SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 »ld., aa jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 fld., za jeden mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema a pravni Stvo in ekspedleija",* ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice 8t. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v BemenlSklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. V Ljubljani, v petek 7. decembra 1894 Prevlada papežev v srednjem veku. Eden največjih in najstarejših bojev med pa-peštvom in cesarstvom se je bil med Gregorjem VII. in Henrikom IV. Imenuje se navadno boj za in-vestituro. V enajstem stoletju so bile razmere za cerkev zelo žalostne. Cerkveni knezi, katere so kralji in cesarji prav bogato obdarovali s posestvi, da so imeli na njih zaslombo proti posvetnim ve-likaSem, so bili navadno imenovani od kraljev. To še ni bilo nič napačnega, če bi se imenovali vredni možje. Navadno se je pa zgodilo, da so hoteli imeti kralji na škofovskih stolicah osebe, ki bi jih podpirali zoper velikaše, drugače se pa popolnoma pokorili njihovi volji. Prišlo je še slabše. Knezi so rabili za vedne vojske denarje. Zato so prav nesramno prodajali škofije in cerkvene ustanove tistemu, ki je več dal. Dvorni lizuni in ne-nravneži so imeli pogosto najvažnejo besedo pri imenovanju cerkvenih dostojanstvenikov. To se je najhuje godilo ravno pod Henrikom IV. Na ta način je cerkev dobila služabnike, ki so bili za vse drugo bolj vneti, kot za čast božjo in sveto cerkev. Ker so po knezovi milosti dobili beneficije, so bili popolnoma odvisni od njih. Njihovih napak si niso upali grajati niti revežev braniti proti njihovi samovolji. Sami so bili navadno že poprej oženjeni, pa tudi potem niso vzgledno živeli. Knezi so tudi sami podeljevali cerkvene časti. Ko je bil kdo imenovan, mu je knez izročil pastirsko palico in prstan. S tem je dobil škofovsko pravico. Zdelo se je torej, da je glavna stvar investitura, tako so imenovali zračenje prstana in palice, ne pa posvečenje. Cerkev je bila v najhujših verigah, bila je sužnja države. Tu se usmili Gospod svoje neveste in ji pošlje moža, ki ji je z njegovo pomočjo priboril duhovnost in neodvisnost. Ta mož božje previdnosti je Gregor VII. tesarjev sin iz Savone. Boriti Be mu je bilo zoper človeške strasti, državno oblast in zoper slabe duhovnike. Ni imel druzega orožja kot zaupanje na Boga. Gregor je spoznal, da cerkev mora biti svobodna, zato se mora odpraviti investitura po la-jikih, da bodo zopet veljale zmožnosti, ne pa kraljeva milost. Da se bodo pa mogli duhovniki popolnoma posvetiti svojemu poklicu, morajo biti neoženjeni. Če ne bi bil Gregor zmagal s temi načeli, bi postale cerkvene časti dedne, duhovstvo kasta, uvedel bi se caesarisem, kot se je na vzhodu. Krščanstvo bi hiralo in se ne bi moglo upirati islamu, kateri bi tudi v Evropi zbrisal sledove krščanstva, kakor jih je v Aziji in Afriki. Menih Ilildebrand je bil 1. 1073 izvoljen za papeža. Svoje nazore, ki so že na prejšnje papeže vplivali, je začel izvrševati. Seveda je bil prepir z državno oblastjo neizogiben. Na Nemškem je vladal takrat Henrik IV. Prejel je veliko talentov, katere so pa njegove strasti zamorile. Vladal je tako, kakor da bi bil le zato kralj, da bi mogel streči svojim strastem. Njegovo življenje je bilo na najnižji stopinji. Ta vladar je za svoje življenje rabil tudi de narja. Zato je prodajal cerkvene časti na najbolj nevredne može. V marcu 1. 1074. je prepovedal Gregor duhovnikom, ki so po simoniji dobili cerkvene službe, ali ki so živeli nenravno, zvrševati cerkvena opravila. To je bilo vpitja proti Gregorju! Imenovali so ga krivoverca, ki hoče s silo ljudi prisiliti na zemlji angeljsko živeti. Leta 1075. je bila;prepovedana investitura po lajikih. Gregor je vedel, da Letnilt XXII iz tega izvirajo vse nesreče, ki so zadele sv. cerkev. Zato je hotel zlo s korenino izruvati. In res je zadel v sršenovo gnezdo. Papež je Henriku že prej pisal in ga očetovsko opominjal, naj odpusti svoje slabe svetovalce. Kralj je obljubil, pa storil ni. Ko je pa zvedel, da je investitura prepovedana, je bil ves divji. Papeževe poslance je izgnal iz Nemčije. Sklical je cerkveni zborček v Worms in je odstavil po svojih kreaturah Gregorija. Nato ga je papež izobčil t. j. kot vrhovni poglavar sv. cerkve je odločil, da Henrik ne spada več v cerkveno družbo. Po tedanjih postavah Nemške, pa izobčenec ni mogel biti kralj. Zato so bili podložni ipso facto odvezani prisege. Henrik je kmalu čutil moč izobčenja. Vse ga je začelo zapuščati. Sedaj ni bilo druge pomoči, kot sprijazniti se s papežem. Henrik je šel v Kanoso in tam delal pokoro. Ta pokora ni bila poniževalna, niti ni takrat obledela zvezda nemškega cesarstva. Teodozij je tudi delal pokoro in to ni zmanjšalo njegove slave. Dobro opomni protestant Leo: Če je slava cesarstva obledela pod Henrikom IV., se to ni zgodilo vsled kraljeve pokore v Kanossi, temveč zavoljo pregreh in nesramnostij, ki so ga spravile v Kanasso, in breznačajnosti, s katero je prelomil tam storjene obljube. Henrik torej ni držal prisege. Nadaljeval je boj in hotel papeža uničiti. Gregor pa je vstrajal tudi v največi nesreči zvest svojim načelom. Niti prijatelju, niti sovražniku ni odjenjal za las. Henrik mu je sicer ponujal spravo, če bi žrtvoval prostost cerkve, a tega ni hotel storiti. Gregor je vedel, da bi ga proslavljali, če bi godil človeškim strastem. On se jim pa ni vdal, za resnico se je boril celo svoje življenje in za resnico je umrl. Zato pravi celo Gregorovius, ki gotovo ni preveč prijazen papežem: Mnihova zmaga brez orožja zasluži večje LISTEK Pismo s Štajarskega. Na Štajerskem, 5. grudna. Gospod urednik ! Starka zima je z ozeblimi nogami ob bergljah prikljukala v deželo. Polje in log, dol iu hrib, ravan in breg, vso naravo je zagrnila z belim plaščem. Pa hladna vam je starka in mrzla. Ledeno sope, in kamor dahne, otrpne vse mrzlote. Le nekaj ne more ta starka. Obladiti ne more razvnetih človeških glav, zanesti ne more zime v razgretega človeškega duha. Da bi to mogla, stavim, da bi tudi vročekrvni potomci Arpadovih podložnikov sodili sedaj hladneje in trezneje. Tako pa se uprav v tem mrzlem času toliko razvnemajo, da se človek strmeč vpraša, je li to še zdrava vročina, ki jim je stopila v glave, ali pa je že izraz dušne bolezni. Seveda tudi imajo v svoji sredi pravega kalefaktorja, iz katerega kar dvigajo na vse strani žarki duševne toplote in gor-kosti. Ta kalefakter je generalni agent za brizgalnice Franc Košut. Kakor triumfator potuje ta veliki sin velikega očeta po deželi, pa ne za to, da bi ponujal brizgalnice in gasil, kar se je vnelo, temveč da bi netil in požigal. In ogerska državna briz-galnica ne more ugasiti tega opasnega in hkrati za celo državo sramotnega ognja. Ne da bi se mu delale ovire, polaga ta intrigant seme, katero je pred leti zasejal njegov oče, koje je pa ugonobila časov sila, iznova v zemljo in obljublja, da je hoče gojiti, kolikor je v njegovih močeh. Hkrati pa zatrjuje, da ne bo nikdar prestopil okvira temeljnih državnih zakonov, in v potrdilo svojih besed povzdiga polno čaš) in napiva konstitucijonelnemu kralju. Kaj menite, gospod urednik, ali se ob taki ironiji bogovi t Olimpu ne smejijo v pest ? Tostran Litve pa se nekaj bolj javlja vpliv zimske mrzlote. Vsaj v našem parlamentu je delo nekam čisto zamrznilo. Poslanci se menda boje zime, zato pa rajše obsedajo doma za pečjo ali pa obtičajo v kuloarjih, kakor da bi se udeleževali zborničnih sej. In kar se dostaje volilne reforme, smo srečno zopet tam, kjer smo bili pred letom. Sedaj je parlamentarični odsek dobil celo stvar v prerešetavauje. Morebiti pa se vladi, čeprav ji gre že precej za nohte, post tot diserimina rerum na vse zadnje še celo posreči zvariti kako preosnovo v „okviru dane izjave". Izvestno je, da bo ta pre-osnova v „okviru dane izjave" pravi vzor pravičnega volilnega reda, s katerim se bomo lahko pokazali svetu. Pričakovati je celo, da bode parlament v svoji znani liberalnosti naklonil volilno pravico tudi nežnemu spolu ker nedvomno pripada državo vzdr-žujočim življem. Kakor ima vsaka stvar svojo dobro in slabo stran, ima tudi zima lepe vrline. Nekaterniki jo zbog teh vrlin imajo bolj v čislih ko pomlad ali poletje ali pa jesen. Saj le zima podaja snov za kepe, katere je tako lepo videti, ako zalučene ob-sedijo drugemu na hrbtu ali še bolje za vratom, le ona podaja tvarino, iz katere nepoboljšljivi fantički z neiztrpno vstrajnostjo zidajo debeloglave snegaste dedce, da jim potem z velikim krikom in grohotom odbijajo ud za udom s slabega telesa. Le zima utrja led, po katerem se meščani drsajo tako radi, le ona dela tir, po kojem na lahnih saneh drči bogataš oblastno kazoč zvedavemu svetu svojo novo zimsko garnituro in blestečo konjsko opravo. Tako se je tudi marsikak Kitajec, ko se mu je po leti vsled pekoče vročine pretakal pot po obrazu, tolažil s tem, da se bo po zimi bolje zabaval, ko ne bo take sparine. No, sedaj pa ima! 2alostno maje s kito, ker so se mu izjalovile njegove nade. Zima je sicer že tukaj, a v njenem spremstvu je bore malo zabavnega, pač pa so ž njo prišli Japonci. In ti nameravajo Kitajcem temeljito dokazati, da so še vedno Kitajci. — Razun te jo še neka druga nezgoda zadela Kitajce. Njihova mlada carica je pre-minola na jako tragokomičen način. Nemara pa je ta carica bila emancipantinja ter se je postavila po robu proti svojemu cesarskemu soprogu »sinu nebes". Dva kontrasta sta si potemtakem stala nasproti, na jedni strani moška samozavest in moč, na drugi pa ženska trmoglavost in pogumnost. Ker tu ni imela „šlapa" vloge posredovalke, je naravno, da je pro-pal slabeji kontrast. Da je to posledica naravnih občudovanje sveta, kot vse zmage Aleksandrove, Caosarjeve ali Napoleonove. Vojske, katero so imeli papeži v srednjem veku, se niso bile s svincem ali železom, ampak z moralno silo. To sredstvo povzdiguje srednji vek nad naš čas. Napoleon je v primeri z Gregorjem surov barbar. Gregor VII. je umrl, no pa njegova ideja. Gibanje, ki ga je provzročil, se ni dalo z nobenim orožjem več zatreti. Zastonj se je boril proti njemu Ilenrik IV. do konca svojega nesrečnega življenja, zastonj se mu je upiral Henrik V. Duh, kateri je navduševal neustrašne borilce, je bil duh resnice, duh krščanstva, zato nepremagljiv. To je spoznal tudi Henrik V., ki je v \vormskem konkordatu priznal cerkvi njene pravice. Če torej meni g. Luka Svetec, da je Gregor začel boj za samostojnost cerkve in je s tem rešil pravo krščansko kulturo in kristjansko družbo, potem ima popolnoma prav. če pa razlaga imenovano vojsko iz gospodaželnosti papežev, je to historična laž. Državni zbor. Dunaj, 6. decembra. Volilna reforma. Včeraj je odsek za volilno reformo imel zopet sejo, ki je pokazala, da je pač malo upanja, da bi koalicija sklenila volilno reformo. Vedno jasneje je, da so liberalci največi nasprotniki kake korenitejše reforme. Konservativci prihajajo s predlogi, s katerimi bi se odpravile sedauje krivice volilnega reda. Liberalci se najbolj upirajo, da bi se uvrstili mali posestniki in obrtniki v mestno ali kmetsko volilno skupino iu bi jih radi stlačili mej delavce. Poslanec KI un je izrazil naravnost svoje mnenje, da je malo upanja, da bi odsekovo delovanje doseglo kak vspeh. Gotovo bode velik del krivde zadel odsek, ako se ničesa ne doseže. Kriva bode pa tudi vlada, ker ni prišla z nobeno predlogo. Njena načela so skoro vse stranke bile splošno odobrile. Da je izdelala predlogo na podlagi teh načel, in ozirajoč se na pravico, bi se jej nobena stranka ne upala ustavljati. Ce bi se ustavljala, bi pri apelaciji na narod vlada dobila zanesljivejšo večino kot je koaliciia. Govornik je načelno za občno neposredno volilno pravico, ker varuje narod pred terorizmom v verskem iu narodnem oziru, kakor vidimo v Nemčiji. Pri taki volilni sistemi ne morejo nenaravne večine maujšin pritiskati, kol se godi sedaj. Za Rutowskega predlog on ne more biti, ker se ne ozira na interese volilcev in male posestnike iu obrtnike vrže z delavci v jeden koš, dasi nimajo ž njimi skupnih koristij. Novaku-rija bi tudi bila v škodo kmetskemu prebivalstvu, kajti ž njo bi se le pomnožilo število mestnih zastopnikov. On bi bil za osnovo delavskih oddelkov pri obrtnih zbornicah z volilno pravico, ker se s tem organizuje delavski stan. Seveda bi se morale ob jednem uvesti druge reforme, da tudi še drugi ljudski sloji pridobe volilno pravico, ob jednem bi se rno- zakonov, pričala je tudi zaušnica, ki je nesrečni upornici nakrat sedela za ušesom. Hu, kako to strese človeka, ki ima le količkaj smisla za pravico in prostost! Da bi le bile ženske emancipantinje bolje orgauizovane! S podvojenimi močmi bi se zakadile v vsakega krutega nasilnika, ki se drzne teptati njih pravice zajamčene jim v naravnem pravu. Kaj ne, gospod urednik, da še vedno ogrinja megla s svojim zaščitnim okriljem belo Ljubljano? To je jedna izmed tistih vrlin, s katerimi se more mesto ponašati pred svetom, da, konkurirati celo z Londonom. Megla je mestu tudi vedno zvesta. Marsikdo se mu je že izneveril, marsikaj se mu je dalo in vzelo, le megla je ista ostala. Tako so se odstranili stari slovensko.nemški ulični napisi in na stene pribili novi, a ista megla bode kakor prejšnje zagrinjala tudi te napise, da jih tujec ne bo mogel brati. Preteklo poletje sem potoval po Kranjski. Ze dolgo sem se v duhu veselil tistega trenutka, ko bom s kakšne višine mogel gledati na metropolo vsega slovenstva. Kako se bo takrat povzdignil moj duh, kako slovesna čustva se bodo porajala v moji duši! Kolikor največ premorem pesniškega duha, vzel sem ga s seboj za to potovanje. Takoj drugi dan po prihodu v Ljubljano se na vse zgodaj napotim na Rožnik. Dospevši na vrh, se ozrem proti mestu. A glej! Vse kakor megleno morje! Zdaj so pa vzdigni v to goščobo, če moreš, čeprav se ti pegaz pokori kakor najbolj pohlevno kljuse! ralo pomnožiti število kmelskih poslancev, da bi kmetje ne bili preslabo zastopani. On je zatorej za Dipaulijev predlog, za katerega se morda zbornica pridobi, če se nekoliko premeni. P rade je za občno volilno pravico, samo da se izključijo tisti, ki čitati ne znajo. Poslanec dr. B au er je proti temu, da se manjši davkoplačevalci bi uvrstili v kurijo kmetskih občin, ker so prav za prav le dninarji. Morsey je proti občni volilni pravici z ozirom na razmere v Avstriji. Sicer pa občna volilna pravica ne ovira največje korupcije, kar se vidi v Franciji in Italiji. Govornik je proti vladnim načelom, ki so se obnovili v Rutovskega predlogu. Veliki volilni okraji, ki obsegajo po cele kronovine, se ne vjemajo s pravično volilno sistemo. Kako se bodo prav orijentirali ljudje, ki se ne pečajo dosti s politiko. Tak kandidat bi ue mogel zastopati vseh različnih interesov. Voljen bi bil kak socijalist, ker so socijalisti dobro organizovaui. On že zaradi tega ni za to, da bi mali davkoplačevalci volili z delavci, ker bi po novi davčni reformi mnogi sedanji volilci prišli vsled ponižanja davka v to kurijo, kamor pa ne spadajo po svojih koristih in svojem mišljenju. On ni za to, da bi se tistim dala volilna pravica, ki so dovršili kako višjo šolo, kako gimnazijo, realko, obrtno in trgovsko šolo. Taki ljudje naj gledajo, da dobč primerno mesto, da bodo imeli volilno pravico. Tako pa dobimo v tem duševnem pruletarijatu le dobre socijalne agitatorje. Govornik je proti delavski kuriji, katere se vesele le socijalni demokratje Ljubši bi mu bila občna volilna pravica. On je za delavske oddelke pri trgovskih zbornicah, ločitev trgovskih in obrtnih zbornic in za oshovo poljedelskih zbornic v smislu Dipaulijevega predloga. Pri poljedelskih delavcih pa vprašauje o volilni pravici ni tako nujno, kakor pri industrijskih. Pri postavni organizaciji delavcev se je pa le preveč pozabljalo na vpliv cerkve. V Nemčiji so delavska društva bolj na verski podlagi, nego v Avstriji. Govornik upa, da se vprašanje o volilni pravici reši v korist Avstrije. Poslanec Kirschner je za posebno delavsko kurijo, v katero naj se uvrste mali davkoplačevalci. Uradniške plače. Budgetni odsek je sklenil resolucijo, s katero se vlada pozivlje, da predloži predlogo o vrejenju uradniških plač in da se uradnikom najnižjih činov-nih razredov za leto 1895 dovolijo draginske pri- I klade. Narodiio-gospodarski odsek. Z Dunaja, 30. nov. Draginja mesa na Dunaju. (Konec.) Bojim se že, da sem č. bralce že z obilnimi številkami utrudil. xDovoljeno pa mi bodi le še par številk navesti, saj prav te najjasniše pobijajo naše Vidite, gospod urednik, da je to bil eden izmed vzrokov, zakaj se nisem udeležil shoda zaupnih mož v Ljubljani. Kaj, ko bi se bila tedaj takšna megla vlačila po ozračju! Kako bi se bil povzdignil do tistega visokega obzorja, kako bi bil splezal na tisto eterično-vzneseno stališče, s katerega so se motrile vse stvari, ko bi me megla tiščala k tlom ? Liberalne, naprednjaške duše, da, to je kaj drugega. Te se vam lahno kakor pero vzdignejo, in čim gošče je zgoraj, tem ljubše. A kako moja revna in sebična klerikalna duša?! _____ —h—c. Knjige družbe sv. Mohorja za leto 1895. (Dalje.) II. Krščansko devištvo. Nauki, vzgledi in molitve za dekleta. Spisal Anton Martin siomšek, bivši kuez in škof lavantinski. Novič izdala in založila družba sv. Mohorja v Celovcu. Laui se je bila družba sv. Mohorja prikupila vzlasti slovenskim mladeničem, ko jim je podala krasni molitvenik »Življenja srečen pot". Letos se pa je slovenskim dekletom s »Krščanskim devištvom" nič manj, mislimo: še bolj. Slomšek, nepresegljivi Slomšek, je pisatelj, in vrli Mih. Leudovšek je urednik tudi tega molitve-nika, katerega vidiš sedaj že v devetem natisu. (Prvi natisek »Krščanskega devištva" je prišel mej ljudi leta 1834). sovražnike, ki očitajo avstrijskim živinorejcem, da ne zmorejo oskrbeti domačih velikih mest z mesom. Pomnožila se je naša goved in sicer: V1.1850, naštelo se je le 5,126.136 glav goveje živine , 1890, „ seje pa že8,648.936 „ . 1850, » „ » 2,156.560 „ prišiče*" - 1890, » . „ 3,549700 » Odločno je torej nasprotnikov obdolženje za-vrneno po gospodarskem odseku držav, zbora in vse kje drugod je treba iskati vzroka, če so cene mesu na Dunaju visoke. Zakaj pa magistrat ne posnema buda peštanskega, ki je kaj naglo rešil vprašanje draginje mesa v Buda-Pešti in ni veliko študiral in z rokovicami tipal, ampak z krepko roko posegel v sršenovo gnezdo ter v malo dneh razbil obroč (ring) velikih živinskih trgovcev in velikih mesarjev. Napravil je svoje mestue mesnice, pa ni mu bilo treba otvoriti jih. ker med tem so gospodje špekulanti premislili se in so znižali ceno mesu za toliko, kolikor je magistrat zahteval, in kakor Damoklejev meč visi nad njim sklep magistrata, ki ima takoj stopiti v veljavo, kakor hitro bi ponovili ti možakarji svoj manever. Tako naj bi dunajski magistrat postopal in odpravil z naredbo krivičen način kupovanja živine, ki se kupuje z odbitnimi odstotki, ki znašajo skoro 48 od sto, tako da je živinorejec povsem izročen na milost in nemilost prekanjenih kupcev, in konec bo draginji mesa. Dunajčanje pa naj bi tudi malce bolj zadovoljevali se s hrano močnatih jedij in sočivja in tarnjanja o draginji bo potem manj. Kmetijski odsek pa je dobil nalog, da prouči vse, karkoli bi zamoglo avstrijsko živinorejo še zbolj-šati in povzdigniti oziroma pomnožiti, da bo ona zamogla povsem zadovoljiti ne le domače mesne trge in potrebščine, ampak vedno več lepe pitane živine izvaževati v tujino ter s tem povišati blagostanje našega kmetijstva ob enem pa blagostanje cele države. Pododsek, v kojega je izvoljen tudi poročevalec teh vrstic, je že pričel svoje delo, o katerem bom svojedobno č. bralcem Slovenčevim poročal. __—e. Politični pregled. v Lj ubjlj an[i, 7. decembra. Domovinski zakon. Tudi mesto Brno se je oglasilo proti novemu domovinskemu zakonu. Brn-čani bočejo, da se naj vsaj deset oziroma petnajst let neprestanega bivanja v kakem kraju zahteva za pridobitev domovinske pravice. Pa še v tem slučaju naj se naveže na take pogoje, da velika mesta ne bodo imela škode. Preskrbovanje ubogih naj pa vzame dežela namesto občin. Dokler kmetske občine skrbe za uboge, ki so v mestih zgubili mlada lela in svoje moči, je prav liberalcem, a ko bi pa morala to dolžnost prevzeti mesta, je pa nakrat krik in breme se hoče izvaliti na deželo. V kratkem se baje na Dunaj skliče shod odposlancev avstrijskih O Slomšeku, nenadomestljivem narodnem pisatelju, se je že dosti pisalo, kakor zasluži, pohvalno. O M. Lendovšku, neutrudljivem uredniku, se je takisto že pisalo mnogo — priznavalno. Kaj bi mi dodali? Knjižica »Krščansko devištvo" je polna zlatih resnic, ima pravilen čist jezik, ima lično zunanjo obliko — kaj hočeš s tako knjigo, kakor hvaliti in zopet hvaliti. Knjižica »Krščansko devištvo" gre lahko ponosno vštric z »Življenja srečnim potom", morda gre lahko še bolj ponosno : Lep, prisrčen je »Življenja srečen pot". Če smemo primerjati: lepše, prisrčnejše je »Krščansko devištvo". »Reči smemo", pravi urednik v predgovoru, »da so vas. krščanske device, oni (Slomšek) v svojem očetovskem srcu nosili celo preje in menda še globokeje, nego mladeniče, in zato posebno goreče skrbeli za vaše zveličanje". In pa to je pač tudi res, da se ženskemu srcu, ki je že od narave nežno in nagnjeno bolj k pobožnosti, da govoriti nežnejše, prisrčnejše o pobožnosti. Tudi g. urednik je hotel letos več storiti. In je tudi lepo storil: Prvi del je dokaj pomnožil. »Zgodilo se je to", pravi v »končnih opazkah uredništva", »iz posebnega namena, naj bi knjižica podajala vrlim slovenskim devicam nekako celotno vodilo deviškega in krščansko-popoluega življenja. Do- mest, da se posvetuje o vrejenju domovinske pravice. Ugovarjali bodo seveda vladni predlogi. čehi in Poljaki. Cehi se potegujejo ia to, da se osnuje češka gimnazija v Misteku v Sleziji. „Narodni Listy" so potrebo te gimnazije naglašali s tem, da bode varovala Cehe proti popoljčenju. To je mej Poljaki vzbudilo veliko nevoljo in gotovo je, da se bodo z Nemci vred upirali osnovi te gimnazije. „Reforma" pozivlje Poljake, da naj vse sile napno proti počehovanju Slezije. Tega prep ra se pa pač najbolj veseli Nemci, ki bodo v Sleziji še dolgo gospodovali, ako se bodo Slovani prepirali. Konec vsega tega bode, da Poljaki ne dobč gimnazije v Teschenu, ker so proti nji Cehi, češ, da bi se ž njo popoljčevalo, in Cehi pa ne v Misteku. ker se jej upirajo Poljaki. Zares slabo uslugo so storili Mladočehi šleškim Slovanom s tem, da so zastran šleškega vprašanja mej Cehe in Poljake zasejali razpor. Civdlni zakon nu Ogerskem. Nekateri časopisi pišejo, da ogerska vladna stranka že za civilni zakon jako hladno postaje. Gospodom je le na tem, da si sicer moč obdrže. Zato bi baje še bili veseli, čo se cerkveno-političn« podloge ne potrdijo in odstopi Wekerle. Nova vlada bi ne bila vezana več nacerkveno-politične predloge. Sedaj bi se liberalci več ne ustavljali, ako se pokliče na krmilo ban Kuhen Hedervary, ali pa kedo drugi. Po našem mnenju je pa taka sodba o položaju vsekako malo preoptimistična. Tudi pred zadujo ministersko krizo so se širile podobne govorice, a ko je Wekerle dal ostavko, so pa bili vsi liberalci jedini. S silo so v ministerstvu obdržali celo kroni nepriljubljenega Szilagjja. Kedo ve, ko bi sedaj kaj podobnega ne vprizorili. Nemški kazenski zakon se bode poostril v tem smislu, da se bodo kaznovali tisti, ki hudodelstva proslavljajo in opravičujejo. Poostrila se bode kazen za tiste, ki vojake zapeljujejo, ako se s tem na-namerava napraviti kak državni preurat. Kaznovan bode nadalje vsak, ki preti s kakeršnim koli hudodelstvom. Kaznovali se bodo vsi, ki napadajo in ponižujejo vero, državo, rodbino, zakon iu lastnino na občno nevaren način. Častniki in podčastniki zgube svoj čin aki bi bili na dopustu kaznovani zaradi upora proti državni oblasti ali hudodelstva proti javnemu redu. Nadalje se bodo kaznovale po posebnem paragrafu zarote proti državnemu redu. Vse te določbe bodo močno ovirale delovanje socijalno demokracije. Grof JEulenburg je hotel baje odpraviti ohčno volilno pravico v Nemčiji in je zaradi tega bil prišel v navskrižje s Caprivijem. Eulenburg je priporočal, da bi vsi nemški vladarji oklenili, da odpravijo občno volilno pravico, ne da bi kaj vprašali državni zbor. Za ta nasvet pa ni bil cesar pa tudi ne drugi nemški vladarji. Socijalnih demokratov bi ne uničili, temveč le še pomnožili bi jih. Vsi ljudje ki bi zgubili volilno pravico, bi se sklenili socijalno- datki so ali vzeti iz Slomšekovih spisov, ali pa so sestavljeni v njegovem duhu*. Vsakdo mora za to g. uredniku le hvaležen biti. In pogodil je Slomškovega duha prav dobro. Drugi del je neizpreme-njen. Tretji zopet mnogo. „Dostavek: Nekoliko blagohotnih opominov" je prav na mestu. Nam je vzlasti všeč iz njega oddelek, ki govori o ustanavljanju dekliških družb. Samo to bo težko šlo, da bi dekleta sama ustanavljala in vodila tako družbo. Treba bo pač duhovnom stvar vzeti v roko. Popred je bilo pri nas mnogo dekliških družb, dosti več, ko jih je sedaj. Zakaj so se opustile? Mar današnja ženska mladina ne potrebuje take zveze? Se bolj ko pred I Cerkvene družbe sveti oče sploh priporočajo. Gospodom duhovnom stvar toplo priporočimo. Vse se dandanes druži. Dajmo tudi mi krščansko ljudstvo družiti v krščanske cerkvene družbe! Ce ni druge koristi pri družbi, je moralna zveza društvenikov in vzajemno vspodbujanje in nadzorovanje veliko koristno. — Sicer pa: Bomajta »Življenja srečen pot" in »Krščansko devištvo" po slovenskem ozemlju lepo vštric, in pridobita in ohranita Kristusu mnogo mladeničev in devic! Naša priporočila za vama, božji blagoslov x vama! Sedaj, mislimo se poslavljamo — vsaj za eakrat — od Slomška v Mohorjevi izdaji. Naša dolžnost je zahvaliti krasne knjižice Slomšekove družbi-nemu odboru in nič manj vrlemu g. uredniku. (Dalje sledi.) demokratske stranke in postala bi resno nevarna zunaj parlamenta. V Belgiji tud^ niso p* poprejšnjem volilnem redu mogli socijalni demokrati spraviti nobenega svojca v zbor, toda to jih ni oviralo, da bi ne bili dobili moči v deželi. Izsilili so si celo občno volilno pravico. Cerkveni letopis. Poskus zjedinjenja iztočne cerkve z zapadno. III. Ko je Velikorusom vladal knez Ivan IV. ali Grozni, bila je njegova vlada v veliki stiski, Tartarji ia Poljaki so morili v deželi. Ivan piše papežu Gre-goriju XIII., naj posreduje pri Poljakih. Papež to stori ter pošlje svojega poslanika v Moskvo 1. 1381. Le-ta doseže za Ivana častno premirje, toda Ivan je ostal prejšnji trinog in avtokrat, kateremu so se klanjali plemenitaši iu škofje. Leta 1588 za časa Feodora je prišel v Moskvo carjigrajski patrijarh Jeremija, katerega pridobi z denarjem, da je Velikorusom dovolil samostojen pa-trijarhat v Moskvi, ki se je popolnem ločil od Rima in Carjegagrada. Moskovski patrijarhi so s časom postajali ponosnejši ter skušali, da se otresejo carske oblasti v cerkvenih rečeh. To je trajalo do carja Petra Velikega, kateri je pričel kruto preganjati katoličane, dasi se je laskal rimskemu papežu. Leta 1719 ukaže Peter na vrata katol. cerkve v Moskvi pribiti ukaz, s katerim je iztiral jezuite iz vse svoje države ter ukazal, da se morajo otroci iz mešanih zakonov vzgojiti v razkolni veri. Car Peter o zjedinjenju z Rimom ni hotel ničesar vedeti, tudi veljava ruskih patrijarhov mu je bila na potu, zato je po smrti patrijarha Hadrijana leta 1700 imeno-noval le upravitelja, ki je bil v vsem odvisen od carja. Tako ju bil Hadrijan deseti in zadnji ruski patrijarh. Ko je leta 1721 ruska duhovščina prosila Petra, naj jim da patrijarha, udaril se je car ob prsi rekoč: .Tu imate patrijarha!" Isto leto je Peter ustanovil takozvano sveto sinodo, kateri poglavar je car-samodržec. Od tedaj vlada v Rusiji ce-zaropapizem, neomejena volja carjeva. Avtokracija je vse. ljudstvo, milijoni naroda nimajo nobene pravice. Ruska vlada preganja katoličane le iz državnih ozirov, sovraštvo ne izvira toliko iz verskih načel. In ta vlada ruska ni slovanska, ampak le ruska, in zato ne moremo pojmiti, da se najde sploh kdo, ki vidi v robstvu, duševnem spanju velikega ruskega naroda svoj idejal. Ko zašije v Rusiji zarija prave svobode, ko se preživi načela paganskega absolutizma, vstal bode narod ruski in, če Bog da, povrnil se k čistemu viru resnice. Dokler se to ne zgodi, ne moremo misliti na zjedinjenje. Posebno zanimiva je cerkvena zgodovina bolgarskega naroda. Bolgarija je bila tudi v političnem oziru posebnega pomena, kar izpričuje tisočletna njena zgodovina. Iz Carjegagrada so Bolgari prejeli Hoje ječe. Spisal Silvijo Pellico, prevei —a—. LXXXII. človeška tolažba nam je druga za drugo izostala, trpljenje pa je bilo vedno večje. Vdal sem se ihteč; in moje srce, mesto da bi se privadilo trpljenju, je je le tem huje občutilo. Nekoč se mi je skrivaj dal list »Augsburgarice« ki je pisal o meni kaj čudne stvari, katere so bile povod, da je šla ena moja sestra v samostan. Bilo pa je pisano tako: »Gospodičina Marija Angela Pellico, hči itd. preoblečena je bila dne itd. v samostanu Marijnega obiskovanja v Turinu itd. Ona je sestra pisatelja Frančiške Riminjske«, Silvija Pellica, ki je ravnokar prišel s spielberške trdnjave pomiloščen po Njegovej cesarosti; milosten čin, vreden veledušnega vladarja, razveselil bo celo Italijo, ker itd. Potem je začelo mene hvaliti. Zakaj da se je bila izmislila šala o mojem pomiloščenju, nisem si mogel razložiti. Da bi se bil hotel časnikar malo pošaliti, ni se mi zdelo verjetno, ali je bila morda samo zvijača policije? Kdo ve? Ime Marije Angele bilo je natančno moje mlajše sestre. Torej je bilo to tako dobro dekletce res postalo nuna? Ah, morda je stopilo v ta stan, ker je izgubilo stariše I Ubogo dekle! ni hotelo, da bi trpel jaz sam v tesnej ječi; tudi ono se je hotelo zapreti! Bog jej daj — tembolj ker je ne da meni — krepost potrpljenja in od- krfičansko vero in ž njo tudi omiko. Za kneza Borisa v 9. stoletju začela je rasti bolgarska veljava, za njegovega vladanja se je krščanstvo razširilo po deželi. Žal, da je na iztoku že tedaj pojemal pravi cerkveni duh in so krivoverci sejali svoje seme v rodovitna tla. Oživljajoča moč prave vere je ugašala vsled grške prevzetnosti, sebičnosti in podkupljivosti. Cerkvene razmere so bile žalostne, grški duhovniki v Bolgariji so bili nesposobni za vspešno misijonsko delo. Bolgarski knez Boris je sicer večkrat pošiljal poslance svoje v Rim, vendar se je bolj nagibal na grško stran, ker so Bizantinci znali pridobiti bolgarske velikaše. Borisov sin Simeon se je hotel popolnem odtrgati od Bizanta ter ustanoviti slovansko - grško državo. V ta namen se združi z Rimom, papež Forraoz mu pošlje kraljevo krono, Simeon se prvi med slovanskimi vladarji imenuje car. V ožji dotiki z Rimom je bil pozneje car Kalojan. Papež Inocencij III. je vsled dogovora poslal svojega legata v bolg. prestolnico Trnovo. Ta papežev odposlanec je nadškofa Bazilija posvetil v bolgarskega primasa in venčal carja leta 1204. Z Bazilijem pa je prominol tudi trnovski primat in v deželi zavladal razkol. L. 1393 so Turki razrušili bolgarsko državo ter zatrli narodno cerkev. V novejšem času (leta 1861) so nekateri bolgarski veljaki v Rimu dogovarjali se o zjedinjenju. Na čelu tej deputaciji je bil Dragan Cankov. Papež Pij IX. je arhimandrita Sokolskega imeuoval za bolgarskega nadškofa in Cankova komeudatorja sv. Gregorja. A Cankov je s tem zasledoval le politiške namene. Rusi in Angleži so z denarjem preprečili daljna pogajanja. Sokolskega je vzela noč — nekateri pisci trdijo, da so ga šiloma odvedli v Rusijo — Bolgarija je ostala v verigah pustolovcev ; v deželi je do 20.000 rimskih vernikov. Socijalne stvari. Osemurno delo. Profesor E. pl. Filipovič z dunajskega vseučilišča je vprašal voditelja železaren grofa E. Nosti-čevih — J. Hajdlerja, naj mu popiše, kako se je izponeslo od 1. 1892 v tamošnjih tvornicah uvedeno osemurno delo. Meseca listopada objavlja imenovani profesor odgovor, ki se glasi jako ugodno. Voditelj J. Hajdler piše mej drugim: „Do zadnjih let, so se delili delavci, da se je moglo izdržavati neprenehnc delo v železarnah, v dve vrsti, ki sta se vsacih 12 ur menjavali, tako da je nastopila prva vrsta po dnevu, druga po noči, prihodnji teden pa druga po dnevu in prvi po noči, izpreminjanje obeh vrst se je vršilo ob 6. uri zjutraj in ob 6. uri zvečer. Železni obrt je orjaško napredoval v zadnjih 20 letih in vedno bolj uporablja stroje itd. itd., da se mora ustavljati konkurenci. Parni stroji so vedno krepkejši in tudi vse druge priprave se zboljšujejo, da se tem več naredi; dasi je pri tem zboljševanju vodilni namen nadomestiti človeško delo s parno povedanja! Kolikokrat bo v svojej celici ta angelj mislil namel kolikokrat se bo hudo pokoril, da izprosi od Boga, da olajša trpljenje svojega brata I Te misli so me ganile, trgale so mi srce. Gotovo so moje nesreče vplivale preveč in okrajšale so dni mojemu očetu in mojej materi, ah obema! Bolj ko sem premišljeval, bolj nemogoče se mi je zdelo, da bi bila brez take izgube moja Marija zapustila domačo hišo! Ta misel me je potrla kakor nedvombena gotovost in obšla me je silna žalost. Maroncelli ni bil manj ginjen od mene. Nekaj dnij potem začel je zlagati pesen žalostinko na sestro jetnikovo. Izdelal je prav lepo pesen, navdihnjeno žalosti n obžalovanja. Ko jo je dovršil, pravil mi jo je na pamet. Oh, kako sem mu bil hvaležen za njegovo prijaznost! Mej tolikimi milijoni stihov, ki so se do sedaj napravili na nune, bili so ti skoro gotovo edini, koje je zložil v ječi za brata nuninega tovariš v verigah. Kako združenje mislih in pobožnih čutil! Tako je sladilo prijateljstvo moje bolesti. Ah! od onega ni več prešel dan, da bi ne bil dolgo mudil se z duhom v nečem deviškem samostanu; da bi ne bil mej tolikimi devicami opazoval posebno udanostjo ene; da bi ne bil goreče prosil Boga, naj jej okrasi samoto in naj ne dopusti, da bi si njena domišljija preveč strašno slikala mojo ječo! (Dalje alidi.) silo iD mehaničnimi pripravami, vendar se delavska moč še zelo potrebuje. Da vspeh novih naprav je nekako odvisen od ročnosti in delavnosti nastavljenih delavcev. Ker ohtežuje pri železnem obrtu poleg fizično težkega dela tudi velika vročina posamnike pri delu, zato se lahko izprevidi, da delavec prvih 6 nr svoje delavske dobe veliko več in boljše dela, nego drugih 6 ur; zadnja ure opeša znatno njegova moč. Pri tem se torej stroji ne izrabljajo toliko, kolikor bi bilo mogoče, če bi bili delavci čili in krepki. Osemuruo delo je ravno prava naprava, da temu temeljito pripomore. Namesto dveh vrst po 12 ur be sestavijo tri po 8 ur, ki se menjavajo ib 4. uri zjutraj, ob 12. opoludne in ob 8. uri zvečer. Delavec ima pri tem te le koristi: 1. Po osemurnein, jednakumernem dela ima 16 ur počitka, ki ga uporablja, da be pomudi nekaj časa v svežem zraku, da se duševno spopolnuje in da se naspi. 2. Delavec še-le vsak tretji teden pride po noči na vrsto, kar gotovo ugodno upliva na njegovo fizično in duševno natoro. 3. Ker stanujejo delavci največ oddaljeni od delavnic, so jim morali preje nositi južino v plavže, jed se je morala še jedenkrat pogreti in v malih odmorih polagoma povžiti. Sedaj lahko južina pri svoji družini. Moja izkušnja priča, da brezdvojbeno delavec v osmih urah lahko ravno toliko stori, kakor je preje v 12. urah. V Snidelvaldu sem od maja 1892 leta uvedel osemurno delo v tvornici za pleh in lahko dokažem, da delavec sedaj v 8 urah ravno toliko, da celo več zasluži, kakor preje v 12 urah in seveda ravno toliko izdela, ker je akordua plača ostala neizpremenjena. Pri tem se je plavž tako prenaredil, da toliko izdeluje, kolikor morejo delavci in da so se tudi parni stroji primerno spremenili. Tudi tvorničar ima dobiček : 1. Akordna plača se ne zviša; tedaj se mu stroški ne zvečajo. 2. Stroški se mu zmanjšajo, ker se mnogo več izdela. 3. Izdelki so boljši, ker se delavec ne vtrudi, kakor pri dvaaajstumem delu. Odmori mej delom so seveda krajši, toda ti odmori, ki jih prebije delavec v vročih in prašnih delavnicah, mu mnogo manj koristijo, nego za štiri ure podaljšani prosti čas, ki ga lahko prebije po svoji volji. Profesor Filipovie popolnoma pravilno izvaja iz tega, da je osemurno delo, če se pametno izvede, res velika dobrota. Voditelj Hajdler je navel tudi še drug dokaz. Meseca maja 1892, ki je bil posebno ugoden, je zaslužil pri nekem delu posamezen delavec povprek 1 gld. 70 kr.; ravno pri tistem delu in ravno tisti delavci so zaslužili meseca maja leta 1894 v osmih urah po 1 gld. 84 kr., dasi se tedaj ni toliko doseglo, kolikor bi se moglo. Stroški, ki jih je imela tvornica za posamezne vrste pleha, so se pa zmanjšali. V maju 1. 1892 jo je stala gotova teža določene vrste pleha 1 gld. 26 kr.; v juniju leta 1894 pa samo 1 gld. 6 kr. Podjetništvo je imelo torej še večje dobičke, nego popreje. Ti podatki nam kažejo, kako se da zboljšati delavcem žalostno stanje brez škode podjetništva v sedanjih razmerah. Pri tem pa seveda ne smemo ostati. Najpreje se ne sme presojati zboljšanje samo s tega staiišča, da bi imeli podjetniki več dobička. Razmere se morajo tako izpremeniti, da se bo na vsak način vrnilo delavcu dostojanstvo, ki je zasluži kot človek. Ljudje so prva stvar inne dobiček. Toda če se že sedaj brez težav da mnogo zboljšati, potem smemo imenovati podle iu krivične trinoge vse tiste, ki ne store, kar bi prav lahko storili. Glede naše domovine opozarjamo vzlasti na jeseniške in javorniške železarne, koder bi se pač muogo lahko naučili iz J. Hajdlerjevega poročila. V obrambo liberalizmu! Časniki se v našem času sicer pečajo z vsemi možnimi vprašanji, toda nobeden ne bo trdil, da je v njihovih razpravah iskati temeljitosti, kaj še-le izvirnosti. Najložje jih primerjamo agentom Blago, ki je prinašajo na duševni trg, hvalijo na vse pretege, toda sami niso ganili niti prsta, ko se je izdelovalo. Časniki so res agentje svojih strank, kateri branijo znanstveno, gospodarsko in politično veljavo. Z&to je pa na vsak način potrebno zasledovati pota, po katerih dobivajo idaje, ki jih potem zanašajo mej ljudstvo in že pri izviru treba raziskati, kakšna je njihova vrednost. Nedavno je izišlo francosko delo : „Le socialisme et la Revolution social" (Pariš. F. Alcon. 1894, 320 stranij), katero je spisal F. Nandier. Prepričani smo, da se bodo trditve, ki jih obsega ta knjiga kmalu razlezle po raznih časnikih in zato jo omenjamo. Prav času primerna je. in liberalcem jako priročna, ker z vsemi možnimi silami skuša rešiti liberalizem. Pisatelj dokazuje namreč po svoje , da se j e d i n o le liberalci pravi narodnjaki, ki se vstavljajo revolucionarnim sovražnikom človeštva namreč: socijalni m demokratom, anarhistom in katoliškim socijalistom. — Ti so si vsi popolnoma jednaki, vsi se bore proti liberalizmu in napredku. Pri vseh je konečna posledica: sužnost ljudstva, katero opravičuje ateistični materijalizem, katoličanstvo pa si je želi. Da se obnove gospodarske razmere tiranskega srednjega veka, potem teže socijalisti, anarhisti in katoličani. Tu se popolnoma stikata črna in rudeča iuternacijonala. Druga točka, v kateri sta si jedina, je ta, da oba žrtvujeta domovino človeštvu ; narodnost se pri obeh izgubila v splošnosti. Liberalizem je njim skupni sovražnik s tem, ko zahteva svobodo za posamnika, svobodo dela, svobodo kupčijstva in prometa. Proti svobodi dvigajo skupni sovražniki proletarijat. Čudovito je to nasprotje, ta nenaravna zveza ; pošast je, ki je odločena, da bo spočeta socijalno vojsko. Že po teh odlomkih iz Nandierovega dela lahko izpoznamo, kakšne barve, pa tudi kakšnega razuma je pisatelj. Kapitalistom preti nevarnost iu obetajo se časi, ko se ne bodo dali več brez truda skupljati milijoni; zato — v boj za »zlate" idejale. Vse mora pomagati v tem boju; če ni drugače, potem pomozi .narodnost", .domovina", pri čemer se mora seveda umevati v besedi * narodnost" — kapitalistični stan in v besedi .domovina" — denarne blagajnice. Pravi liberalni duh pisatel,ev se kaže tudi iz dokazovanja, zakaj se delavcem ne smejo dati pravice. Abotni Francoz piše namreč: .Vsako pravo vklepa tudi dolžnosti: ubi onus ibi emolumentum". Ali naj se torej izroče pravice, ki jih vživa francoski državljan, vzlasti volilna pravica, tistim, ki se imenujejo brezdomovince. Ti neumneži se postavljajo izven zakona; oni tvorijo nekaj, kar nima pri nobenem narodu imena. Ali naj se torej ne sklenejo zanje posebni zakoni? Imenujejo se Parias; naj bodo to tudi v resnici, (str. 181) Lepe besede .blage« duše! Cinizem, s katerim se pisatelj na dalje norčuje iz zahteve, naj bi države napravile red mej produkcijo in konsumpcijo in naj bi se določila delavska doba, že presega vse meje; ravno tako je ostudno, ko opisuje „revščino" in ,s;tn sti" fabrikantov v Saint-Denisu pri Parizu. A kljub temu bo knjiga dobro služila liberalnemu časopisju in morda se za nekaj časa tudi na Slovenskem kje srečamo mislimi, izraženimi v nji. Glasba. Efektno arečkanje .Glasbene Matice" v Ljubljani. Zrno do zrna pogača Kanten do kamna palača. n. pr. Visoka c. kr. deželna vlada za Kranjsko je z odlokom z due 15. septembra 1894. leta št. 11831 prijavila odboru .Glasbene Matice" v Ljubljani, da je na njegovo dotično prošnjo visoko c. k r. finančno ministerstvo dovolilo z ukazom z dne 20. avgusta 189 4. 1. št. 33003 društvu efektno srečkanje z 2 0.0 00 jednokronskimi srečkami na 300 dobitkov, katere je izžrebati tekom leta 18 96. — da isto z izkupilom popravi in priredi svojo društveno hišo. Ta naredba dovoljuje .Glasbeni Matici", da stopi tekom bodočih dveh let pred slovensko občinstvo in ga naprosi milosrčnega in blagovoljnega sodelovanja pri tej društveni finančni operaciji. Ker je .Glasbena Matica" na njenem današnjem stališču, kakor tudi po svojem namenu in sredstvih narodno strokovno društvo prav posebne veljave in jo je v tem oziru uvrščati v prvo vrsto naših kulturnih društev občega pomena, in ker je na drugi strani 10.000 gld., katere bi društvo hotelo od slovenskega občinstva v le morališki obrestovano ne-povračilno posojilo, v jednakih slučajih za gospodarsko pol ženje našega naroda znatna svota — po- stane izvestoo njeno efektno srečkanje kulturnega in narodno-gospodarskega pomena. Kaj je vzrok temu srečkanju, kaj pogaja tak korak in kaj opravičuje „Glasbeno Matico" k temu koraku ? Kak je konečni smoter, kaka so sredstva, s katerimi proizvede in zagotovi to svoje srečkanje, kak bode učinek temu srečkanju? To je resno, trezno premisliti drugo k drugemu brez amfase, brez fulminantnih fraz, preiskati je dejstvo kot tako in presoditi njegov pomen, ker časi občega in stalnega narodnega navdušenja so promi-nuli in natančno, da, skeptično premišljuje dandanes vsak rodoljub, jeli mu to in ono hasne ali ne, predno poseže v žep. Kipečo narodno navdušenost nahajamo trenutkoma — dve leti pa ste v današnjem življenju že dolga doba. V kratkem premine t r i i u d v a j s e t 1 e t, kar so rodoljubni glasbeuiki na geslo .Svoji k svojim" osnovali v beli naši stolici .Glasbeno Matico" (7. januvarja 1872 leta), ki bodi Slovencem na glasbenem polju to, kar jim je na slovstvenem .Matica slovenska". Skromen je bil začetek; rojenice detetu v zibelj niso sipale ni bakra ni zlata, narodna navdušenost v zvezi s čutno dejansko potrebo je rodila društvo ob času, ko je sovražna slana najhujše morila na narodnem polju. Dasi si je „Glasbena Matica" nastavila takoj društvene namene v malone sedanjem obsegu, vendar je izvrševala prvo desetletje le nekatere ia bila je le glasbeno-literaren zavod, ki je zalagal dobre kompozicije, razpisaval nagrade za najboljša domača glasbena dela in pospeševal nabiro in izdajo slovenskih narodnih pesnij. Prvo to svojo zadačo vršila je do današnjega dne tako vestno, da je nabrala do tisoč skladb, katerih večino je izdala in jih v več nego 30 0.00 0 i z t i s i h razprodala mej slovenski narod; z najboljšimi teh skladb udeležila se je dostojno tudi leta 1892 mej-narodne dunajske razstave za glasbo in gledišča in je toraj smelo poročala v svojem letošnjem Izvestju : .malone vse, kar imamo Slovenci do sedaj glasbene literature, izdala in založila je .Glasbena Matica". Ko .je društvo prebilo najtežje čase prvega desetletja, otvorilo je svojo glasbeno šolo v Ljubljani (15. novembra 1882. leta). Vstopilo je prvo leto 28 gojencev katere so poučevali trije učitelji za vsem 250 ur. Odtlej pa se je leto na leto množilo število učencev tako, da je letos doseglo vrhunec z 286 upisanimi gojenci. Štirje na konservatorijih v Pragi in na Dunaju izvežbani in izprašani stalni učitelji vodijo pouk v teoriji, harmoniji, kontrapunktu, zborovem — in solopetju, ua klavirju in godalih; tem se pridružujejo še začasni drugi učitelji za popolnitev in za pouk na pihala. Sola naše .Glasbene Matice" je največja uavsem avstrijskem jugu iu postane dal Bog, še kedaj slovenski konservatorij v besede naj pravem p o m e u u. Dvanajst let stoprv deluje to učiiišče in vendar se je na njem vzgojilo že lepo število pevcev in glasbenikov, ki nosijo njeno slavo po vsem slovenskem svetu, da šestero bivših gojencev je obiskovalo ali še obiskuje z odličnim vspehom konservatorije na Dunaju in v Pragi in ponese ime naše glasbene šole upravičeno še dalje. Prvi stal u i učni načrt ustanovil se je za prostrano učiiišče že leta 1888., v preminulem letu pa se je sestavil uprav mojsterski učni načrt, po katerem je za teoriio, harmonijo, kontrapunkt deško in dekliško pa moško zborovo petje določenih po dvoje, za solo petje petero, za klavir osmero in za gosli šestero poučnih razredov, le tem se dostavi po potrebi še „višja šola", v katerej si more pridobiti nadarjen gojenec še zadnjo predstopujo pred virtu-oznostjo. Pred štirimi leti (9. oktobra 1890.) razvila se je .Glasbena Matica" tudi v koncertni zavod; ustanovil se je samostalni moški pevski zbor kot integrujoč del društva in se pomnožil leto pozneje še z ženskim pevskim zborom. Oba štejeta skupno nad 120 članov, katere je ob izrednih prilikah možno podvojiti s šolskimi zbori. Društvu je vsled c. in kr. vojnega ministerskega odloka poleg tega pri koncertih vedno na razpolago vojaška godba pod vodstvom društvenega pevovodje. Dasi je .Glasbena Matica" vže leta 1888 priredila velik koncert in so se preje leto na leto iz- vrševali šolski »koncerti«, vendar je v glasbenem oziru važna le zadnja štiriletna doba v kalerej je pevs' d čnost, vendar je tale mogoča, ako se izdatno vgutovi ujeno gmotno stanje. Da nima »Glasbena Matica" stalnih letnih podpor, one visoke ces. kr. deželne vlade s 400 gld., slavnega deželnega zbora kranjskega s 600 gld. sosebno pa če one slavnega občinskega sveta deželnega stolnega mesta Ljubljane s 1000 gld. iu končno one slavue kranjske hranilnice z 200 gld. bi niti izhajati ne mogla uiti obstati v dauašnjem obsegu. Kaki so pač drugi doneski in dohodki ? Mala društvenina 2 gld. na leto in člana in še manjša ukovina 1 gld. 50 kr. na mesec in gojeuca, katerih vsaki Šesti je oproščen ukovine ali celo vpisnine, so redni doneski društvu, katerim se pridružujejo š« dohodki koncertov, kateri pa ne donašajo posebuih in za splošno upravo znatnih prebitkov, iu slednjič skupila za društvene muzikalije. S temi in takimi dohodki pač ni mogoče po sebnih zakladov zbirati in denarja nakladati, dasi vestni odbor s temi skromnimi dohodki ravna po najboljših močeh, da, celo hišo je kupil za svojo šolo, seveda le s pom.čjo blagovoljnega sodelovauja slavnega deželnega zbora kraujskega in slavue mestue hranilnice ljubljanske, ki tta za uakup potrebno svoto 15.500 gld. „Glasbeni Matci" posodila; »Glasbena Mat:ca" dala je s tem svojim zavodi m dom. Kako t žavno je društvu, ki provzroča mnogo nemira in hoje, na ti stalnega stanovanj, misli si lahko vsak sam; uajboij pa spričuje to nepriljubljeni st, da so zavodi »Glasbene Matice sedaj vže v — sedmem stanovanju. Z nakupom hiše storil je odbor »Glasbene Malice" vse, kar se je dalo v dosedanjih razmerah storiti, nedostaje pa mu sredstev, da tn hišo primerno priredi za šolo. (Konec sledi.) Koledar za 50. teden leta 1894. Nedelja, 9 decembra: 2. adv.; ev.: Janez Krst. v ječi. Mat. 11.; Sir šk. Ponedeljek, 10. decembra: Ev talija m. Torek, 11. decembra: Damaz pap. Sreda, 12. decembra: Sinez>j m. Četrtek, 13. decembra: Lucija d. m. Petek, 14. decembra: Špiridijon šk. Sobota, 15. decembra : Kristina dev. — Luniu spremin: Sčip 12. decembra ob 8. uri 51 minut zvečer. — Solnce izide 10. decembra ob 7. uri 38 minut; laide ob 4. uri 9 minut. Dnevne novice. V Ljubljani, 7. decembra. (Desetletnica posvečenja prevzv. knezoškofa Jakoba Missia) Danes je minulo deset let, odkar je bil prevzv. gospod dr. Jakob Missia posvečen kot škof za stolico sv. Nikolaja v Ljubljani. Polni hvaležnosti do Boga se katoličani naše dežele spominjajo tega pomenljivega dne, ki jim kaže kakor v zrcalu podobo neumornega, vsestranskega apo- stolskega delovanja našega knezoškofa.. Plemenite osebne lastnosti, strogo cerkveni duh, apostolska gorečnost v izvrševanju svoje škofovske službe, vse to priljubilo je vernikom svojega škofa tako, da so mu vdani iz dna duše, da se vesele ž njim da ž njim radi trpijo ter da neprestano spremljajo delovanje njegovo z iskrenimi molitvami za njegov blagor, za srečo, da nam takega nadpastirja mili Bog ohrani še mnoga mnoga leta. Vzlasti se soglasno in jednodušno oklepa naša duhovščina svojega škofa, v katerem ima priliko občudovati vzor katoliškega duhovna in želja njena je iskrena, naj ji mili Bog še mnogo let ohrani priljubljenega nadpastirja v blagor svete cerkve in v srečo našega naroda! (Poslanec Klun v odseku za volilno reformo.) Na drugem mestu objavljamo obseg govora, v katerem je poslanec Klun v odseku za volilno reformo pojasnil svoje stališče. Besede, ki jih je govoril, iz-ražane so gotovo v smislu vseh Slovencev, ki mu bodo brezdvomno hvaležni za njegove jasne iu temeljite besede. Izrekel se je za direktno, splošno volilno pravico, poteguil se vzlasti za pravice kmetskega stanu pri volitvah, kateremu naj se pomnoži število poslancev ter se konečno izjavil za predlog baron Dipauli-jev. Govora Klunov in baron Morsey-jev sta nam porok, da se koservativni klub ne bo vdal siiVninemu vabilu levičarjev in Poljakov ter da pridemo do pravičnejše volilne pravice ali s pomočjo koalicije ali brez koalicije, to bo učila bližnja prihodnost. (Slovenščina v Kočevju ) Deželni šolski svet je v dogovoru z deželnim odborom na podlagi § 6. dež. šol. za ljudske šole na željo okr šol. sveta dovolil, da se zopet vpelje slovenščina kot neobli-gatni učni predmet v 3. in 4. razredu na ljudski Soli v Kočevju, in sicer po dve uri na teden! (Msgn. Jeranova dijaška miza.) Kakor poroča »Danica" štel je msgr. Jeran za poldrugi mesec v ljudsko kuhinjo 319 gld. 61 kr. za hrano ubožnim dijakom. Poleg tega je pa še izdal dijakom za stanovanje, obleko in šolske potrebe toliko, da svota presega 400 gld. — Iz tega se lahko sprevidi, koliko da je samo v ta namen troškov za celo šolsko leto. Iu koliko je skazauih darov za druge blage namene ! Ako pomislimo, da so to večinoma darovi kranjske duhovščine, potem spoznamo, kako mora boleti očitanje, kakor se je nedavno čitalo v »Narodu", da smo klerikalci na Kraujskem umazani in sebični. Duhovščini, katera sme glede požrtovalnosti iskati vrstnice po širnem svetu, kaj tacega očitati, to je grozna krivica, ki se sama obsoja. Toda ker vemo, da naša duhovščina ne daje zato. da bi jo kedo hvalil ali grajal, ampak dela to v čast božjo in pro-spehsvojega ljubljenega naroda, prepričani smo, da bo ta svoja lepa dela krščanske ljubezni jednako izvrševala tudi v prihodnje. In poleg druzih dobrih namenov prosimo, naj ne pozabi tudi monsg. Je-ranove dijaške mize. iZdravniški shod). Poroča se nam: Danes zvečer se snidejo gg. zdravniki s Kranjskega v gostilni pri »Slonu«. Bazgovarjali se bodo o zdravniških zadevah ter ob jednem slavili 501etnico, odkar je bil ces. svetnik g. dr. E i s 1 promoviran doktorjem medicine. (Tagblatt — redivivus!) Prihodnje dni ima tukajšnje konstitucijonalno društvo svoj občni zbor, pri katerem bodo ukrepali o založitvi lastne tiskarne in glasila. S tem bi Ljubljana dobila sedmo tiskarno in drugi — nepotreben nemški dnevnik. (Koncert »Glasbene Matice ") Drugi redni koncert »Glasbene Matice« mora biti še pred 20. decembrom, ker bi ga sicer zaradi drugotne uporabe redutne dvorane morali preložili na konec ebruvarja ali začetek marca. Natančni dan se bode pravočasno objavil. — Med drugimi točkami se )ode prvikrat v slovenskem koncerlu izvajala sim-i o n i j a in sicer Dvofakova. (Promet na dolenskik železnicah v mesecu novembru) je bil na obeh progah obilen zlasti dovoz tovornega blaga se je znatno pomnožil oso -bito kar se tiče goveje živine, lesa in prašičev. — Odkar je pa v veljavi novi vožni red na tčh železnicah, t. j. od 1. decembra letos, se je pa tudi osobni promet pomnožil in železnica sedaj napreduje v vsakem oziru. Kako umestno je bilo tedaj, daje uprava ustregla prošnjam in peticijam dolenjskih in ljubljanske občine. Sedaj naj bi se znižal pa še previsoki vožni tarif na teh progah; s tem bi bilo odpomagano marsikateri upravičeni tožbi. (Iz Slavine) 5. decembra. Pokazali so mi tržaške ^Edinosti" štev. 143 in 144 z dopisoma iz St. Petra o zborovanju ondotn.. kmetijske podružnice iu o njenem zabavnem večeru dne 25. novembra. Ker je v drugem dopisu omenjena moja oseba si iz tega sodim in izvajam pravico, da smem o tej reči nekatere besede zapisati. Gospoda kapelana slavinskega isti d»n ni bilo v St. Petru ne na zborovanju ne ua zabavi; kajti doslej ni ud kmetijske družbe, iu zabave ima doma dosti pri svojem delu. Jaz seru pričel k zborovanju klubu slabemu vremenu in burji da bi s« ga vdeležil, in dišal predavanje P''8tijuskega živinozdravnika g. Ferd. Gašparija. A tega ni bilo v Št. Peter, dasi je bil že v drugo napovedan. Po končanem zborovanju sem šel tudi z nekaterimi druzimi v gostilno k Ivanu Spilarju, sem lam n. koliko večerjal, potem se pa peljal na veselico domov, da sem b i zvečer ob 8. uri že v Slavini pod streho. Ne morem torej popisavati, kakošna je bila veselica v St. Petru, kaj se je pri ujej godilo in kaj se ni godilo. A nekaj druzega moram opomniti. Zoperno je, da se vsaka mala, neznatna dostikrat tudi prazna reč v javnost spravlja. Da se le trije ali štirje kam za mizo usedejo, par litrov vina popijejo in morda še kake pesem za-krožijo ; precej se mora po časnikih raztrobiti po vsem slovenskem svetu, iu na drobno povedati, ko-likrat je kedo kihnil. Naravnost pa je ostudno, ako se vsaka malenkostna stvar — kakor prav omenja vredništvo »Edinosti" — devlje na tehtnico in sito strankarsko, da se po časnikih seje in neti prepir in zdražbe, kjer ni treba in nič ne koristi. Kar se tiče kmetijske podružnice v St. Petru, bo gotovo odbor, oziroma predseduištvo poročalo na pristojnem mestu o svojem delovanju in o njenih vspehih. Le to opomuim, da je podružnica v dobrih, pridnih in spretnih rokah. Ni se bati, da bi tako hitro propala kakor njeni nasprotniki — ali morda prijatelji? — želijo — ali se bojijo ! Ako je bil kateri takih prijateljev pri zborovanju, je lahko slišal, kaj se je delovalo pri njej; da je zbor soglasno izrel priznanje in zahvalo vodstvu, in da jih je ravno isti dan več na novo pristopilo k družbi. Ce mu ni bilo kaj po volji, zakaj ni ugovarjal ali stavil kakih modrih nasvetov, ako mu je mar za blagor in prospeh družbe. Ako ni bilo nobenega, iu se je nekateri načeloma ogibajo, kako morejo soditi o njej ? Zlobno je, če se kedo kuja kakor otroci iz zaser.nlh mrženj, ln mesto podpirati, ovira ter od-rekuje delovanje požrtovaluih mož. Tako se ue dela za narod temveč za strasti. J. Sajovic, župuik. (Papežev blagoslov.) Prevzv. knezoškof, ki so se včeraj zdravi vrnili od škofovskih posvetovanj z Dunaja v L ubljano, podelili bodo jutri po slovesni sv. maši okoii 11. ure po navadi drugih let papežev blagoslov. (Župnijski izpit) je te dni izvršil v Mariboru g. Marko To m a ž i č , provizor v Pilštanju. (Nova mašil.) Zadnjo nedeljo na Dunaju posvečeni minorit o. Karol B e 1 š a k obhajal bode svojo novo mašo dne 9. t. m. v minoritski cerkvi v Ptuju. (Iz Maribora.) Gospod učitelj Valentin Štolcer v Razboru pri Slovenjemgradcu je zložil mašo k Maruovim besedam »Oglej z nebes se v milosti itd." iu jo je potem, ko jo je g. Anton Nedved, c. kr. učitelj godbe v Ljubljani, pregledal, mil. g. knezo-škofu dr M.ha»Iu Napotuiku p.klouil. Njih visokost so v lastnoročnem pismu od 16. decembra t. 1. izrekli, da je ta sklaibe v cerkvenem duhu zložena, nek slaven cerkveni skladatelj pa se je o tej skladbi tako-le izrekel: »Maša Valentina Šcolcerja za štiri glase z orgijami se vsestransko zelo priporoča. Izdelana je skrbno in po pravilih umetnosti. Ker ta dobro ubrana skladba ni težka, je želeti, da bi se zaradi n;tne lahko umevne, prijetne in praktične vrednosti splošno v cerkvah rabila, kakor so tudi milostljivi, visokočastiti gospod knezoškof želeli, pi-saje skladatelju: Bog blagoslovi vaše delo!" Ker skladatelj namerava čisti znesek od prodanih iitisov voliti dobremu nameuu, se glede na tu njegova maša častiti duhovščini, gospodom učiteljem, organistom in vsem prijateljem cerkvene godbe najtopleje priporoma Partitura veljala bo 50 kr., po pošti 10 kr. več. Gospodje, ki to skladbo žele. uaj se pismeno obrnejo do skladatelja g. Valentina S olcerja, učitelja v Razboru pri Slovenjemgradcu, iu sicer najhitreje in v obilnem številu, da bo mogoče rokopis brž tiskarni izročiti. (Iz Brua.) 2 decembra. Umrl je nekdanji vred-uik »Hlasa", Jožef Klima, župnik v Kloboukib. — Katoliška - politična društva naša pričenjajo z usta-uovljenjeni Raiffeisenovih posojilnic. — V Jundrovu so spremili vsako leto župnika na dan sv. Martina po sveti maši z godbo domov, L tos tega niso storili, pač pa priredili veselico, pri kateri so proslavljali žida E smanna, žganjarja. Z^ne, ki so se po-prijele njegove sladke rozolijf, niso vedele, kaj bi počele od samega veselja, da imaio v svoji siedi iz-delovatelja „oliinpskegau napoja. Gospod žid je bil tudi radodaren, dal je dva petaka za pijačo. Kam pride kmet na ta način? — Včeraj so volili v Olo mucu novega kanonika. To čast je dosegel dr. Rudolf baron Linde, kanonik pri sv. Štefanu na Dunaju. Dr. baron Skrbensky, župuik v Melči, ni še deset let pri duhovnem pastirstvu in zato ni bil izvoljen. (Iz Prage), B. dec. Zadnjo sredo se je vršila ožja volitev v mestui zbor. Mlad Čehi s.> uapeujali vse svoje moči, pomoč so dobili tudi z Dunaja, volilce so pregovarjali še v volilni dvoraui, pa bilo je zastonj: zmagali so Staročrhi. Praška inteligenca je govorila ter pokazala, kako ceni Mladrčehe. „Nar. L." so b li po tej \olitvi zelo pobiti, svoje drage ^o tolažili s tem, da so agitirali Štiri prehudo, oni pa malo, v resnici pa je lilo ravno narobe. Ta p r»z jim je skoraj provzročil Rušin, kojega sr sprejeli v svojo sredo. Mož bi se rad nekoliko opral, toda po-grt-zuje se vedno bolj v blato. — Osrtdnja šolska matica napravi C. dec. zabavo, pri koji se bode nazaduje še plesalo. Ali ne ve dutičui zabavni odbor, da je adveut? Ali je dovoljeno tnorda v korist š'Iske matice plesati v adventu? Premalo spoštovanja. — G. c. kr. svetnik Josip H iivka je pristopil kit član h »kolegi Aru šta z Pardubic" z doneskom 1000 gl. — V kapelu na pankraškein pokopališču je vlomil neznani tat. I-.kal je dragocenih stvarij, katerih k sreči ni našel. Pri tem je napravil škode za 2 gl. sam je pa pu4>l neko odškodnino, namreč steklenico, ki je dišala po žganju. Mož je potreboval najbrže pri svojem božjeropueiu počenjanju krepila. — Podobno hudobijo, na dr igi aač u, so izvršili „Nar. L." Pišejo o sv. Vaclavu, kakor bi bil ta bojazljivec kateri se je dal podkupiti. Nemcem davke plačeval, da si ohruui vlado na Vltavi. Legenda pa pravi n njem, da je svetuik, torrj vara in za nos vodi ljudi. Pisatelj teh vrste ne more bili tolik nevednež v zgodovini, najbrže je predrzen bogatajte. — Pri Strakonicah sta trčila brzovluk in tovorni vlak skupaj. Ismed popotnikov in železniškega onobja ni n hče ponesrečen. (Semnji po Slovenskem (od 10. —15 dec.) Na Kranjskem: 10. v Lit.ji, v Mokronogu; 11. v Metliki, 13. v Gorenj. Logatcu. Mengšu, Radoljci (za blugo in živino), na Slapu pri Vipavi, v Semi-šah 15. v Mitjem dolu. Na S 1 o v. Staj e rs k e m; 10. pri Št. Lovrencu v Prešinit, Bučah, Vrenska-gorce in Djbovi 13. v Studenicah ln v Žalcu. Na Primorskem: 14. v Kastvi. Društva. (Slovenskega planinskga društva zabavni večer) vršil se je dne 28. novembra ob 8. uri zvečer v hotelu »Lloyd. »Predaval je diu-štveni načelnik gospod prolesor Orožen o hribo-lastvu na Gorenjskem, sosebno o hribolastvu na Triglav v dobi 1778 do 1837. Predavanje je bilo jako zanimivo, udeležba bila je velika. Celo predavanje bode ponatisnjeno v letnem poročilu »Slov. plan. društva.. Opozarja se vse člane »slov. plan. društva, in prijatelje, da bode v kratkem zabavni večer: pri kojem bode društveni odbornik gospod VVolfling čital o opravi in obleki hribolazcev. Dan naznanil se bode pravočasno. Telegrami. Dunaj, 7. decembra. Predsednik je naznanil zbornici poslancev, da se je potrdil zikon o okrajšanem obravnavanju civilnopravnega reda. Na dnevnem redu je načrt zakona o podržavljenju češke zapadne, mo-ravske in moravsko-sleške železnice. Kaftan govori proti predlogi, Menger pa zanjo in pravi , da se je vresničila presrčna želja Dunaj, 7. decembra. Časopisi poročajo, da sta sekcijska načelnika Bittner v učnem in Kral v pravosodnem ministerstvu imenovana tajnima svetnikoma. Dunaj, 7. decembra. Po noči so tatovi odprli s ponarejenim ključem prodajalnično okno nekega dragocenimi rja in pokrali za 15000 gld. vrednosti. Dunaj, 7. decembra. Včeraj zvečer je liberalna stranka bila, spominjajoč se gostoljubja poljskega kluba ob levovski razstavi, priredila članom poljskega kluba na čast diner s 70 kuverti. Pariz, 7. decembra. Ko so pregledali poslovne knjige tvrdke Allez, zaprla je po-lioija bivšega poslanca, glavnega vrednika časopisa „'L» Natiou" Kamila Dreyfussa. časopisi trdijo, da je to v zvezi z afero, ker so od firme Allez izsilili denarja. Pariz, 7. decembra. „Eclair" poroča, da so zaprli sedem anarhističnih tatov, ki so vlamljali v hiše. Pariz, 7. decembra. Ferdinand Lesseps je nevarno bolan. Zdravniki so že zgubili vsako upanje. Pariz, 7. decembra. Zgodovinar Henrik Houssaye je voljen akademikom z 28 glasovi. Zola ni dobil nobenega glasu. Bruselj, 7. decembra. Pri posvetovanji o dotacijah so socijalisti izjavili, da vsled svojega republikanskega prepričanja ne morejo glasovati za kraljevo civilno listo in za dotacijo grofa Flanderskega. Konec seje je ministerski predsednik pozval poslance, da naj zakličejo: „Zivel kralj!" To so storile vse stranke razen soeijalistov, ki so klicali: „Živel narod! Pogin kapitalistom!" Belgrad, 7. decembra. Kralj Milan pojde za 5 tednov v inozemstvo. Rim, 7. decembra. Izšla je napovedana konstitucija o vzhodnih cerkvah. V njej se najprej spominja, kako je katoliška cerkev vedno ljubila in spoštovala vzhodne cerkve, odkar je sveti Peter postavil svoj sedež v svetovnem mestu Rimu. Potem se omenjajo kolegiji, katere so papeži osnovali za vzhod in jih še osnovati misli papež Leon XIII. Nauki orijentalskih obredov naj se ohranijo v svoji svežosti, ker kažejo v svoji mnogovrstnosti vendar le jedinstvo dogem katoliške cerkve. Vsak misijonar, ki kacega orijentalea spreobrne v latinski obred, zapade ipso facto suspenziji in zgubi svojo službo. Kolegiji, ki vsprejemajo vzhodne gojence, morajo skrbeti za duhovnike vzhodnih obredov. Brez dovoljenja papeževega se ne sme v orijentu osnovati več noben latinski kolegij. Tisti, ki so prestopili od vzhodnega obreda k latinskemu, morejo se v vzhodni povrniti. Mešani zakoni se lahko sklepajo od duhovnikov obeh obredov in žena lahko prestopi k moževemu obredu. Jurisdikcija melhitskega patrijarha se razprostira na Melhite vse turške države. Rim, 7. decembra. Crispi je odgovoril, da se ne more opuščati v interpelaciji o isterskih stvareh, kajti s tem bi se naredil za Italijo nevaren precedens, ko bi se dovolilo, da bi so parlamenti smeli vtikati v notranje zadeve drugih držav. On zatorej ne more odgovarjati na nobeno interpelacijo, ki se tiče notranjih zadev avstrijskih. Barzilai je odgovoril, da je on hotel interpelovati, če so odnošaji z Avstrijo še tako dobri, kot so bili pred tremi meseci, ko se je italijansko narodno čuvstvo tako žalilo. Crispi je odgovoril, da vladi ni treba pouka o narodnih čuvstvih in odločno odklanja Iinbrianijevo in Barzilai-jevo interpelacijo, ki se tičeta avstrijskih notranjih stvarij. Peterburg, 7. decembra. Pri Moršansku je skočil tovorni vlak čez nasip. Pri vlaku je bilo 13 vagonov s petrolejem, špiritom in užigalnimi klinčki. Vagoni so začeli goreti. Osem oseb ponesrečilo. London, 7. decembra. Po došlih poročilih mislijo vstaši napasti Apio. Odesa, 7. decembra. Prevaževalni ladiji „Orel" in „Saratov" sta dobili povelje, da se vojaki prepeljejo iz Sebastopolja v Ba-tum, da se pomnože ruske čete ob meji. To je baje v zvezi z nemiri v Armeniji. Shanghai, 7. decembra. Bivšega poveljnika mesta Kinču, katero so vzeli Japonci, so degradovali. General Cang je kaznovan, ker ni preprečil ropanja kitajskih vojakov v Kinču-u. Tovarna za svileno blago G. Henneberg (e. in kr. dvorni založnik) v Curlhu iZ(irleh) razpošilja naravnost zasebnikom, črno, belo in barvasto svileno blag) od 45 kr do gld. 1V65 meter, — gladko, progasto, karir^no, vzorčasto, damasti itd. (kacih 240 različnih baž iu 2000 različnih barv, desinov itd ) voznine in carine prosto Vzorci obratno. — Pisma veljajo 10 kr. in poštna karta 5 kr, v Švioo. 9 (1 19—18) 1'OSlilIlO. Priporočen od med i oi ničnih 1621) velmož (80-2) olajšnj« kašelj, razkraja sllz, ojačuje; nepogrešljiv ia prebolele. Dobiva se v vseh bol.|šib (023) lekarnah. (15 1) Glavna zaloga pri lekarnarju Jos. Mayerju v Ljubljani Umrli ho: G. decembra. Marija Breskvar, posestnikova hči, 7 Itt, Konjušoe ulice 3, davita. — Leopoldina Indof, delavka, 18 let, Kurja vas 11. jetika. V bolnišnici: 4. decembra. Jurij Zalar, dninar, 60 let, srčna hiba. Tržne cene v Ljubljani dne 7. decembra. PSenica, m. st. . Rež, „ . . Ječmen, „ . . Oves, „ . . Ajda, „ . . Proso, „ . . Koruza, „ . . Krompir, „ . . Leča, hktl. . Grah, „ . . Fižol..... Maslo, kgr. . Mast, „ . Speh svež, „ . gl' kr 6 60 5 10 5 60 5 30 6 70 5 50 H 80 2 42 10 — 11 _ 9 — — 92 — 6 — 56 Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Goveje meso, kgr. Telečje „ „ . Svinjsko „ „ . Koštrunovo „ „ . Piščanec . . . . Golob..... Seno, 100 kgr. . . Slama, 100 „. . Drva trda, 4 kub. m. „ mehka, 4 „ „ gl Vremensko sporočilo. Dan Cas Stanje Veter Vreme S •s 0. M f 1 opazovanja srmkomere T miu toplomer« po Celziju 2 i C _6 7. u. ijut. 2. a. pop. 9. a. zveč. 738 5 737-5 7374 04 1-6 -0-2 brezv. si. sever n oblačno n n 000 •" ■ • - — n n Srednja temperatura 0*6 za 0*6° nad normalom. Svarilo. fftfcaj časa sem točijo v nekaterih javnih lo kalih in ponujajo pravcato brozgo iz steklenic katere imajo mojo starejšo etiketo, s pretvezo je ta brozga .Klauerjev kranjski planinski zeliični liker . Da ohranim dobro ime in svojstvi pristnemu mojemu izdelku, primoran sem tem potor svariti si. občinstvo pred ponarejanjem, katero takoj po ukusu spoznati Ob jednem opozarjam, < se moj izdelek: „Klauerjev kranjski planin sko zeliščni liker" dobiva v prodaji pristen le v original nih s poleg natis-neno oblastveno registrovano znamko oskrblje nih steklenicah; vsako drugo pod gore-njim imenom v prodaji se nahajajoče blago naj se odločno kot ponarejeno smatra in zavrne. Opomnim še, da je to moje svarilo naperjeno osobito proti onim, kateri bi se osmelili še nadalje škodovat mojemu priznano dobremu izdelku s ponarejeni in ničvrednim blagom; ter da sem se odločil al« treba, pozvati ponarejalce tudi pred sodnijsko oblas 629 i Velespoštovanjem J, iiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiniiiiiiiifiiiniiiiiinruiinDiiminiiuiiiiiuniiiiiiiiiimiiiiiniim Spominjajte se .katoliškega sklada' ob raznih prilikah! A 0 9 > 1 Z n N M K u mi lata i-j<»U«lii<> hlngo g; ■a mizarski ©bit v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 15 (t Medjatovi hiši) priporoča svojo dobro vrejeuo zalogo raznovrstnega politiranega in likanega pohištva. 3* ■ ni M M N Garniture, dlvane, madraoe od 16 gld. do 40 gld., madraoe na peresih 10 gld., dratene madraoe 8 gld. 50 kr., pulte za mašne knjige itd. Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik z podobami zastonj in franko. 28 (12—12) :a Nujiilžjo cen«' L?£ Tovarna ci-rkvene oprav«. S I h A 0 s a v k M u . » 0 Premovana 1873, 1881. Jožef Deiller, tovarna cerkvene oprave in izdelovul-niva paramentov, Dunaj, VII., Zieglergasse 27. Zastopnik: Franc liriickner. Na dogovorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveni paramenti, kakor: pluviali, dalmatike, velumi, Stole, baldahini, bandera itd. ita., pa tudi cela masna obleka v najpravilnejši obliki. 54 26—23 S © rt-8 t—M P 9 «{In ' Svarimo pred po-TglC^aillU. naredbami, ki -h |2| pujavlja'o pod jednaki ni i ali podob-.nBSHM JSali! ;"mi ime ». » s" Vendar posvoji I" > sestavi ln svojem učinku unij!! polnoma različne od našega origi-nalnega 22 let obstoječega pod-fosfornasto kislega apneno-železnega sirupa. Zahteva nai ie >orej vselej Izredno Herbabny-Jev apneno- 2ele7.nl sirup. Pazi naj se tudi na to, da Je zraven stoječa oblastveno protokollrana varstvena znamka na vsaki steklenlol in prosimo, ne dajte se zapeljati niti z nižjo oeno, niti z druzlml pretvezami, da bi kupili kake ponaredbe! 627 20—1 97 20 20 Osrednja razpošiijalnica za provinnije: na Dunaju, lekarna „zur Barmherzigkelt'- JULIJA HEBBAB-MTT-Ja, Neubau Kalserstrasse 75. Prodajajo ga gospodje lekarnic,;rji: V Ljubljani J, Svoboda, Gab. Piccoli, Ubald pl. Trnkoczy W. Mayr; daljo ga prodajajo v Celju; J. Kupfer-schmied, Baumbachovi dediči; na Reki: J. Gmeiner, G. Prodam, A. Seliindler. Ant Mizzam. lekarničar. P Prodam. M Mizzam. drog.; v Brezah: A. Ruppert; na Sovodjem (Gmiind): Muller: v Celovcu: P. Hauser. P. Birnbacher. .1. Ko-metter, A Egger v Novemmestu: A. pl. Sladovicz ; v Št. Vidu: A. Reichel; na Tfrbi/.u ; A. Siegl; v Trstu: K Zanetti. A. 8ut-tina. B. Biasoletto, J. Seravallo, E v. Loutunburg. P Prendini, M. Ravasini: v Beljaku. P, Scholz, dr E. Kumpf; v Črnomlji: J BlaSfcnk : v V*|ikoT,u : J. Jobst ; v Wolfsberi{u : J Huth Koverte s firmo priporoča KTa,toliška Tiskalna po nizke j oeni. Izvrstni novi 568 Prosekar, Tirolec in druga vina, bavarsko črno pivo inl. priporoča po prav nizki ceni Pavlinova Kranjskit vinarmi. v Ljubljani, Slonove ulice 52. I priporočen pollklinlške direkolje. Uporablja se proti duiljlvemu kašlju, boleznim v grlu, v prsih in proti otročjim boleznim. . Konjaka sladni izvleček Neutrpen za prebolele. 1 Dobiva se v vs*h boljših lekarnah in dro-1 guerijah. 590 52-6 | Tovarna konjak-sladnega izvlečka _|_v Leipniku. Kašelj odpravite z uporabo slovečih I Kaiser-jevih m* »»-4 prsnih bonbonov kateri najbolje učinkujejo proti kašlju, hripavostl, prehlajenju in zaslizcnju in so najcenejši. V zavitkih po 20 kr. dobivajo se v lekarni VilJ. BXayerja „pri zlatem jelenu ' v Ljubljani, Marijin trg. | 137 Kwi/, proti protinu | | Cena I steklenici 1 gl. Cena 1 steklenici 1 gl. | | Kwizdov fluid proti protinu | 1 G. s* doiii v 2 vseh lekarnah j |i27 Kwizdov fluid proti protinu. 8-7| Visoko c. kr. naučro ministerstvo je pričetkom tekočega šolskega leta na tukajšnji c. kr. strokovni šoli za umetno vezenje in šivanje čipek otvorilo poseben praktiški oddelek, v katerem se bodo bivše učenke zavoda popolnjevale v izdelovanju porabnib predmetov. Zato se bodo v tem oddelku sprejemala naročila na cerkvena in posvetna dela, a le v toliki meri, da se doseže označeni namrn. 575 3 — 3 Vprašanja in naročila naj se pošiljajo sedanji voditeljici novega oddelka, strokovni učiteljici Ivani Foderl (Zvez-darske uiice šr. 1) ali pa podpisanemu ravnateljstvu. C. kr. ravnateljstvo obrtnih strokovnih šol v Ljubljani, dnč 4. novembra 1894. Želodčne kapljice koje p. n. občinstvo navadno zahteva pod imenom Marijinceljske kapljice. Te kapljice so zelo pro-spošne (provzročujejo slast do jela. razstvarjajo sliz. so pomirljive in olajšujoče, ustavljajo krč in krepčajo želodec); rabijo pri napenjanji in zapeoenosti, preobloženem želodci z jedili in pijačami itd. Steklenica z rabllnim navčdom velja 20 kr., tuoat 2 gld., 3 tuoate samo 4 gld. 80 kr. Priporoča jih 07 479 13 zraven rotovža v Ljubljani. Pošiljajo se vsak dan po pošti proti povzetju. ii > I I » l J » ( i I i » \ M Vsi stroji za kmetijstvo vinarstvo in moštarstvo! KlitUslc«, vitla, triron tlsUlne milne a lit« M resalulee n krm Avtomatični aparata proti paronuperi tlaillnlca u vino | tlačilnice za sadje prtdni.U u » obte: ... »troja a kmetlj.l«. «li..r*tvo 1» motUrttoo nipoHi. , ujboliia k>utraMj»fc IG. HELLER. DUNAJ ■V 2/3 PratentraiM Kr. 48. -mu Najkalutnl« P0B«|l. - Jamtvo. — Streli .. d»]o m potunini«. Čim »o >8 nm tiiiali! PreEnjatalcea natu pimiiP 272 15-14 GLAVNO SKLADISTE limom^ o O o. — a najfilstlje lužne SELILE kot zdravilni vrelec že stoletja znana v vseh boleznih sapnlh in prebavnih organov, pri protinu, želodčnem in mahurnem kataru Izvrstna za otroke, prebolele in mej noseč (L) nosijo. 51 4o Najboljša dijetetična in osvežuječa pijača. Henrik Mattonl, Karlove vari in na Dunaju. Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. m,0 Protinski cvet ali cvet zoper trganje. Steklenica 50 kr., 12 steklenic 4 gld. 50 kr. Odločno najboliše ma/.ilo zopu- trganje po udih, bolečine v rokah, nogah, v križu ter v živcih, otrpnele ude in kite itd. Dobiva- se pri 566 6 TJbaldu pl. Trrikoczyju lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto. Lekarna Trnk6ozy v Gradcu. 3-2 za Dol Franc Karol BISEKIU.S Sedaj na Dunaju, I, Singerstrasse II, Mezzanin. Telefon 4!I2!>. 615 Najnižje tovarniške cene na debelo. Briljantni mah za božična drevesca. patentovan, karton oo 30 kr Velečastno se lesketajoči an- geljski zvončki po lu kr. Velikanska novost! Žareče in kristalne krogle in jajca po 12 kr. in dražje. Ljubeznjivi Jezuščki po 22 kr. Čudovito se sukajoče krogle po 3 kr.. plodovi po 10 kr.. orehi po 6 kr., jajca po 10 kr. in dražje, popolnoma obvitl s srebrnimi nitkami. Mični fantazijski obeski v jako lepo spreminjajočih se barvah. Narejeni so tako, da jih otroci ne poškodujejo. Novovrstne odsvitajoče olepšave kakorangeljiin zvezde za vrn drevesca komad po 8 kr. in dra je Plastični plavajoči božični augelji po 15 kr. in dražje. Ceniki tisočerih lepih in najnovejših olepšav za božična drevesca zastonj. HJT Nlkj(!r nimam podružnice. Primerno družinsko ali prijateljsko bežično ali novoletno darilo je ^ mej dobrimi stvarmi najboljša: | kemično čisti higijenični ^ ikranjiki likerji iz planinskih zelišč 4 •T. K lauer-ja, trgovca „pri voglu" v Ljubljani, Pred škofijo. Isti, specijaliteta prve vrste, je nedosežen irlede dobrota in vpliva blagodejno na prebavne i organe ter oživljajoč. Ne smelo bi ga pogrešati nobeno y gospodinjstvo. Dobiva s« pri izdelovatclju J. Klauerj-u, trgovcu „pri voglu . v vseh boijših špecerijskih in trgovinah z jestvinami (delikatesami), kakor tudi v kavarnah. 616 2>—5 II II t. ? t II ov zdravstveno oblastveno preizkušeni (Spričevalo: Dunaj, 3. julija 1887.) mnogo milijoiikrat preizkušen in p ti jen zol>riozdr»vilstveno priporočan, je ob jednem najcenejše zob« čisčeče in ohranjujoče sredstvo. Dobiva se povsodi. 620 40—1 Surovo maslo oziroma surovo maslo za csj, maslo, fina smetana za kavo, sir in skute, sveže mleko ne dobivajo vsak dan može v prodajalnici v semeniškem poslopju nasproti sadnemu trgu Mojim velecenioniin kupovalcem izrekanj za dosedanje zaupani? svojo zalivalo tor se priporočam osnhito duhovniškim gospodinjam z zagotovilcin, dii si b"dein vedno prizadevala v vtakciji oziru popolnoma zadostiti. — Z vt-lespoštovanjem 584 8-5 Jera Lipovšek. KOSMETM CremeVenus" Prostfedek k zušlechleni pleli. Tekutypudr„Eugenie" červenč tekute ličidlojugenie" Pudr„Eugenie" vbile,ružove a kremove barvi. Barva na vlasy Kavkazkd essenze na kniry. f---' - r Glavno zalogo za Kranjsko ima 623 26-2 FRAN STAMPFEL v Ljubljani, Kongresni trg .Tonhalle Kongresni trg. Krasna božična, novoletna in svatbena darila; neobhodno potrebno za vsako boljše gospodinjstvo! Objava. Krize v Novem Yorku in Londonu l niso prizanesla evrop ki celini in je velika tovarna P,za i-rebrno blago prisiljena, vso svojo zalogo brez Uvsake odškodnine dravske moči. Pooblaščen «em iz-' vršiti to nalogo in pošljem slednjemu nastopne stvari proti odškodnini gld. 6'60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško ostrico; 6 komadov amer. patent-srebrnih vlilo iz jednega komada; 6 kom. amer. patent-srebrn. jedilnih žlic 12 „ . „ „ ka vinih „ 1 komad amer. patent-srebrna zajemal-nica za juho; 1 komad amer. patent - srebrna zajemal-nica za mleko; 2 kom. amer. patent-srebr. kupio za jajoa 6 kom angl. Vlktoria čašlo za podklado, 2 komada efektnih namiznih svečnikov; 1 komad cedilnik za čaj ; 1 komad najfinejša sipalnloa za sladkor 44 komadov vkupe samo gl. 6*60. Vseh teh 44 predmetov je poprej stalo gl. 40— ter je je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gl. 6"60. Američansko patent-srebro je ven in ven bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da le-ta in zevat ne temelji ria nikak&ni slepariji zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago povšeč, povrniti brez zadržka znesek, in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno ženitno darilo kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v glavni agenturi zjedinjenih ameriških tovarn patent-srebra A. Ilirscliherga na Dunaji, II, Rembrandtstr. 19 — Telefon št. 7114. Pošilja se v provincijo proti povzetju ali ee se pošlje svota naprej. Čistilni prašek zraven 10 krajoarjev. Pristen le z zraven natisneno varstvena znamko ^ (zdrava kovina). [•' & £ Izleček iz pohvalnih pisem. Texing, Gor. Avstrijsko, 21. svečana 1892. Slučajno sem videl pri Njega svetlosti grofu Wurm-brandu Vaše garniture ter se prepričal o nje lepoti in eenosti. Jožef Forst, župnik. 580 5—5 Ouisca, dn<5 20. decembra 1893. Vaše blagorodje! .... upam, da bodem ravno tako zadovoljen z novona-ročeno garnituro, kakor sem bil lani. Z veleepoštovanjem Henrik Kodum, postajni vodja. Ouisca (na Primorskem). China Serravallo z železom neobhodno potreben oslabelim in prebolelim Vzbuja slast do jedi, krepi živce, čisti kri. Srebrna svetinja: XI. zdravniški kongres v Rimu 1894, Zlata svetinja : Mejnarodna razstava v Benetkah 1894 Zlata svetinja: Mejnarodna razstava v Kielu 1894, Zlata svetinja: Mejnarodna razstava v Amsterdamu. Jako ga priporočajo zdravniške avtoritete, kakor dvorni svetnik profesor dr. baron Krafft-Ebing. profesor dr. vitez Mosetig-Moorhof, profesor dr. S c h a u t a prof. dr M o n t i, profesor dr. N e u s s e r, pri-marij dr. vitez N i c o i i c h itd. To odlično zdravilno, okrepčevalno sredstvo zaradi dobrega okusa jako radi uživajo otroci in ženske. Prodaja se v steklenicah po pol litra in po litru v lekarnah. Lekarna Serravallo v Trstu. 578 30-10 Razpošiljalnica zdravil na debelo. Ustanovljena 1848. Glavno zalogo v Ljubljani ima: Lekarna Picooli na Dunajski nadalje tudi Mayr in G-rečelj. cesti. Obrtniki in trgovci, 37526 23 J Člani konservativnega obilnega društva v Ljubljani',*) priporočeni osobito cenj. naročnikom z dežele: *) Oni obrtniki, člani konsorv. obrtnega društva, kateri žele mej to naznanilo uvrščeni biti, zglase naj se pri npravništvu ,Slovenca". Belec Anton klepar v Šent-Vldu pri Ljubljani. Hinterlechner Karol čevljar v Ljubljani, Francovo nabrežje 23. Sehmelzer Bertr. stolar v Ljubljani, ob St. Jakobskem mostu. Blaznik L. v Ljubljani, Stari Trg štv. 12. Zaloga najraznovrstnejSega BF galanterijskega blaga. Jager Janez mesar v Ljubljani, v mestni kolibi p. mes. mostu. Šega Jakob jermenar v Ljubljani, Poljanska cesta. Bonear France pleskar v Ljubljani, Rimska eesta. Kovač France d-evljar v Ljubljani, Sv. Petra cesta. ŠerikIvan krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta. Boueon Andrej stolar v Ljubljani. Dunajska cesta štv. 7. priporoča največje svojo zalogo najraz.no vrstne jših stolov natan&no ln trajno iz najboljše tvarine Izdelanih. Kozak Josip mesar v Ljubljani, Semeniško poslopje. Škrabee M. klepar v Ljubljani, Kongresni trg Kregar Ivan pasar in srebrar v Ljubljani. Poljanska cesta štv. 8. opozarja preč. duhovščino in cerkv. predstojništva na izvrstno urejeno delalnioo, v katen izdeljnjo vsakovrstno cerkveno posodo ln orodje iz najzanesljivejše kovine, zlata in srebra po najnižji oeni. Šturm Franc krojač v Ljubljani, na Bregu štev. 14. Breskvar France preje L. Šverljnga knjigovez, v Ljubljani, Stolno župnišče. Tome France pozlatar v Ljubliani, Streliške ulice Čamernik Ignacij kamnosek v Ljubljani, Poljske ulice št. 49. Matkovič Dragotin brivec v Ljubljani, Pred škofijo Tomšič Luka vrtnar v Ljubljani, Poljanske ulice Černe Jožef urar v Ljubljani, Sv Petra cesta 2. Mate Avgust čevljarski mojster v Ljubljani, Sv. Petra cesta 2. Uran & Večaj pečarja v Ljubljani, Igriške ulice. Čermelj Jernej trgovina z južnim sadjem i zelcnjadjo v Ljubljani, Semeniško poslopje. Mihelič M. ščetar in zaloga krtač v Ljubljani Florjanske ulice štv. 40. Šelenburgove ulioe. Velkavrh Fr. 1 Jermenar v Ljubljani, Sv. Petra cesta. Dolenec Oroslav svečar v Ljubljani, Gledališke ulice priporoča pristne čebelno - voščene sveče vo&čene zvitke in mid. Zaloga pristnega W brinja in brlnjevoa. Vse po najnižji oeni. Ozelj Gabrijel tapetnik v Ljubljani, Tržaška cesta. Vilhar L. urar, v Ljubljani, Vodnikove ulice (poleg Katol. Tiskarne). Paušner Franc krojač, v Ljubljani, Valvazorjev trg 4 (poleg okrajnega glavarstva). Virk Sebastijan čevljar v Ljubljani, Sv Petra cesta. Dostal Karol tapetnik v Ljubljani, Sv. Petra cesta St. 31. Pauer Friderik pek&r v Ljubljani, Sv. Petra cesta St. 50. Zor man Alojzij mokar v Ljubljani, Florijanske ulice. Brata Eberl slikarja napisov, stavblnska ln pohlitvena pleskarja, tovarna za oljnate barve, lak ln pokost, Ljubljana, Frančiškanske nlice štv. 4. P. n. občinstvo opozarjava posebno na izdelke, katere sva razttevila na obrtnijski razstavi v deželnem mu* žeji .Kudolfinum". Perko Franc sobni slikar v Ljubljani, Florijanske ulice. Zalaznik Jakob slaščičarski in pekovski mojster v Ljubljani, Stari Trg štev. 21, priporoča W štirikrat na dan "Ml sveže, ukusno. zdravo in slastno slaičlčarsko in pekarsko peolvo. Petrič Fr. trgovina z manufakturiiim blagom v Ljubljani, Špitalske ulice. Erjavec Alojzij, (preje Zor) čevljar, v Ljubljani, Čevljarske ulice 3. Plehan Valentin izdelovatelj voščenih sveč ln lectar v Ljubljani, sv. Petra cesta. Zadnikar Henrik pas&r iu srebrar v Ljubljani, Sv. Petra cesta 17. izdeluje iz najboljše tvarine najraznovrstnejšo cerkveno posodo in orodje po najnižji ceni. Popravi in prenovi stare predmete. Fajdiga Filip mizar v Ljubljani, Slonove ulica. Rebek Josip ključar v Ljubljani, Francovo nabrežje, ralopi ključev lz aluminija vseh elektrotehničnih priprav hišnih telegrafov itd. Fajdiga Ivan mokar v Ljubljani, Križevniški trg, llijala na Vrhniki priporoča in ima vedno v zalogi vsakovrstno moko in otrobe po prav nizki ccni. ignaeij Žargi v Ljubljani, Sv. Petra cesta 4. Trgovina 7. manufakturnim in drobnim blagom. Zaloga najnovejših kravat, različnega perila, zimskega blaga itd. Velika zaloga nagrobnih vencev in šopkov. Zaloga vseh potrebščin za krojače in šivilje. Sever Primož mizar za hišno opravo v Ljubljani, Gradaške ulice štv. 22. v Anton Presker v Ljubljani, Sv. Petra oesta 16, priporoča se prečast. duhovščini y izdelovanje vsakovrstne duhovniško-civilne in duhovniške obleke, kožuhovnatih i a kije v za ogrevanje nog. V zalogi ima tudi storjeno obleko za gospode in dečke zimske suknje, nepremočne havelooke, men-dikofe, ženske plašče, Jope po najnovejšem kroju izvršene, popotne kožuhe, kratke kožuhe itd. v veliki izberi. 606 8—4 S2* Vse po nizki ceni. Naročila na Izdelovanje oblek po meri izvršujejo se točno po poljubnem Kroja. Za dobro blago jamči. VII. zvezek Andrej Kalan: je izšel ter se dobiva komad po 20 kr., po pošti 23 kr., v Katoliški Bukvarni in Katoliški Tiskarni v Ljubljani. Dobe se še II., III., IV., V. In VI. zvezek. Najboljši in najcenejši vir nakupovanja kmetijskih strojev in orodja Strojev za vinarstvo ---"-"SS vsakovrstnih m c m a 1 k pralnih strojev ovijalnikov, zravnalnlkov perila patentovanih m 1 i ii o v za domačo uporabo, na vitle, vodno ali parno gonilo itd. je pri 239 (52-34) Avgustu Kolb, tovarna strojev Dunaj, II., Pascttfgtraase 29—31. Prijazna poštena postrežba. — Ugodni plačilni pogoji. — Jamčenje. BT Ihistrovani ceniki zastonj in franko. IsSi^om prcltupovalo« in pošteno ^astopniko. 609 2—2 Potom minuendne dražbe oddala se bo zgradba župnijskega gospodarskega poslopja t. j. hlevov in svinjakov, v Št. Rupertu dne 13. decembra t 1 dopoldne ob 10. uri v župnijskem dvorcu, Kjer leže tudi dotični načrti, proračun in stavbeni pogoji ua razgled iu kjer bo treba tudi 355 gld jamče-vine vložiti. B j»"«.e S-roMci proračuueni so na 3550 gld. in sicer: za tesarsko delo..........n42 gid. 98 kr. za zidarsko delo..........1112 28 za mizarsko in ključavničarsko delo . . 205 " 50 " za druga popravila..................1089 ' 24 " Št. Rupert, dne 22. novembra 1894. Stavbeni odbor. flflllVmrCinO zaradi njenih zdravilnih lastnostij in mnogovrstnih UU1IA.U V dlld slučajev, v katerih izvrstno vpliva, s častno diplomo m zlato svetinjo na zdravilstvenih razstavah v Londonu, Parizu in Genfu. Tinktura za želodeci piccSTSijani je izborno sredstvo, katero krepča in zdravi želodec ter pospešuje prebavljanje iu deluje, da se telo odpre. To tinkturo za želodeo razpošilja izdelovatelj lekarnar Ploooli v LJubljani proti povzetju. Zaboj po 12 steklenic velja gld. 136, po 55 steklenic gld. 5 26 (zaboj tehta 6 kgr.). Poštnino plača vselej naročnik. — Steklenica velja 10 kr. 617 50_2 Primerna priložnostna darila! Friderik Hoffmann, vir ar, 447 10—8 m 89 na Dunajski cesti v Ljubljani, priporoča svojo zalogo vseh vrst •r žepnih ur v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu ravno tako tudi in budilnih ur in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. HkS~ Poprave sc dobro ln solidno izvršujejo. Znižane cene! A A » H. DKUiKOVIČ trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg št. 9 in 10 prodaja kakor bi bila vse potrebno za stavbe, kakor cement, traverze, železniške šine za oboke, kovanja za okna in vrata, lopate, krampe, štorje itd. itd.. vsakovrstno kuhinjsko orodje, poljedelska orodja, posebno v veliki izberi - - , , , . I^drevesa (pluge) KnvaPI I Tu kuPuJete železo naj-iVUVdU . ceneje, pri pošteni vagi in prijazni postrežbi. Poskusite, in se bodete prepričali! štedilna ognjišča in njih posamezne dele, pozlačene nagrobne križe in sploh vse v njegovo stroko spadajoče. CARBOLINKUM! Posebno pa opozarjam gg. krčmarje na svojo veliko zalogo vsakovrstnih ledenic (Eiskasten) za pivo in jedila in gg. posestnike žag na izborne vodne žage in pile, za kojih jakovost se jamči. Zunanja naročila se takoj in vestno izvrše. Kar bi ne ugajalo, se radovoljno zamenja stotako se kupljeno blago radovoljno poiilja na dom ali na napovedani kraj. Ceniki pošiljajo se na zahtevanje brezplačno in franko. 159 42 Rojansko posojilno in konsumno društvo vpisana zadruga s omejenim poroitvom v Ilojaiiii pri Trstu priporoča čast. duhovščini in drugim rodoljubom na deželi svojo bogato preskrbljeno v Trstu, Via Belvedere št. 3, kjer se prodaja vsakovrstno kolonijalno blago najboljše vrste in po ugodnih venah. — Razpošilja se po pošti in s tovornim vlakoiu. Ceniki na zahtevanje franko. Tudi pošilja raznovratna okoličanska, istrska in laška vina v sodčkih po 28 litrov in več. čast. duhovščina, trgovci in drugi rodoljubi na deželi naj se blagovolu prepričati sami ter podpirati s svojimi naročili edino slovtnsko narodno podietje v Trstu. Društveno predstojništvo. 562 6 Uzorci so na razpolaganje. t* %'a^J^AI* AI* 'A^'A^'A^'1^ 5 iv, K* rod Tranio I iT1 Gledal, ulice fc - štev. 1 OVHUHy štev. 6 S W. = vLjuhljanl == 4 ^ v mestih in na deželi izborilo svojo zalogo priporoča osobito prečast. duhovšc:ni in sl. občinstvu 4 I ___________I it^IK, 'HI Ma lC-f Q VOIGO najzanesljivejša domača iz- M JL £«djabdii t;j3