preizkušanja.
Delo Mednarodne, elektrotehniške komisije se odvija v okviru študijskih odborov
. Dalje na 6. strani
Obisk češkega generala
Češki general Svoboda, ki je na dopustu v Jugoslaviji, je 6. julija s soprogo in hčerko obiskal kolektiv »Elektro-mehanike«, kjer so visokega gosta, kot predstavniki podjetja in tovarne, pozdravili ing. Milan Železnik, Ivo štembergar, Danilo Aleš, Vladimir Sodin, ing. Tone Nedog in tog. Franc Jan.
Po kratkem razgovoru si je general ogledal prostore
montaž in film o Iskri. Zanimal se je tudi za delavsko samoupravljanje, za višino osebnih dohodkov, za število zaposlenih, za zdravstveno to drugo zaščito pri delu, za zaščito žene pri delu to za gospodarski razvoj tovarne in podjetja.
Ob slovesu je zaželel kolektivu še mnogo uspehov pri nadaljnjem delu.
M. J.
ri. Družba mora podpirati dinamični gospodarski razvoj tako v celotnem merilu našega gospodarstva kot v delovnih organizacijah, pri -tem pa je seveda nujno do maksimuma izkoristiti lastna notranje rezerve. V zvezi s tem so bili izdani že .razni predpisi, ki vsaj delno olajšujejo položaj delovnih organizacij. Jasno pa je, da na moremo čakati, da bo federacija rešila vse probleme, ampak se je nujno usmeriti tudi v izkoriščanje vseh notranjih rezerv.
Omeniti je treba, da so naši samoupravni organi v smeri zboljšanja .osebnega standarda že sprejeli nekatere začasne ukrepe, kot povišanje oseb- doh. v zvezi z zviševanjem cen nekaterih življenjskih artiklov za 1.500 din mesečno. Upravni odbor podjetja pa je sprejel tudi nov predlog, ki ga bo predlagal delavskemu svetu podjetja v potrditev: to povišanje naj bi od avgusta letošnjega leta dalje znašalo od 1.500 do 3.000 din mesečno, pri čemer pa morajo enote upoštevati ekonomske možnosti za izplačilo tega dodatka.
Jasno je, da je to le en ukrep v smeri- zboljšanja osebnega standarda. To vpra- ! šanje je treba pojmovati kot proces, ki terja, kot, navaja tov. Kardelj, kontinuirano reševanje vzporedno z reševanjem drugih problemov, ki so s tem najtesneje povezani. Ponovno pa naj poudarim misel tov, Kardelja, da f bomo dosegli pomembne rezultate v zboljšanju življenjskega standarda, če se bomo v okviru novih .ukrepov razvoja našega gospodarskega Sistema naslonili nase in usmerili naše delo v izkoriščanje lastnih notranjih re-" zerv. Teh pa tudi v okviru našega podjetja ni znalo.
G. P. ji
Nadaljnje razvijanje našega gospodarskega sistema
Pristojni organi oblasti in samoupravljanja so sprejeli in sprejemajo v zadnjem času celo vrsto novih aktov, ki gredo v smeri nadaljnjega razvoja našega gospodarskega sistema. Vsi ti akti se sprejemajo v skladu z resolucijo o temeljnih smernicah za nadaljnji razvoj gospodarskega sistema, katero sta sprejela Zvezni zbor in Gospodarski zbor Zvezne skupščine in je bila ¡objavljena v Ur. listu SFRJ št. 23 z dne 3.6. 1964. Ta resolucija je nedvomno eden izmed najvažnejših aktov, ki jih je sprejela Zvezna skupščina v zadnjem času.
Nujno je, da so to resolucijo seznanjeni tudi naši organi samoupravljanja, družbeno politične organizacije in vsi tisti, M s svojo odločitvijo v okviru podjetja vplivajo na nadaljnji razvoj podjetja. V kolikor smo š to. resolucijo dodobra' seznanjeni, nam razni ukrepi, ki so že bili sprejeti in ki bodo še sprejeti na področju razvoja gospodarskega sistema, ne bodo prišli nepričakovano, ampak bomo lahko nanje pripravljenih in pripravili vse potrebno za njihovo . čim hitrejše konkretno izvajanje.
V svojem uvodu navaja ta resolucija uspehe in tudi šibkosti, ki smo jih imeli v zadnjem času v našem gospodarskem razvoju. Nadaljnje delo na področju razvijanja našega gospodarskega sistema pa je treba usmeriti zlasti na to, da se je treba trdneje nasloniti na delovne organizacije in samoupravne organe. Pri tem je nujno potrebno spremeniti globalno delitev razpoložljivih družbenih sredstev v korist delovnih organizacij in povečati delež osebnih dohodkov v narodnem dohodku. Delovne organizacije v gospodarstvu in družbenih dejavnostih, naj postanejo osnovni nosilci razširjene reprodukcije, zato je treba le-tem zagotoviti samostojno razpolaganje s sredstvi družbene reprodukcije. Da bo to doseženo, je treba v zvezi s prispevki odpraviti razne družbene prispevke, in pa z ustreznimi ukrepi vskladiti razmerje med cenami. Resolucija nadalje ugotavlja, da je z odpravo splošnega investicijskega sklada in s prenosom njegovih sredstev na ustrezne poslovne banke, bil storjen korak za boljši sistem financiranja razširjene reprodukcije. Treba je krepiti poslovno samostojnost bank, njihovo materialno za-' interesiranost in odgovornost za plasman. družbenih sredstev. ter za njihovo mobilizacijo in aktivizacijo.
Posebno poglavje posveča resolucija vprašanju nevskla-jenosti med cenami, kot glavnemu vzroku neizenačenih pogojev za delo in pridobivanje dohodka med gospodarskimi grupacijami. Na tem področju je treba ustvariti solidnejšo osnovo za dolgoročno politiko cen, za njihovo prilagojevanje novim delitvenim razmerjem. Poudariti je treba, da je na tem nodročiu še potrebno sproščati delovanje tržnih ,
zakonitosti in ustvariti delovnim ' organizacijam in družbeno političnim skupnostim dovolj prostora, da še bodo mogle samostojno pri-lagojevati spremembam na domačem trgu in tujih tržiščih in gospodarskim odno-
som.	Kakor je znano, so na teh ‘področjih, zlasti kar zadeva cene in razmerja med cenami v kmetijstvu, že bili sprejeti prvi ukrepi. Resolucija posveča tudi posebno pozornost zunanjetrgovinski izmenjavi, ker posebej navaja, da je treba v nadaljnjem razvoju izpopolnjevati sistem delitve deviz ter uvoz' in razpolaganje z devizami povezovati z izvozom. Iz tega je torej razvidno, na kakšnih temeljih mora temeljiti politika razpolaganja z devizami. Resolucija posebej omenja nadaljnji razvoj in krepitev družbenega .samoupravljanja v teh družbenih službah, družbeno političnih skupnostih, kakor tudi ukrepe za zagotovitev razvoja nezadostno razvitih območij. Vprašanju družbenih rezerv, kot nujnim pogojem za stabilnost gospodarstva, tako pri delovnih organizacijah in družbeno političnih skupnostih, je v resoluciji dan poseben poudarek.
V svojih končnih določilih resolucija navhja, da se je treba izvajanja teh smernic za razvoj našega gospodarskega sistema lotiti sinhronizirano, da pa je treba v skladu s to resolucijo čim-prej pripraviti predloge za ' ustrezno rešitev na področju razširjene reprodukcije, zlasti financiranja investicij, financiranja družbeno političnih skupnosti in družbenih služb, v razmerjih med cenami in delitvijo celotnega dohodka in dohodka delovnih organizacij, glede intervencij . federacije v gospodarstvu v bančnem in kreditnem sistemu, na zunanje trgovinskem in deviznem si-
stemu, v financiranju nerazvitih območij, ¡nadalje glede družbenih rezerv ter v sistemu in metodologiji planiranja.
Resolucija nalaga vsem odgovornim organom, tla zahtevajo učinkovito obdelavo problemov navedenih v resoluciji in, tudi v najkrajšem času predložijo ustrezne rešitve.
Vse kaže, da imamo sedaj zelo važen, samoupravni akt Zvezne skupščine, ki jasno nakazuje temeljne smernice za nadaljnji razvoj našega gospodarskega Sistema. Dolžnost vseh odgovornih čini-teljev, tako v naših organih oblasti in samoupravljanja, kot v naših delovnih organizacijah, pa je, da se na vsakem koraku borijo za izvajanje te resolucije, ker nam je to temeljni porok za zboljšanje osebnega standarda naših delovnih ljudi.
P. G.
Naša anketa
BLED vas I vabil
članom kolektiva sporočamo, da je počitniški dom »Iskra« na Bledu odprt vsak dan od 7. do 21. ure, po dogovoru pa tudj dlje. Dom ima odlično kuhinjo in dobre pijače po zmernih cenah ter razpolaga s 30 ležišči.
Uprava počitniške skupnosti obvešča vse kolektive, da je dom pripraven za izvedbo raznih seminarjev, sestankov, prav tako pa je tudi na razpolago izletnikom, ki se želijo za nekaj ur ali dni ustaviti na Bledu.
Za izletnike ni potrebno, da v predsezoni iščejo informacije v Kranju, pač pa se. lahko oglasijo direktno v Domu na Bledu, (tel. 77-327). Za seminarje, večje skupine izletnikov in dopustnike, pa daje informacije Uprava počitniške skupnosti v Kranju, Kidričeva 40 — tel. 39-93,
Zakaj šele na tretjem mestu?
Med naj večjimi kranjskimi podjetji je po povprečnih dohodkih »Sava« —• tovarna gumijevih izdelkov, na prvem mestu (49.275), druga je tovarna čevljev »Planika« (40.602), šele' tretja .pa je »Iskra« (Elektromehanika 39.894), čeprav je bilo svoj-čas prav nasprotno. Zanimivo je tudi, da »Sava« dosega tako lepe finančne uspehe kljub skrajšanemu delovnemu času, dočim bo »Elektromehanika« začela s tem šele v jeseni in še to postopoma.
Naši bralci, posebno iz »Elektromehanike« nas vedno sprašujejo, zakaj imajo drugje boljše dohodke, že skrajšan, delovni čas, in .zakaj »Iskra« tako počasi dohaja nove gospodarske sprostitve.
Mislimo', da bo prav, če odgovorimo z besedami našega delavca iz proizvodnje, ki nam je poslal pismo, in v katerem piše tudi tole: »Me-nim, ne- samo sam, da so naše strokovne službe preveč obremenjene z drugim delom, ali .pa premalo elastične za hitrejše reševanje pro-
blemov, pri katerih je treba poleg analiz tudi nekaj poguma. K temu bi dodal, da je v tem smislu tudi preveč sestankov, premalo pa . dejanj. Pri tem pa me vojli tudi misel, da se naenkrat nekateri bojijo odgovornosti, če ne bo steklo tako, kot je predvideno. Sem delavec v proizvodnji, zato lahko rečem, da lahko nacedimo še več, če bomo pravočasno dobili material in zadevne naloge, zato poudarjam, naj ni-
kar preveč ne analizirajo našega dela, pač pa tistih, ki nam delo pripravljajo, in to od konstruktorjev, tehnologov, terminarjev, nabavne službe ipd., saj pri pomanjkljivi organizaciji že sedaj delamo komaj sedem ur.«
To je pismo delavca iz proizvodnje, ki mu moramo verjeti. Vabimo pa vse, ki imajo drugačne, ali še boij pogumne misli, da nam pošljejo čimprej svoje prispevke.
Uredništvo
RAZPIS
Delovna enota »KONTAKTORJI« razpisuje delovno mesto
VODJA KONTROLE VS
POGOJI: Višja strokovna izobrazba Ponudbe sprejema tajništvo DE »KONTAKTOR« Iskra — Kranj, v roku 14 dni po objavljenem razpisu.
ISKRA — KRANJ —
Tovarna elementov za elektroniko LJUBLJANA — Linhartova 35
sprejme nove sodelavce v. naslednjih enotah:
EE Uprava —| Ljubljana
—	PREDKALKULANTA
Pogoj: ekonomska fakulteta z nekaj let prakse
EE Keramični kondenzatorji Žužemberk
—	MEDICINSKO SESTRO
Pogoj: ustrezna šolska izobrazba z nekaj let prakse
—	zaželena industrijska smer
EE Upori Šentjernej
—	MEDICINSKO SESTRO
Pogoj: ustrezna* šolska izobrazba z nekaj let prakse
—	zaželena industrijska smer.
Osebni dohodki so zagotovljeni pa pravilniku o delitvi osebnih dohodkov tovarne; za delovni mesti medicinskih sester sta zagotovljeni samski sobi. Prošnje za sklenitev delovnega razmerja sprejema kadrovsko socialni oddelek ISKRA KRANJ — Tovarna elementov za elektroniko, Ljubljana —• Linhartova 35, do zasedbe delovnih mest.
M
Proizvodnja kranjske tovarne v juliju
Za mesec julij je bila po družbenem planu zaradi predvidenih letnih dopustov predvidena vrednost 994 mi-lij. dinarjev. Dosežena je pa bila vrednost 1.070 niilij. dinarjev; plan je Bil presežem za 7,7%.
PROIZVODNJA V JULIJU (družbeni plan)
EE
Mont. rot. strojev Kontakt.-releji Splošna montaža Kinoakustika Tel. centrale Lipnica /
Deli avtomatike Deli za N. G.
Deli za O toče 'Deu za N. m.
DeU za Trbovlje Usluge
Proizv.
%'
112^2
93,3
121.7
107.7
77.6 49,2
113.2 859,5 487,4
98.6 133,9
760.3
Skupaj
107,7
MONTAŽA ROTACIJSKIH STROJEV je, ipiela v plamu predvidene vrtalne stroje EVS-06, ki je še v poskusni;1 proizvodnji in vrtalni stroj EVS 08, za katerega ni bilo uvoženih delov. Izpad teh dveh izdelkov je bilo treba nadoknaditi z višjo proizvodnjo ostalih izdelkov, čeprav je tudi za te stalno primarij-kovalo materiala, vendar je montaža zadolžitev presegla.
EE KONTAKTOR plana ni dosegla. Manjša razlika je nastopila pri izdelavi plošča-/ tih relejev za prodajo; ker je plan predvideval večjo količino, pa nismo imeli naro-čil, Proizvodnja kontaktorjev je ta izpad v znatni meri nadoknadila, vendar ne popolnoma. Samih kontaktorjev je bilo izdelanih za 26 mili j. din več, kakor je bilo predvidenih, čeprav še niso montirali enopolnega avtomata, ki v letošnjem planu za1 delovno' enoto predstavlja znatno postavko.
SPLOŠNA MONTAŽA bi lahko dosegla višjo vrednost. s proizvodnjo dvotarifnih števcev, za katere pa ni bilo številčnikov. Za telefonske vložke so magneti prišli prepozno.
KINOAKUSTIKA se iz meseca . v mesec trudi, da bi zmanjšala zaostanek iz prvih mesecev letošnjega leta. To ji je uspelo v mesecu juliju, saj j e' presegla plan.
MONTAŽA TELEFONSKIH
CENTRAL je imela v preteklem mesecu vse možnosti doseči predvideno proizvodnjo, vendar je v montaži ostala vrednost prek 100 milijonov din nedovršene proizvodnje zaradi pomanjkanja nekaj kritičnih materialov iz uvoza. To sta predvsem pozivno signalni strojček ur polarizirani rele. Lahko bi izdelali znatno več stojal, za novo centralo v Beogradu, če ■ nam ne bi zmanjkalo mnlti--t>el kabla in 5-žilne vrvice iz uvoza. Zastoj je,.- povzročilo tudi pomanjkanje čelnih Plošč, nosilca za tipke in tračnic za stojala iz produkcije.
LIPNICA ni dosegla predvidene proizvodnje, saj je bila dosežena le polovica vrednosti po družbenem planu. Zaradi pomanjkanja mehanizmov iz uvoza nismo montirali stikalnih ur. Za časovni števec smo material dobili prepozno in je bila zarto montirana le manjša količina. Petmestni števec pogovorov je osvojen in se je v Lipnici začelo z delom, vendar v preteklem rpesecu še ni bilo ničesar izdelano. Delni uspeh v Lipnici smo dosegli s proizvodnjo tokovne varovalke im mikrofonskega vložka, katerega proizvodnjo smo pred' meseci prenesli v Lipnico. V prihodnjih mesecih se bo stanje v Lipnici izboljšalo, k čemer bo največ doprinesel novi števec pogovorov in proizvodnja dvotarifnih številčnikov.
MONTAŽA ELEMENTOV AVTOMATIKE redno dosega mesečne obveznosti, vendar je perspektiva zelo nejasna, ker za enkrat še ni novih naročil.
Ostalim tovarnam Iskre še vedno dobavljamo znatno višje vrednosti sestavnih' delov, kot je po planu predvideno.
Če pogledamo stanje ob koncu sedmih mesecev vidimo, da je uspeh v celoti pozitiven, če pa primerjamo posamezne delovne enote, pa kaže, da bo treba še bolj poglobiti delo za' višjo proizvodnjo central in kinoaku-stičnih naprav.
PROIZVODNJA EE V
SEDMIH MESECIH
(družbeni plan)
ročila za številčnike za izvoz, in ker je bil petmestni števec pogovorov prepozno osvojen. Zaostanek bi bilo še mogoče nadoknaditi, če bi redno dobivali mehanizme za stikalne ure; Montaža kinoakustike bi morala v naslednjih mesecih doseči povprečno proizvodnjo po 140 mili j. din, kar je riiogo-če.če ne bo težav z materialom, montaža telefonskih central pa 400 milij. dinarjev! Ostale delovne en&te nimajo zaostankov in svoje naloge presegajo. Preseganje kumulativnega plana za. 1,3% je sicer skromno,. predstavlja pa vrednost 100 milij. dinarjev. Da izpolnimo družbeni plan, moramo v zadnjih 5 mesecih proizvesti, vrednost 51634 milij. dinarjev, kar, predstavlja povprečno mesečno 1,127 milij. dinarjev. V prvih sedmih, mesecih' smo povprečno mesečno proizvdeli za 1,100 (Nadaljevanje na 8. strani)
j -V.
Lepo urejen stanovanjski blok v Kranju kamor se je pred kratkim vselilo 20 družin. Stanovanja so bila namenjena članom ZB, kupcem stanovanj in predplačnikom na sta« novanja
V Horjulu marljiv radioamaterski klub
EE
Mont.- rot.štrojev Kontakt. relej 1 Splošna montaža Kinoakustika Tel. centrale Lipnica
Deli avtomatike Deli za N. G.
Deli za Oloče Deli za N. m.
Deli za Trbovlje Usluge
Proizv.
%:
101.3
100.4
111,6
88,1 78,1 148,7 , 121,9 522,8
396.5 53,3
118,7
577,0
Skupaj
101,3
Pri proizvodnji telefonskih central smo v zaostanku za skoraj pol milijarde, v kino-akustiki pa za prek 90 milij. dinarjev. Negativni rezultat v Lipnici izhaja v glavnem iz tega, ker nismo dobili na-
Že drugo leto v Hor j ulu uspešno deluje radioamaterski klub, ki ga vodi predsednik Janez Logar, klepar v tovarni elektronskih merilnih instrumentov v Horjulu. Klub šteje trenutno 26 članov, med katerimi imajo trije opera-, .terske'izpite, .tako da lahko delajo’na klubski sprejemno oddajni aparaturi.
Mladinska organizacija 'tovarne je pokazala veliko razumevanje in je iz svojih skromnih sredstev prispevala 30.000 dinarjev pomoči, razumevanje za požrtvovalne radioamaterje pa je pokazalo tudi vodstvo Prosvetnega doma v Horjulu, ki je radioamaterskemu klubu odstopilo sobo, v kateri, čeprav so na tesnem, radioamaterji lahko vsaj za silo delaj cC Obljuba, da bodo v tem domu dobili ustreznejši prostor, mlade člane hrabri, da se neumorno v prostem času ukvarjajo s to lepo in koristilo tehniško dejavnostjo. Malo več razumevanja in materialne pomoči pa bi lahko pokazalo do radioamaterskega kluba tudi vodstvo tovarne, saj je prav gotovo med iz-metnim materialom, ki ga sicer odstopa tovarna raznim prosilcem, nekaj tudi takega, ki bi ga domači radioama-
terji lahko s pridom uporabili za izpopolnitev svojih aparatur in si s tem izboljšali Svoje delovne pogoje. Morda pa ‘ bi klubu radioamaterjev v horjulski tovarni lahko malo pomagala tudi .naša propagandna služba, saj QSL karte z imenom ISKRA radioamaterji horjulskega kluba izmenjujejo z radioamaterji številnih držav in s tem propagirajo dejavnost podjetja vsaj delno tako, kot jih propagirajo dragi . reklamni oglasi v domačih ih tujih časopisih in revijah.
Lani je khib organiziral radiotelegrafski tečaj, ki ga kljub določenim težavam redno In z veseljem poseča 16 mladincev in ki bo končan v letošnjem letu. Ostali člani kluba pa v prostem času neumorno držijo radij sk^ zveze z amaterji v inozemstvu.
Čeprav je klub še mlad in
se bori s težkimi finančnimi problemi, je njegovo delo vendarle plodno. Njegovi člani so doslej uspešno sodelovali že na številnih »lovih na lisico«, najbolj aktivni in uspešni radioamater kluba, Ivan Ribič pa je ž lastno aparaturo sodeloval v mnogih pomembnejših klubskih akcijah.
Vrlim radioamaterjem vsekakor gre pohvala za prizadevnost in neomajno voljo, najboljše priznanje za njihovo delo pa bo Vsekakor večje razumevanje ih gmotna pomoč, ki jim bosta pomagala do še lepših rezultatov. YU 3 DFN. je že danes, znak solidnega in delovnega radioamaterskega kluba v Horjulu, o katerem upamo, da nas bo razveselil še z marsikaterim svojim uspehom.
—ko—
UPRAVA PODJETJA ISKRA KRANJ razpisuje prosto delovno mesto GLAVNEGA PLANERJA v proizvodnem sektorju
POGOJI: elektro ali strojni inženir s 5-letno prakso ali elektro oziroma strojni tehnik s 7-letno prakso.
Delovno mesto je v Kranju ali Ljubljani. Za razpisano delovno mesto lahko kandidirajo le člani »Iskre«, ki imajo večletno prakso v našem podjetju.'
Ponudbe pošljite, na naslov; Iskra Kranj — Kadrovska služba uprave podjetja, Kranj, Kidričeva cesta št. 40, kjer dobite tudi ostale informacije.
- V času, ko marsikje v podjetju prevladuje dopustniško' razpoloženje, se v »Propagandni službi« pridno pripravljajo na jesensko sezono, ki jim bo — kot vsako leto — prinesla obilico dela in nalog.
Poletni obračun dejavnost; kaže, da se obseg dela Propagandne službe naglo povečuje. Tako so v prvem letošnjem polletju delali kar na 489 nalogah, med katerimi prevladujejo — s skoraj polovico celotnega števila — komeroialno-tehnične publikacije.
Mali memorativni oglasi, »znamke«, z mačko podjetja in priporočilom za enega izmed skrbno izbr. izdelkov se redno pojavljajo na prvih Straneh skoraj vseh pomembnejših časopisov v državi.
Samo v prvem polletju letošnjega leta jih je izšlo vsega skupaj preko 60 milijonov! Nekaj manjšo skupno naklado — okrog 10 milij. izv. — smo v istem obdobju dosegli pri večjih oglasih za posamezne izdelke. Kajpak redno oglašujemo tudi v vseh pomembnejših strokovnih /časopisih,
Posebno pozornost posvečamo publiciranju dosežkoV podjetja. Že tri mesece se redno vsako nedeljo pojavljamo na zadnji strani osred-
(Nadaljevarije na 6. strani)
m
Stanovanjski problemi v Elektromehaniki
ZAKAJ ZASTOJ?
»Ustaviti gradnjo!« Ta- imajo zadostna finančna smo z njimi že planirali, in' ko in podobno se sliši te dni sredstva in tehnično doku- zakaj Se je zataknilo tako-v kranjski tovarni, ko se go- mentacijo, je inšpekcija do- rekoč pred vselitvijo? vori o pomanjkanju finanč- gnala, da so Iskrine doku- Ne morejo doumeti, to je nih sredstev za gradnjo sta- mentacije v redu — dočim dejstvo. Takole pravijo:« Ne uovanj v Kranju in Lipnici, je finančnih sredstev dokaj moremo razumeti odlok, da
je treba ustaviti deio tudi na stavbah, ki so v zadnji fazi gradnje. Koliko čakanja bo s tem nastalo,, jeze, nezaupanja, in predvsem velike gospodarske škode, kar pomeni še več denarnih dajatev.«
To so le kratke izjave bodočih uporabnikov novih stanovanj, če se poglobimo v njihpvo stanje, jih lahko razumemo, zato bi bilo prav in potrebno, da bi o tem kaj več povedal šef finančnega sektorja »Elektromehanike.« Bralci, posebno pa prizadeti stanovalci, čakajo na javno pismo z zaupanjem in velikim zanimanjem.
Ado
Šest-stanovanjska zgradba v Kropi (Stočje) za potrebe kolektiva v Lipnici
Ob Vodovodnem stolpu v Kranju bo v začetku septem bra pripravljen za vselitev 20-stanovanjski blok.
Preseganje za 17 odstotkov
Polletni rezultati montažnega sektorja
Plan produktivnih ur montažnega sektorja temelji na planu zaposlenih, ki predvideva povprečno zaposlitev 120 produktivnih delavcev, pri čemer je bilo planiranih na enega delavca 1190 ur.
Povprečje zaposlenih v I. polletju je 112 produktivnih »delavcev: stvarna realizacija znaša torej 1391 ur na enega ^produktivnega, ali 117 odstotkov planirane realizacije, če vzamemo skupno, realizacijo po enem produktivnem delavcu, dobimo naslednjo sliko: plan znaša 2,463.000 din — realizacija pa 2,929.000 din, izvr-Ob kranjskem nebotičniku so »zrasli« trije stanovanj- šitev je torej 124-odstotna. ski bloki z 66 stanovanji, če ne bo zaprek bodo gotova v oktobru	-	Gornji podatki govore, da ekonomske podlage. Pač pa
- se je produktivnost montaž- je bil v tem času izdelan no-. »Kdo je tisti, ki zahteva premalo. Denar, in to ves, ne operative v primerjavi s vi pravilnik o normiranju ustavitev gradenj prepotreb- pa mora biti na bančnem ži- planirano realizacijo pri 111.5 montažnih del. Po tem pranih stanovanj,« se vprašuje- ro računu./Tu ne pomagajo odst. povečala za 17 odst. (V vilniku bodo v bodoče nor-jo tisti, ki na stanovanja. obljube, ne zveze, skratka — teh. podatkih so zajete samo 'me postavljene na podlagi težko čakajo, zato je v nji- potreben je le denar, ki pa fizične ure, ne pa realizirane sklenjenih pogodb s prodaj-hov pogovor vmešana jeza je lahko mišljen tudi v normirane ure za posamezna nim sektorjem, to se pravi M dvom. Dejstvo pa je eno: premostitvenem kreditu. Žal, delovišča). — Procent reali- na temelju kalkulacijskih ni finančnih sredstev in pa je kreditorje težko, zelo zacije uvršča montažni sek- normativov montažnih uslug, ker jih ni, lahko finančna težko najti,« je zaključil tor, navzlic objektivnim te- Pravilnik bo veljal tako ¡za služba pri centrali narodne tovariš Varl.	žavam, med najrentabilnejše montažo kot za projektivo.
banke v Ljubljani reče: Kaj pa'čakajoči, tisti, ki sektorje ‘naše gospodarske STOP! In stop drži, po no- bi jim stanovanje prineslo že dejavnosti.	STOŠTIRINAJST
vih predpisih o investicijah v letošnji jeseni- lepše živ- Iz raznih objektivnih vzro- LJUDI IMA NA SKRBI do zagotovitve finančnih ljenje? Bodo res lahko ra- kov ni bilo mogoče uveljavi-	DELOVIŠČ
sredstev.	-	zumeli vse to? Bodo razu- ti norminarje montažnih del V teku prvega polletja je
V razgovoru je upravnik meli kogarkoli, ki bi jim po- že v preteklem polletju. Za delala montažna operativana »stanovanjske zadruge«^ v vedal, zakaj naenkrat ni fi- uvajanje stimulativne j šega 109 deloviščih: od teh je bilo kranjski Iskri, tov. Varl, po- nančriih sredstev, čeprav načina dela tudi ni bilo pra- ,41 podedovanih še iz Idhske-
stanovanj, M so tudi v končni fazi gradnje. Po sklepu »še kar dobro se počutim, čeprav sem z današnjim dnem upokojen,« je dejal tov. Franc ZIS, da je treba vse grad- Močnik iz oddelka »Odprema«, ko se je poslovil od sodelavcev. Razumljivo je, da so je pregledati in ugotoviti, če vestnemu sodelavcu vsi zaželeli čim več zdravja in »financ«, še na mnoga leta
ga leta, 68 pa je bilo začetih letos.
Trenutno stanje: 32 montaž je v delu, 77 montaž pred zaključkom, na 18 montažah pa so morala biti dela prekinjena. Vzroki: nedobavljena oprema, klasti Usmerniki in akumulatorske baterije.: /
Poleg Vseh težav — internih iii zaradi nerazumevanja investitorjev —- je montažni sektor zabeležil nekaj zelc pomembnih uspehov: dokončal je dela na omrežni skupini avtomatiziranih telefonskih naprav Gorenjske" in na vpeljavi omrežne skupine sarajevske Skupnosti železniških'podjetij, pri vsem tem pa še usposobil (Za promet ATC Maribor in Skopje (4000 priključkov).
MONTAŽA — OGLEDALO
PODJETJA
Spričo dokazanih uspehov pri delu našega montažnega sektorja je treba dati vse priznanje našim monterjem, ki so večkrat prisiljeni pokazati veliko mero prisebno- . sti in iniciative. Sicer je res, da spada vše to že samo po sebi v njihovo delovno okolje, visoko, toda ne previsoko — preseženi odstoitek realizacije montažnega plana pa kaže, da se je balo treba za vsak odstotek trdo boriti. Dejstvo, da pri njihovem delu. nr mogoča ¡neposredna kontrola na samem mestu in ne kakršnokoli priganjaštvo, pa še posebej izpričuje visoko stopnjo vestnosti in samodiscipline montažnih delavcev. .
Veliko stvari v montažni dejavnosti je- še 'neurejenih — od nezadostnih priprav na delovišču (po naši krivdi in po krivdi investitorjev), prek pomanjkljivih dobav s strani PSO do neustreznega in-
(Dalje na 5. strani)
Dodatek zaposlenim udeležencem NOV
Ivan Bajželj
Vročega julijskega dne, sredi dopustnega razpoloženja nas je neizmerno prizadela žalostna vest,, da našega prijatelja in dolgoletnega sodelavca ni več. Obstali smo nemi in potrti. Stroji v prototipni delavnici ZZA so prenehali vsakdanjo monotono pesem. Krute sile narave so zahtevale prav Tebe, ki si bil duša delovnega razpoloženja v delavnici, Tebe, ki si s humorjem in dobro voljo prevladal vsakdanji hrup strojev.
Poznal si dobro dolino Kokre in njeno okolico. Odlično si plaval in skakal v vodo, in kdo bi si mislil, da Ti, bo prav Kokra pretrgala nit življenja.' Zgodilo se je, in to v letih, -ko si bil najbolj ustvarjalen, najbolj potreben svoji številni družini in svojim : sodelavcem.
Ob preranem mladem grobu smo se razšli, tvoja družina, prijatelji, znanci in sodelavci. Zagrnila Te je zemlja in zasulo cvetje. Ne bomo se več srečali, ne pomenkovali in ne stiskali rok.
Pri nadaljnjem ustvarjalnem delu boš v mislih pogosto naš gost, in to nas obvezuje, da bomo prizadeti družini v potre-bisstali ob strani.
Sodelavci
Ob koncu maja 1964 je" Skupščina Socialistične republike Slovenije sprejela Zakon o dodatku zaposlenim udeležencem narodnoosvobodilne vojpe, ki je bil objavljen v Ur. listu SRS št. 17 z dne 4. junija 1964. Po določilih tega zakona imajo udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so se vključili v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943, in udeleženci-španske državljanske vojne pravico do dodatka, če So v stalnem delovnem razmerju in delajo poln redni delovni čas ali tak delovni čas, ki se jim po določilih Zakona o pokojninskem zavarovanju šteje za poln delovni čas. Poleg tega pa morajo izpolnjevati tudi določene pogoje iz določil zakona o pokojninskem zavarovanju, kot je, da ima; upravičenec najmanj IS za ’ pokojnino vštevnih let, od tega najmanj 10 let delovne. dobe.
'Z dodatkom se upravičencem zagotavlja (osebni dohodek v višini republiškega povprečja osebnih dohodkov zaposlenih, povečanega za 25 %, kar se ugotavlja vsako leto za pretekla leta. Po sprejetem odloku, ki je bil objavljen v Ur. listu. SRS št. 21/64 znaša republiško povprečje osebnih dohodkov za čas od 1. maja 1963 do 30. aprila 1964 — din 36.000,
povečano za 25 %, Pa 45.000 din. Ta dodatek je torej enak razliki med osebnim dohodkom iz delovnega razmerja, povečanim za posebni dodatek po ustreznih predpisih o pokojninskem zavarovanju ter med republiškem povprečjem osebnih dohodkov zaposlenih povečanim za 25 %. /V kolikor pa upravičenci ne prejemajo posebnega dodatka po dolo-'
čilih zakona o pokojninskem zavarovanju, pa je ta dodatek enak razliki med osebnim dohodkom iz delovnega razmerja in med republiškim, povprečjem osebnih dohodkov zaposlenih povečanim za 25 %.
Dodatek. pripada:
—	udeležencem narodnoosvobodilne vojne od leta
1941	in udeležencem španske državljanske, vojne v višini 100% razlike;
—	udeležencem narodnoosvobodilne vojne od leta
1942	do konca vojne v višini 90 % razlike;
—	udeležencem narodnoosvobodilne vojne od leta 1943, do konca vojne, ki sp se vključili v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943, v višini 60 % razlike.
Dodatek se plačuje v breme . . republiških sredstev SRS. O samem dodatku pa odloča pristojni komunalni
Predpriprave za plan proizvodnje v letu 1965
čeprav smo pravkar prekoračili letošnjo polovico leta, je v planskih oddelkih- vseh tovarn največ dela ih skrbi okrog letnih planov za naslednje leto. To ni nič izrednega, lahko bi trdili prav nasprotno, da smo celo zelo pozni, če pomislimo, da je treba naročati nekatere dele iz uvoza od 6 do 9 mesecev pred začetkom obdelave, saj bi morali nekatere uvozne dele, ki jih naročamo iz uvoza, a jih rabimo v januarju prihodnjega leta, naročiti najprej 1. aprila, najkasneje pa 1. julija.
Z ozirmo na to ugotovitev, in če povemo, da šele sedaj obravnavamo potrebe, ki bi jih vnesli v bodoči plan, je jasno, da smo že, sedaj zgu-bli precej dragocenega časa.
To dejstvo nikakor ne sme zavreti organizacijo proizvodnje, zato bo treba objektivne kot tudi neobjektivne slabosti čim prej odpraviti. Da bi se pereča zadeva, čim-prej uredila, smo vnaprej sestavili potrebe za I.trome-sečje 1965 in nai osnovi teh potreb, oziroma delnega plana, ki je sestavni del bodočega letnega
Polletni rezultati montažnega sektorja
Nadaljevanje S 4. strani •
strumentarija in neugodnih razmer v kadrovski zasedbi. Vse te stvari se v danih razmerah rešujejo takorekoč, v galopu, ker ni — in še dolgo ne bo — pravega časa da bi se oddahnili. Napak bi bilo trditi, da za zahteve montažnega sektorja ni razumevanja na najvišjem nivoju, kajti vsi še zavedamo, da bi bilo to lahko izredno nevarno za ugled podjetja. Na nedavnem sestanku vodilnih uslužbencev PSO z generalnim direktorjem, šo bili obdelani poglavitni problemi,-ki tarejo našo montažo. O
tem bomo še pisali v eni od naslednjih številk. — Toda, ne moremo mimo dejstva, a je montažna dejavnost ena od najpomembnejših sektorjev naše ekonomike, ki je našim klientom vedno in neposredno na očeh in-, -ki daje končno sliko o solidnosti našega podjetja.
Zato bo treba posvečati nenehno pozornost zahtevam montažnega sektorja, tako v materialnem kot v kadrovskem pogledu, ^saj tako, kot jo posvečajo ljudem iz tega področja sorodna konkurenčna podjetja.
Ljubo
plana (ker bodo te potrebe vključene v končne vsote letnih planov), že zbrali potrebe reprodukcijskega materiala, ki ga je treba' naročiti tako zgodaj, da bi bil z januarjem prihodnjega leta v hiši, čeprav smo tudi že v zamudi najmanj za en mesec, kajti od prodajne mreže smo prav za isti čas dobili prepozno njihove potrebe, ' na osnovi katerih sestavimo plan proizvodnje, na čigar temelju - izračunamo potrebe reprodukcijskega materiala.
V preteklem mesecu šobila na Bledu v našem počitniškem domu' tri dni posvetovanja o bodočem proizvodnem pljmu. vseh tovarn s prodajno- servisno jn zunanjetrgovinsko organizacijo. Prodajno servisna organizacija je dostavila potrebe tovarnam že pred sestankom, medtem ko so predstavniki zu-nanje-trgdvinske organizacije predlagali svoje potrebe na sestanku samem.
Potrebe, ki jih je predlagala - prodajno-servisna organizacija so bile tako visoke, da jih konkretno naši tovarni ni bilo treba prav nič poviševati, nasprotno, marsikatero postavko je bilo treba potisniti navzdol. Seveda, tega ni bilo mogoče doseči pri vseh postavkah; že predlog PSO je za posamezne iz-dellje dosegel maksimalno možno kapaciteto montaže. K takemu predlogu ni bilo mogoče dodati še naknadnih
potreb s strani zunanje-tr-govinske organizacije. V takih slučajih so se morali sporazumeti predstavniki PSO in ZTO v tem, da so eni in drugi zmanjšaji za toliko svoje >potrebe; da je bila dosežena proizvodna zmogljivost.
Pred sestankom smo v »Elektromehaniki« menili, da bi brez novih investicij, brez zaposlovanja nove de-
Dalje na 8. strani
zavod za socialno zavarovanje na zahtevo udeleženca, po postopku, ki je predpisan za priznanje posebnega dodatka po določilih zakona o pokojninskem zavarovanju.
Tistim, zavarovancem, ki se jim dodatek že izplačuje po določilih zakona o-pokojninskem zavarovanju, in zavarovancem, ki že imajo odločbo o priznanju tega dodatka, pa se jim zaradi višine osebnega dohodka ta dodatek ne izplačuje, se izplačuje dodatek brez ponovne zahteve in brez posebne odločbe. Dodatek izplačuje upravičencem izplačevalec osebnega dohodka mesečno obpnem z. osebnim dohodkom, izplačane zneske dodatka pa izplačevalcu povrne komur % ii zavod za socialno zavarovanje.
Izplačevalec osebnega dohodka je dolžan, da komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje poroča sproti o vseh spremembah, ki vplivajo na obstoj ali višino dodatka, najpozneje pa v 8 dneh po nastali spremembi.
Dodatek se bo izplačeval Z veljavnostjo od 1. maja 1964 dalje.
Posebej je poudariti, da v kolikor upravičenec, ki mu še ni bila izdana odločba o posebnem dodatku V skladu Z določili o pokojninskem zavarovanju, vloži zahtevek za priznanje dodatka po tein zakonu šele po preteku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona/ mu pripada ta dodatek od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.
G. P.
Naša kozerija
STOP!
»Ne moremo hoditi po starih deskah, ki so polne špranj, in kamor se zatikajo naše visoke pâté«, so tožile ženske v oddelku za tehnično dokumentacijo ‘ v »Elektromehaniki«, ko so se preselile v sobo, kjer so bila tla popravila res potrebna. Beseda je dala besedo, in kdo bi se ustavljal nežnim prošnjam ... »No, da' — iztrgajmo /starino, pa' jim dajmo parket,« so sklenili merodajni. »Aluminijaste pete se povsem drugače počutijo na parketu kot na oguljenih deskah, ki so v teku let pošteno zaslužile, da gredo v pokoj in pozabo.«
Delavci sm »Starino« pospravili, prišli so zidarji in" zabetonirali tla, bajé po vseh predpisih. Tri dni zatem so položili parkét,' ki so ga podložili s časopisom »Iskra«, kar je lepa gesta; parket naj ve, da pripada »Iskri«, ki ga bo ščitila do upokojitve.
Te uvidevnosti pa pravkar položeni parket ni
prenesel, pač pa je že drugi dan vzkipel, se dvignil in odločno zahteval na zagovor tistega, ki je dal nalogo, naj se ga položi na vlažno cementno podlago. Pa še tole je dodal: »Ne, ne bom še po- ' miril, dokler se cement ne posuši. To pa traja tri mesece, ne pa tri dni. O, jaz že vem, kaj govorim. Ne boste ' me pretentali, čeprav se jezite name; Nočem dobiti revmatizma, saj je že itak preveč bolezenskih izostankov v »Iskri« — Stop! — Parket se je še bolj napel, dvignil pisarniške mize in zahteval strokovni posvet.
Parket jd zmagal. Delavci so ga lepo dvignili in spravili v Skladišče, čez tri mesece, ko se bo beton • temeljito posušil, pa bo šele podpisan sporazum o sožitju parketa in betona, o čemer bi zadevni vodje morali vedeti, vsaj takrat, (ko podpišejo delovni nalog.
Urban
\
Sodelovanje je boljše kot rezultati sodelovanja
(Nadaljevanje iz 1. strani) kakšni bi morali biti po planu, ter kje leže razlogi za nastalo razliko?
Osebni dohodki na zaposlenega so bili v prvem polletju 15 % večji od planiranih. Vzrok je v tem, da smo 97 % plana izpolnili z 89 % planiranih proizvodnih ur. Skupno maso OD" smo izkoristili v skladu z' izvršitvijo plana.
Kaj lahko poveste o vaših notranjih problemih v tovarni in kako jih rešujete?
Prav zaradi polovične rekonstrukcije je več polovičnih rešitev v proizvodnji. Proizvodne poti se na večih krajih pretrgajo, kar povzroča'večje proizvodne stroške. Sredstva so glavni vzrok za proizvodne probleme in ofcebne probleme delavčev. Kolektiv pa problematiko pozna, in ve, kaj lahko uredimo in kaj ne. Receptov za reševanje problemov, ki naš stopajo, pa še nimamo. Utrjujemo organizacijo in odnose. Na tem polju je viden napredek.	"
Kako pri vas skrbite za vaše zaposlene, za njihovo zdravje, stanovanja in dobro počutje na delovnem mestu? V mislih imam zdravstveno in stanovanjsko problematiko, rekreacijo, prehrano (topel obrok).
To področje je v tovarni najslabše rešeno." Zdravstvene preventive, razen pogodbenega sodelovanja z ambulanto, nimamo. Delovne pogoje smo 'za pretežno število delavcev uredili. Urejeno delovno mesto, garderobe in cvetje v delavnicah pa še ni
vse, vendar smo doslej prišli le do sem.
Gradimo malo stanovanj. Samo 4 % delavcev ima tovarniško stanovanje. Dajali smo pomoč pri individualni ali zadružni gradnji.
Letos se nam je prvič zgodilo, da take pomoči nismo mogli dati. Vzroki so znani. Kaj takega se ne sme več zgoditi, saj je to najmanjša pomoč, ki jo tovarna mora dati delavcem.
Urejujemo pripravljalnico malice, ki bo imela primerne prostore. Do sedaj smo jo pripravljali na .4 kv. metre površine. O toplem obroku še samb pogovarjamo', rešitve pa še ne vidimo. To je ena glavnih nalog za leto 1965.
Kakšno je sodelovanje: tovarna — podjetje, tovarna — ZZA, tovarna — Občinska skupščina?
-Sodelovanje je tpljše kot so rezultati sodelovanja.
Ali menite, da lahko naš časopis odigra pozitivno vlogo pri obveščanju vaših članov .kolektiva o problematiki tovarne in pri reševanju te problematike?
Prav gotovo. Pa vendar je v njem preveč številk, sklepov, uradnih izjav, skratka formalnosti in premalo primerov dobrega reševanja konkretnih problemov kot poduk in napotila ostalim. Manjka tudi bodic in humorja. Kaj res živimo v tako resnih časih?
Kaj menite zakaj v našem glasilu ISKRA ni več prispevkov iz vaše tovarne, in kdo po vašem mnenju je
pretežno dolžan pisati v časopis?
Manj.ka tradicije, pa tudi akcije, če bomo dosegli širino, bo tudi kvaliteta in to mora biti glavni cilj. Ob vsakem drugačnem reševanju bo časopis res »režimski«.
Vaše posebne želje za objavo.
Dokončna natančna delitev ekonomskih odnosov bo odstranila marsikateri problem v tovarnah in podjetju, članom kolektiva APARATI pa: korajžno v večje preseganje norm!
DOPUSTNIKI!
Uprava počitpiške skupnosti »Iskra« ima pro* ste še naslednje kapacitete:
Kraj	Od	Do	Ležišča
POREČ	5.9.	15.9.	20
MAKARSKA	5.9.	15.9.	25
KAMP MIR	26.8.	5.9.	25
ZADAR	20.8.	30.8.	10
BLED — prosto v septembru TRENTA — prosto v septembru \
Rezervacije za vse domove sprejema Uprava počitniške skupnosti Iskra Kranj, Kidričeva 40 — telefon št. 39-93.
Naše sodelovanje z mednarodno elektrotehniško komisijo
(Nadaljevanje, ie 1. strani) in pododborov, ki .so specializirani za posamezne tehniške probleme im katerih je sedaj že nad sto. V njih lahko sodelujejo prek svojih nacionalnih komitejev — v naši državi prek Jugoslovanskega elektrotehniškega komiteja— sodelavci vseh podjetij in ustanov, ki so včlanjene v nacionalnih komitejih. V omenjenih študijskih odborih in pododborih izdelujejo in obravnavajo- predvsem mednarodne predpise in standarde, na temelju katerih izdajajo države-članice svoje nacionalne predpise in standarde. S tem je zagotovljeno največje možno poenotenje tehniških zahtev in pogojev, kar je izrednega po-
mena zlasti pri izvozu, saj ni treba vsklajevati lastnosti izdelkov in njihovih preizkusov z zahtevami nacionalnih standardov različnih držav, če izdelek v celoti ustreza zahtevam Mednarodne elektrotehniške komisije.
Glede na pomembnost predpisov in priporočil Mednarodne elektrotehniške komisije, pa nam seveda ne more biti vseeno, kakšni so ti predpisi, kakšne lastnosti materialov in izdelkov predpisujejo in pod kakšnimi pogoji jih je treba preizkušati. Gre namreč za to, da bi bili ti predpisi taki, da bi jim tudi naši ifcdelki pri naših tehnoloških in proizvodnih možnostih lahko ustrezali in, da bi bili v pogledu kvalite-
Poletje za propagando ni mrtva sezona
(Nadaljevanje iz 3. strani) njega dnevnika »Borba« slikovnimi reportažami o podjetju, poleg tega pa so novinarji Propagandne službe v prvem polletju izdali še -36 številk kratkih informacij za tisk, ki jih obenem s fotografijami prejema redno 132 redakcij v celi državi. V istem obdobju so novinarji Propagandne službe napi-saU še 206 razhčnih člankov o dejavnosti podjetja
Spomladanska sejemska sezona je minila dokaj uspešno. Poleg doslej največjega Iskrinega sejemskega nastopa na Sejmu tehnike v Beogradu smo sodelovali še na Spomladanskem zagrebškem velesejmu, na razstavi Press 64, razstavi stikalne tehnike v Ljubljani aprila. Uredilji smo dve razstavi v Sarajevu in še kopico manjših razstav, poleg Tega pa izvršili 42 menjav izložb v naših prodajalnah.
Izredno narašča tudi obseg založniške tjejavnostl. V prvem polletju je Propagandna služba izdala v srbohrvaščini 117 osnovnih prospek-
tov, zbirnih prospektov, navodil za uporabo, list sestavnih delov in provizomih prospektov v skupni nakladi
645.000	izvodov. Za potrebe izvozne dejavnosti je v istem razdobju izšlo 50 publikacij v skupni nakladi 102.000 izvodov. .
Izredna pomembnost izvoza narekuje v zadnjem času popolno prioriteto za komercialno-tehnične publikacije v tujih jezikih. Tu stanje še približno ni zadovoljivo, predvsem zaradi doslej neurejenega načina naročanja teh publikacij s strani ZTO. Značilno je, da je ZTO v zadnjem poldrugem mesecu naročila tisk številnih puhli-: kacij, ki po številu za 50% presegajo vsa naročila v zadnjem poldrugem letu.
Pri vsem tem pa Propagandna služba na tem področju naraščajočim potrebam ni več kos. Razlogov za to je več. Na prvem mestu je neurejen dotok osnov za komercialno-tehnične publikacije iz ZZA, oziroma od avtorjev, ki tam delajo. V pripravi je formiranje posebne
službe v okviru ZZA, ki naj bi skrbela za redno zbiranje-teh materialov. To je nujno potrebno, saj porabijo tehniki Propagande sedaj več kot polovico časa za brezplodno .zbiranje in prosjačenje za podatke in materiale, ki hi morali biti avtomatično na razpolago.
Drug ključni problem na tem področju je pomanjkanje ustreznega kadra v Propagandni službi. Čeprav je-sedanja sistematizacija prilagojena letnemu planu, ki pa ga dejanske potrebe daleč presegajo, dela oddelek za publikacije v Propagandni službi le s 60 % predvidenega osebja. Naša kadrovska služba bo morala temu vprašanju nemudoma posvetiti izredno pozornost, saj se bomo sicer že jeseni znašli na tržišču brez številnih ko-mercialno-tehničnih publikacij, ki tvorijo vsekakor osnovo -za prodajo. Značilno je, da Propagandna služba v sedanjih razmerah glede dotoka podatkov in glede osebja ne more sproti dohajati niti ponatisov obstoječih
komerdalno-tehničnih publikacij.
Istočasno ž živahnimi pripravami na oglasno dejavnost v drugi polovici leta pa ‘ dokončuje Propagandna služba projekte za nastope na Jesenskem zagrebškem velesejmu in na Sejmu elektronike v Ljubljani. Na obeh bomo nastopali skupaj s tovarno RIZ Zagreb in »Rudi Čajavec« Banja Luka.
Čeprav smo omenili le nekaj značilnih dejavnosti, je najbrž vsakomur jasno, da je trenutno v prop. službi dela dovolj in preveč. Kolektiv Propagandne službe pa se ga v zadnjih tednih loteva s še precej' boljšo voljo, saj mu je preselitev v nove poslovne prostore prinesla dokaj boljše delovne pogoje.
Eno pa nas zanima: kdaj bomo o delu Propagandne. službe prebrali v našem časopisu tudi kakšen prispevek, ki ne bo izviral od Propagande? Kritika in predlogi bi nam bili v izdatno pomoč!	M. T.
Dopisujte
v »Iskro«
te na inozemskem tržišču konkurenčni. Zato je nujno, da naši strokovnjaki čim aktivneje sodelujejo v delu Mednarodne elektrotehniške komisije, kakor je to že ukoreninjeno pri vseh vodilnih elektrotehniških podjetjih v industrijsko razvitih državah. Res je, da je to sodelovanje zvezano z določenimi stroški in potovanji, zato so pa na drugi strani koristi naravnost neprecenljive. Naj navedemo le nekatere:
—	iz tehniške dokumentacije, ki jo sodelavci tehniških odborov in pododborov prejemajo, se seznanjamo z naj-novejšimi elektrotehniškimi novostmi in dosežki in to v splošnem znatno prej, preden so objavljene v strokovnih časopisih in knjigah;
—	Is pripombami in svoji-. mi predlogi lahko vplivamo
na vsebino mednarodnih predpisov in standardov in strogost njihovih zahtev, ker skušajo včasih strokovnjaki iz industrij s popolnejšo tehnologijo in proizvodnjo izsiliti zahteve, ki bi jih mi še ne mogli izpolniti ali bi bilo njihovo izpolnjevanje zvezano z znatnimi težavami in s stroški, -s čimer bi bil otežkočen ali celo onemogočen naš izvoz; •
—	iz razprav na mednarodnih. zasedanjih lahko naši strokovnjaki razberejo, kakšne so sodobne razvojne tendence; pogosto pa je mogoče iz njih sklepati tudi o težavah, ki jih imajo velike industrije;
—	na mednarodnih zasedanjih se lahko naši strokovnjaki seznanijo s tujimi in to celo z vodilnimi .znanstveniki, ter navežejo z njimi osebne stike, kar še vse premalo cenimo.
Važna pa je tudi afirmacija našega podjetja in naših strokovnjakov v Svetu.
Vse to kaže, da moramo v bodoče posvečati še več pozornosti delu v tehniških odborih Mednarodne elektrotehniške komisije in ga čim bolj krepiti.
Ing. Franc Mlakar
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
Sklepi 7. seje UO podjetja
(3.8.1964)
0 Glede na stališča o do datku 1.500 din, ki so bila po sprejetju sklepa na' delavskem svetu objavljena v javnosti in katera so zavzele tudi občinske skupščine, bo upravni odbor predlagal delavskemu svetu podjetja v potrditev naslednji spre-minjevalni predlog:
Za mesec julij naj vse tovarne izplačajo dodatek v višini -1.500 din, od avgusta dalje pa od 1.500 do največ
3.000	din s tem,- da tovarne upoštevajo svoje ekonomske možnosti za izplačilo' dodatka.
Uprava podjetja se zadolžuje, da koordinira zvišanje preko 1.500 do 3.000 din v skupnih službah podjetja, da bi bilo to povišanje v skladu s povišanjem v tovarnah.
Finančni sektor naj do prihodnje seje UO pripravi izračun, za koliko se bodo povišali osebni dohodki v skupnih službah in če je možno to pokriti iz obstoječe rezerve oziroma, za koliko je treba spremeniti plan stroškov skupni^ služb, da bo to upoštevano pri rebalansu plana, ki bo obravnavan v mesecu septembru.
•	UO sprejema na znanje resolucijo Republiškega gospodarskega zbora o nekaterih perečih problemih in pomanjkljivostih v gospodarjenju delovnih organizacij. Z resolucijo naj se seznanijo člani ožjega kolegija podjetja.
•	UO sprejema na znanje poročilo generalnega direktorja podjetja o situaciji v zvezi z gradnjo lastne upravne stavbe v Ljubljani.
V zvezi s tem UO naroča investicijskemu sektorju, da do prihodnje seje UO, ki bo ob koncu meseca avgusta, pripravi vse potrebne podatke z utemeljitvami in' konkretnimi številkami, iz katerih bo razvidno, kakšni bi bili stroški najemnine in stroški za preselitev v stolpnico na Trgu revolucije v primerjavi s stroški za stavbo na Bavarskem dvoru, ter stroški, kakršne imamo sedaj z vsemi najemninami za poslovne prostore skupnih služb.
Poročilo .naj razen tega vsebuje tudi podatke, kakšni so izgiedi za začetek gradnje lastne stavbe z ozirom na sredstva, s katerimi bomo razpolagali.
Istočasno naj se prouči možnost lociranja bodoče upravne stavbe -ISKRE v Iskrinem centru v šiški.
Investicijski sektor naj tudi to možnost obdela in zavzame svoje stališče ter o tem seznani upravni odbor na prvi seji.
Poročilo naj pripravi tov. •ng. Muha in naj bo tudi poročevalec na seji.
•	Pri obravnavanju problematike v zvezi s situacijo v tovarni Avtomatika v Pr-žanu je UO sprejel sklepe:
a)	UO sprejema na znanje poročilo direktorja proizvodnega Sektorja o rezultatih dela strokovne komisije v Pržanu in pri tem naroča:
—	Informacije naj se preverijo še z ekonomske strani, če so cene za RA sprejemnike, ki so izračunane na podlagi učinkov racionalizacij, točne.
—	Izdelati je treba rokovnik, iz katerega bo razvidno, do kdaj naj se posamezne spremembe izvedejo. Posameznim strokovnim službam podjetja in ZŽA je treba dati naloge za uresničitev predlogov strokovne komisije.
—	Proizvodni sektor je zadolžen, da to realizira, in ima vsa pooblastila za izvedbo ukrepov v zvezi z izpolnitvijo rokovnika, ki bo predložen upravnemu odboru na naslednji seji.
—	Direktor proizvodnega sektorja mora dajati upravnemu odboru občasna poročila o tem.
•	Tovarna v Pržanu naj do naslednje seje UO pripravi gradivo, v katerem bodo navedbe iz današnjega poročila direktorja tov. Novljana konkretizirane in podprte s številkami, da bo UO lahko imenoval komisijo, ki naj razišče sporna vprašanja med ZZA- in tovarno v Pržanu, ki tudi povzročajo slabe rezultate v tovarni Avtomatika Pržan.
0 UO sprejema na znanje poročilo o poteku priprav za osamosvojitev Sežane. Istočasno naroča programskemu sektorju, da v skladu s členom 141 in 142 statuta podjetja do 1. OKTOBRA 1964 pripravi predlog za osamosvojitev obrata v Sežani, in ta predlog predloži upravnemu odboru- podjetja.
#	UO se strinja s predlogom PSO za prodajo RA aparatov in gramofonov članom kolektiva ISKRA po znižanih cenah prek industrijskih prodajaln ISKRE na ta način, da se člani kolektiva pri nakupu legitimirajo s tovarniško izkaznico in podpišejo izjavo, da nabavljajo radijski aparat oziroma gramofon za lastne potrebe. Prodaja RA aparatov in gramofonov po znižanih cenah naj traja od 1. 8. do 30. 11. 1964. Cena Je znižana od 5 do 10% in ne presega višine odstopljenega rabata za prodajo grosistom.
UO sprejema na znanje poročilo ZTO o rezultatih Izvoza za prvo polletje 1964. O rezultatih upravni odbor ne more razpravljati, ker ni nobenih konkretnih obrazložitev, ijz kakšnih razlogov posamezni ključni artikli niso bili izvoženi in kakšna so zagotovila za bodoče.
ZTO naj pripravi konkretno problematiko o naših izvoznih artiklih, zakaj je prišlo do odstopanj med planom, med sklenjenimi pogodbami in med realiziranim izvozom. Taka poročila naj v bodoče ZTO dostavlja upravnemu odboru mesečno.
Pri komercialnem poročilu za avgust> ki bo podano v
septembru, naj bo predloženo poročilo za avgust in za vse mesece nazaj po tovarnah in po posameznih artiklih: Poročilo mora biti pravočasno razdeljeno vsem članom UO.
ZTO mora dostaviti UO v smislu sklepa UO z dne
26.	6. 1964 na Bledu poročilo o izvozni orientaciji, ki naj sloni na podlagi ekonomskih rezultatov, ki jih dosegamo pri izvozu naših izdelkov in na predlog: naših razvojnih in proizvodnih možnosti, da bo možno dati orientacijo našemu ZZA in proizvodnji.
0 V zvezi s predloženo problematiko šolskega centra je UO sprejel naslednje sklepe:
a)	Finančna služba podjetja naj skupno z investicijskim sektorjem do naslednje seje UO pripravi možnost finansiranja nabave investicijske opreme in adaptacije prostorov za ŠC, ker sicer naše izobraževanje ne bo možno realizirati v predvidenem obsegu.
b)	Organizacijsko-kadrov-ski sektor naj s tovarnami uredi, da se pogodbe z izrednimi slušatelji za srednjo tehnično šolo in prvo stopnjo fakultete sklepajo pri šolskem centru.
c)	S C naj finančni, službi podjetja dostavi predlog za rebalans stroškov ŠC za 1 milijon din zaradi zvišanja honorarjev predavateljem.
_ č) UO naroča organizacijsko-kad rovskem u sektorju, da enotno uredi problem nadomestil za izgubljeni delovni čas na rednem delovnem mestu tistim predavateljem, ki predavajo v ŠC. To naj se nanaša tudi na ZZA. V kolikor bi nastopile kakšne težave pri ZZA, naj se orga-nizacijsko-kadrovski sektor obme na upravni odbor za posredovanje.
d)	V zvezi s predlogom ŠC za dodelitev stanovanj, UO odloča, da je treba pri razdelilniku; stanovanj, ki bo pripravljen v septembru, dodeliti kvoto stanovanj tudi šolskemu centru. Na podlagi tega bo ŠC sam razdeljeval posamr/ma stanovanja.
Sklepi 9. seje -UO »Elektro-mehanika«
(3. in 4. 8.1964)
•	Upravni odbor zadolžuje stanovanjsko komisijo, da do 15. 9. 1964. pripravi predloge v smislu 80. člena pravilnika o' pomoči podjetja delavcem pri pridobivanju stanovanj in dodeljevanju stanovanj. (Pravilnik je sprejel/ DS podjetja na 2. zasedanju, 24.7.1964.)
•	V zvezi s sklepi DS in UO podjetja o višini in načinu izpilila povečanih OD zaradi zvišanja cen nekaterim prehrambenim artiklom, je upravni odbor sprejel sledeči sklep: Delavcem tovarne Elektromehanske se dodatek izplačuje vsakemu
posamezniku v enakem znesku 1.500 din od 1.7.1964 dalje in sicer na isti način kot dodatek 400 din.
Upravni odbor zadolžuje komisijo za OD, da do 10. 8. 1964 izdela predlog o načinu in višini izplačevanja dodatnega zvišanja preko 1.500 din do največ 3.000 din. Dokonč-* no odločitev o tem bo sprejel DS tovarne pri obravnavi polletnega - obračuna. ~
@ Upravni odbor je sprejel sklep, da pismeno obvesti UO vseh podjetij, ki so nam kljub pogodbam odpovedala dobave materiala, o težavah, ki jih imamo zaradi tega v naši proizvodnji in da so v primeru ustavi-
tve dobav soodgovorni • za nastale posledice. Kopije dopisov^ se pošljejo CNO podjetja.
® V zvezi z razpisom za ESŠ zadolžuje upravni odbor kadrovski oddelek, da pregleda SS delovna mesta in ugotovi koliko ljudi na teh delovnih mestih nima ustrezne izobrazbe. Spisek je treba dostaviti upravnemu odboru do 10.8.1964.
Vse prizadete naj kadrovski oddelek opozori, da imajo možnost vpisa v ESŠ, istočasno pa tudi na ukrepe, ki so predvideni v načelih kadrovske politike, če si v doglednem času ne pridobijo ustrezne izobrazbe.
ISKRA KRANJ —
TOVARNA FERITOV IN MAGNETOV (podjetje v izgradnji)
LJUBLJANA
- vabi' k sodelovanju več
—	INŽENIRJEV STROJNE STROKE
—	INŽENIRJEV KEMIČNE STROKE
—	INŽENIRJEV ELEKTRO STROKE
—	INŽENIRJEV METALURŠKE STROKE
—	TEHNIKOV
strojne, metalurške, kemijske, elektro stroke (šibki tok)
—	FIZIKOV IN EKONOMISTOV
Pogoji: praksa je zaželena; dobrodošli pa so tudi začetniki, ki so že prosti vojaščine.
—	KVALIFICIRANIH IN VISOKOKVALIFICIRANIH DELAVCEV
strojne, metalurške in elektro stroke
Ponudbe S kratkim življenjepisom sprejema do zasedbe delovnih mest kadrovsko socialni oddelek ISKRA KRANJ — Tovarna elementov za elektroniko, Ljubljana — Linhartova 35.
Pisma bralcev
DISCIPLINSKE KAZNI V 29. številki našega tednika sem bral na 3. strani — izpod peresa tov. Mitja An-čika, pod naslovom »O disciplinskih zadevah v Elektro-mehaniki« koliko je bilo disciplinsko kaznovanih v letošnjem polletju. Res, zanimivo. Ko sem se podrobno zanimal za zadevo, sem bil nekoliko zaprepaden, saj so med kaznovanimi skoraj sami delavci. Kje, se vprašujemo delavci, pa so tisti, ki z nevestnostjo, malomarnostjo in pozabljivostjo povzročajo včasih milijonsko škodo? Da, zgodi se, da zaradi takih tudi mi včasih nimamo dela; čakamo, pišemo čakalne ure (pri tem smo oškodovani pri osebnih dohodkih!), včasih pa moramo tudi domov na račun dopusta ali pa na račun tovarne. Kdaj, vas vprašam, boste tudi o takih pojavih pisali v časopisu, in kdaj bodo posamezniki, ki jim je krivda dokazana oz. bolje rečeno, ko krivca vsi poznamo — tudi med tistimi, ki bodo pred disciplin-
sko komisijo morali odgovarjati za nastalo škodo? Prepričani smo, da bi časopis lahko dokaj pripomogel, da bi Mo takih pojavov čim manj. Delavci smo mnenja, da tako pisanje ne spada k poslovni tajnosti, pač pa k hitremu reševanju nekaterih že kar ukoreninjenih navad.
M. K. Kranj
Pripomba uredništva: Nič nimamo proti, vendar brez tožnika ni sodnika. Ce nam bosta komisija obratne škode in sekretar tovarne odstopila zapiske, bo stvar enostavna. Vendar bo spet treba nekoga, ki bo prekrške javljal omenjeni komisiji. To so pa vsekakor ekonomske enote, ki so zaradi težjih spodrsljajev poedinca ali službe finančno oškodovane oziroma lahko prijavo sporoči vsak, ki za nepravilnost ve. Lahko pa vsak član kolektiva piše o takih primerih uredništvu, ki bo zadevo temeljito analiziralo in o stvari obvestilo naše bral-
t'
Predpriprave za plan
(nadaljevanje s 5. strani) so zlasti vidne pri rotacij-lovne sile in pri prehodu na skih strojih, katerih potrebe skrajšan delovni čas, naš le- so za 100 % večje od letoŠ-tošnji plan lahko povečali za njih. Približno tako razmerje kakih 20 % oz. današnjih 13,3 je tudi pri kontaktorjih, milijarde na okrog 16 mil- .medtem ko je pri telefoniji jard. Z izkoristkom vseh le cca 64 %, števcih okrog možnih rezerv in s skrajno- 34 %, nekoliko, manj pii ki-prizadevnostjo vseh članov npakustiki (izvoz še ni dal kolektiva, bi morda uspeli' vseh svojih potreb) in še proizvesti okrog 18 milijard, manj v Lipnici. Za montažo ali 35 % več kot predvideva elementov za avtomatizacijo letošnji plan, če bi potekala še ni potreb in bo treba.o preskrba z reprodukcijskim tem spregovoriti bolj odloč-materialom brez kakršnih no besedo, koli zaprek. Ko smo sešteli „	.. ,	■
vse popravke in upoštevali , ^rotl ^oncu tega meseca vse potrebe, so se le-te za na- bo Ponovf? .sestanek s PSO šo tovarno povzpele kar na zaradl usklajevanja neblagov-okrog 21 milijard. K tej vso- ^ proizvodnje. Šele po tem ti naj bi dodali še razne sestanku ki bo moral vskla-usluge za naše in druge to-	blagovne in ne-
varne, ki jih predvidevamo blagovne proizvodnje z raz-na okrog 820 do 900 milijo- 'Polozljivimi kapacitetami, bo nov, pa imamo pred seboj mogoče pristopiti k izdelavi
plan potreb za 1.1965, v višini cca 22 milijard ali okrog 64 9dst. več, kar pa je za naš strojni park preveč, čeprav he bi prav nič računali z nevšečnostmi okrog uvoza in izvoza, nabave domačega materiala in drugih nepredvidenih ovir.
Razlike, ki nastopajo v primerjavi z letošnjim' planom
dokončnega letnega .plana in ostalimi deli, ki so v zvezi s planom kot so: zbiranje potreb reprodukcij, materi in izdelava materialnega bi-lansa, sklepanje pogodb z dobavitelji in plasiranje naročil ter Iansiranje proizvodnje po izdelkih in Sestavnih delih. — Ali ne bomo spet prepozni?	—ok
»Kar rada grem v pokoj; saj gotovo poznate delo starih mamic, kadar imajo £ otroci naraščaj v hiši« — je dejala ob slovesu Marija Kordež iz bakelitnega oddelka, ki ji želimo še v naprej zdravje jn zadovoljstvo
Proizvodnja kranjske tovarne v juliju
(nadaljevanje s 3. strani) milijonov din. Ker pa moramo v letošnjem letu letno obveznost preseči, da bomo lahko povišali .osebne dohodke in, da bo možen prehod na skrajšan delovni čas, bomo morali v prihodnjih me-
Pisma naših bralcev
secih še bolj resno prijeti za delo in iskati še neizkoriščene rezerve.
Uspehi, ki jih dosegamo v letošnjem letu niso ravno slabi, saj smo v prvih sedmih mesecih letošnjega leta imeli: za prek 22% višjo proizvodnjo, kakor v istem obdobju v lanskem letu. Povečanje v delovnih enotah nam kaže naslednji pregled:
taktorjev. Tudi proizvodnja rotacijskih strojev je skoraj za 50 % višja, kakor lani Čeprav pri telefonskih centralah letošnji plan slabo izpolnjujemo,: | je' letošnja proizvodnja ža 40% višja kakor Tani. Stanje je kritično samo v. kinoakustiki, kjet izkazujemo po stalnih cenah za -55 milij.nižjo proizvod njo kakor lani.
ČAKAM NA DOKUMENTE Tov. urednik ,
Oglašam se kot vojak iz Beograda. Dnevi mi kar hitro teko, pa tudi v lep' kraj sem prišel. Tednik »Iskra« mi je zelo dobrodošel; vedno ga takoj preberem, saj me zelo zanima razvoj »Iskre«.
ZAHVALA
Ob mnogo prerani m nenadomestljivi izgubi moža in očeta
IVANA BAJŽLJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v najtežjih trenutkih z nami sočustvovali, izrekli pismeno ali ustmeno -sožalje in pokojnika spremili v njegov poslednji dom.
Posebno zahvalo smo dolžni tovarišu za poslovilne besede, vsem prijateljem in sodelavcem v prototipni delavnici ZZA — sektor I in v tovarni Iskra — Kranj, za njihovo vsestransko pomoč, ki so nam jo v tem času izkazali.
žena Marija In otroci Miki, Milan, Rajko, Anica in Irenka
ZAHVALA
Nekaj pa Vam moram potožiti. že peti mesec čakam na dokumente ZKJ, ki jih huj-no potrebujem. Pisal sem sekretarju, naročil prijatelju; naj ga vpraša, zakaj še niso poslali dokumentov — a še vedno -nič. Čudim se, da v tako 'velikem podjetju ne morejo takšnih stvari čim-prej urediti.
Tov. urednik! Želel bi, da še vi posredujete] hkrati pa prosim, da mi]'pošljete ča-\ sopis na naslov V. P. 5203/1 Beograd.
Lep pozdrav uredništvu, sodelavcem, posebno pa mladincem v kranjski orodjarni.
Franc Grabec
Hvala za pozdrave. Upamo, da - bo Vaše pismo prebral tudi sekretar in Vam 'zaželene dokumente čimprej tudi poslal.
Uredništvo
POZDRAV OD
VOJAKOV
Tov. urednik!
Zelo naju zanima, kaj je v »Iskri« novega, zato z veseljem prebirava • tednik »ISkra«. Oba sva bivša člana tega kolektiva; eden iz kino-
kontrole, eden pa iz strojne orodjarne »Elektromehahike« iz Kranja. Zdaj služiva vojaški rok v Valjevu in sva zelo vesela novih Iskrinih uspehov. Lepo pozdravljava vse] sodelavce, posebno pa iz ki-nokontroie i-n strojne orodjarne II.
Prosiva, da nama pošiljate časopis na naslov: Valjevo V. 'P. 6734/28
Bogdan Fertin Miro Udovč
Hvala za pismo. Želji smo že ustregli, želimo vama dobro počutje pri vojakih, prav tako pa tudi drugim »Iskra-šem«, ki služijo vojaški rok.
Uredništvo
PRIMERJAVA EKSTERNE PROIZVODNJE
(od 1. do 7.1963 1964)
in 1. do 7.
EE	% Proizv.
Mont. rot. strojev	146,8
Kont.— releji	163,6
Splošna montaža	106,5
Kbioakustika	92,3
Tel. centrale	140,7
Lipnica	130,3
Deli .avtomatike	172,6
Deli za N. G.	104,4
Deli za Otoče	115,8
Usluge	126,5
Skupaj f - :	122,6
Največje povečanje izkazujemo pri elementih avtomatike in v delovni enoti kon-
Potrebe na tržišču so za proizvode naše tovarne stalno višje. Zato] bo morala proizvodnja v naslednjih mesecih rasti še hitreje, kakor doslej. Prodajni oddelek zahteva za prihodnje leto take količine, da moramo že v letošnjem: letu začeti s povečevanjem proizvodnje, ke? sicer - naloge v prihodnjem letu ne bomo dosegli. Če bomo prav planirali, če ba naročen material redno dotekal in če bo vsak posameznik svojo nalogo tudi v roku izvršil, pa bq'tudi to nalogo možno izvršiti.
šef proizvod, sektorja ing. Alojz Grčar
Ob prerani izgubi mojega dobrega moža, očeta dveh otrok, se sindikalni podružnici Avtomatike Pržan iskreno zahvaljujem za vso pomoč v najtežjem trenutku.
še posebno se zahvaljujem vsem, ki so ga. spremili na njegovi zadnji poti.
šestir Marija
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra industrije za elektromehaniko telekomunikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik; Igor Slavec — izhaja tedensko — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj
Naši bralci dokaj govorijo o rekreaciji, ne vedo pa o tradicionalnih nogometnih tekmah, ki so vsako leto po prvi seji UO »Elektromehanska«. Tudi'letos so se pomerili. Prva tekma (uradna)je dala rezultat 4:4, v prijateljski tekmi (po, malici) pa je bil novi odbor UO poražen z 8:3