Poštnin» Dlafana v octcvini Leto LVII1. V Uublteni. v Četrtek, dne 13 februarja 1930 Št. 36	2. 'zcfaia s». 2 шг
NaroCnlna
n kriljitii» Jugoslavijo mesečno u Din
celoletno 3oo Din
za inozemstvo
P w c v n « .zoaja	AS^^fy ^ју^к 'VKF fe ТИГ"^	f -ШГ*
Чјг	M ^y др ^
Cene oglasov
mali ogle»! po 1-30 tn 2D.veCII oglasi nad ti mm v>tlne
^Г - ss SE - ^шиа* Ш m m «v ж 1 Г^ЊЈ M~ H јЈГгЈТо^
______ ______ _____ ______uredn.Skemdelu
течес no «u Din ^Sfesneriflffl^ шЈВШ^гаши^Ш ^^^fl^ BMfc^F	Л	ШИИГ	iiffk ТД|> Jtbš vršilca po IO Dir
iiecle taka 'Z<la|a ce.oie no v Juge Slavili 120 Din, zi Inozemsivo 140 C
o Pr veciem g narociiu popust
siavin 120 Din, "za	s ledensRo prilogo »Ilustrirani Slovenec«	^»t
dneva do prazniku
«jreuniAito /e t ftopuar,et>j uiicj «i. 6Jii Kolioplsi se ne vratato, neiranhlrana pisma s e ne spieiemalo * Oreantiiva telefon it. 2OSO. unravntitva it. 2328
Informativen list
za slovenski narod
cipruuu te KAvpuu</cuj ui.Si.b « tekounl račun: IJubl/ana itev. IO.OSO In I0.34V za »naeiate, Saia/ui oAi.7563. Zagret» it. ЗО.ОП. Vrana In Hunai it. 24.797
Slovenščina na univerzi ostane
izjava rektor a dr. Dolenca — Kakšen bo novi univerzitetni zahon
Vprašanje revizije
socialne zakonodaje
Ko Б6 ljudem uiti sanjalo ni, kaj da je «ocialna zakonodaja, je ta dejansko za človekoljubne in pametne gospodarje vedno obstojala. Ti gospodarji so se zavedali svoje dolžnosti, da morajo skrbeti za posla, ki je v njih službi zbolel ali oslabel in zato ga niso zapodili na cesto, temveč zanj skrbeli. Vedeli pa so tudi, da je tako postopanje pan etno, ker so s tem posle priklenili na sebe in imeli vsPd tega vedno najboljše pesle, na katere so se mogli vedno zanesti. In na kmetih obstoja ta le v srcu in uvidevnosti zapisana socialna zakonodaja še danes in ne na Škodo gospodarjem.
Drugačen pa je položaj v mestih, kjer zavzemajo tovarne vedno večji obseg. Tu ni med delodajalcem in delojemalcem nobenega osebnega stika in zato tudi ni več zadostovala le v srcu in uvidevnosti zapisana socialna zakonodaja. Podjetnik navadno svojih delavcev niti poznal ni, zato pa se mu tudi ni vest oglašala, če je umiral delavec od pomanjkanja. Zato je bilo treba z zakonom delavca v slučaju bolezni, nezgode ali obnemoglosti zasigurati in po mnogih in silnih bojih so delavci tudi dosegli, da je postala socialna zakonodaja dejstvo. Kmalu pa so tudi vse države spoznale, da je socialna zakonodaja za nje koristna, ker je ona tista varnostna zaklopnica, ki preprečuje najbelj nevarne socialne boje. To spoznanje se je zlasti utrdilo po boljševiški revoluciji in izkazalo se je, da je boljševiš' a agitacija brezuspešna v državah, kjer delavec dobro zasluži ali kjer je izvedena socialna za-ščila delavca. Pred dobrimi plačami Amerike je obnemogla vsa boljševistična hujskarija in izvedena socialna zakonodaja je onemogočila izbruh svetovne revolucije v Evropi. Ta jasen in nedvomen uspeh socialne zakonodaje priznavajo danes vse države in zato vidimo, kako v vseh naprednih državah socialno zakonodajo še izpopolnjujejo. V Angliji je izvedeno že zavarovanje vdov in spopolnjena bo skrb za brezposelne, francoski parlament je ravnokar sprejel dalekosežne sklepe za izpopolnitev sociable zakonodaje in prav enaka prizadevanja se kažejo v Nemčiji, Češkoslovaški in Avstriji. Nikjer se nočejo odreči veliki varnostni zaklopnici proti socialnim bojem.
Tudi v Jugoslaviji se je uvedlo socialno zavarovanje delavcev, toda izvedeni sta bili samo dve panogi delavskega zavarovanja, zoper bolezen in nezgodo, dočim je zavarovanje za onemoglost, starost in smrt ostalo na papirju. Naše delavsko zavarovanje je torej še nepopolno, kljub temu pa že trde nekateri delodajavci, da imamo pri nas delavskega zavarovanja preveč in da znašajo stroški podjetij za to zavarovanje žo tako visoke vsote, da jih podjetja ne zmorejo več. Zato govore o nujni potrebi revizije socialne zakonodaje in zato predlagajo celo vrsto predlogov, s katerimi se naj silno zniža delavska zaščita. Gredo celo tako daleč, da se ne ustrašijo niti tako nepopularnih predlogov, kakor je oni o črtanju dečje opreme za svojke.
Vemo, da so danes časi težki in da morajo tudi veliki podjelnilu gledati na to, kje prihranijo nekaj denarja. Toda drugo vprašanje je, če se da danes prihraniti pri socialnih dajatvah. Vsak tak prihranek ne bo imel drugega učinka, ko da bo zrahljal varnostno zaklopnico, vsak tak prihranek bo zmanjšal delavčevo delovoljnnst, це eno ue drugo pa ni v interesu podjetnika. Ker ljudje ne morejo in tudi nočejo iti živi pod zemljo, zato bo vzdrževanje onemoglih, bolnih in brezposelnih delavcev vedno padlo na družbo. Ali bodo bolnice bolj polne, ali bo kriminaliteta večja, ali pa bodo revne hiše bolj napolnjene! Končen rezultat pa bo ta, da bodo stroški za vzdrževanje teb zavodov mnogo večji, kakor pa velja danes socialno zavarovanje. Zato so tudi proti oni delodajavci, ki mislijo, da se mora izvesti reforira socialne zakonodaje s ciljem znižanja delavske zaščite.
Drugo pa je, če se ne bi mogla izvedba delavske zaščite izvesti bolje, kakor je izvršena. V tem oziru pa gotovo pri nas še ni vse na višku. Tako je n. pr. čisto golovo napačno, da v vzhodnih krajih države nekatera podjetja že lela in letn ne plačujejo svojih prispevkov za delavsko zavarovanje. Posledica tega je, da so prikrajšane one pokrajine, ki redno plačujejo svoje prispevke, ker je socialno zavarovanje pri nas centralizirano. Tu bi bilo potrebno, da zastavijo delodajavci svoj vpliv in da dosežejo, da se bodo v vsej državi prispevali enaki zneski iu poteni bo tu takoj
Belgrad, 12. febr. s. Povodom vesti, da se namerava v definitivni redakciji univerzitetnega zakona sprejeti odredba, da se bodo na univerzah vršila predavanja samo v srbohrvaščini, je Vaš dopisnik obiskal rektorja ljubljanske univerze clr. Dolenca, ki se mudi v Belgradu, kjer se v družbi z belgrajskim in zagrebškim rektorjem posvetuje s prosvetnim ministrom o tem zakonu. Posvetovanja so do danes v glavnem končana. G. rektor je dal to izjavo:
V nobenem osnutku, prav posebno tudi ne v onem, ki je izšel iz vrhovnega zakonodajnega sveta in iz posvetovanj vseh treh rektorjev ter prosvetnega ministra dr. Maksimoviča, ni govora o toni, da bi so kot uradni jezik naših univerz določila samo srbohrvaščina.
Poleg tega sem pri merodajnih činiteljih prosvetnega ministrstva dobil zagotovilo, da o taki nameri ni govora in ne bo. Prepričan sem, da bi taka odredba pomenila naravnost preobrat v dosedanji vladni politiki, ki prav gotovo ni nameravan.<
Kar se tiče še posebej splošnih odredb vsoučiliškoga zakona, je gosp. rektor izjavil:
Berlin, 12. febr. D. Na današnji drugi dan velike debate o haaških dogovorih je v nemškem državnem zboru najprej govoril za demokrate poslanec Dernburg, ki je bil še pod Viljemom kolonijalni državni tajnik, v republiki pa enkrat finančni minister. Zastavil je vprašanje, kaj bi pomenilo, če bi Nemčija Youngov načrt odklonila in če bi prišlo do krize Dawesovega načrta, ki bi v tem primeru veljal nadalje. Dckazal je, da bi kriza radi Dawesovega načrta trajala pet let 9 strašno silo in da bi uničila nemško gospodarsko življenje. Posledica takega poloma bi bila, da bi Nemčija morda dobila tak Youngov načrt, po katerem bi imela manj plačevati, razen tega pa bi bila nerazmerno revnejša in ostale bi sankcije ter kontrola.
Nato je govoril poslanec Hôtzsch od skupine poslancev, ki je izstopila iz nemške narodne stranke. Hôtzsch je dober poznavalec zunanje politike, ki je takoj v začetku svojega govora
Trst, 12. febr. r. »Popolo di Trieste« je objavil številne brzojavke, ki jih je dobil list iz vseli pokrajin Italije. Tajnik luratti je javil uredništvu »Popolo di Trieste«, da bo fašistična stranka iz svojih sredstev votirala za ranjene tovariše 25.000 lir, za popravo poškodbe v uredniškem poslopju pa 50.000 lir.
Policija energično nadaljuje s preiskavo. Toda ne daje nobenih obvestil. »Piccolo« trdi, da je policija že na sledu atentatorjem in da se lahko v kratkem času pričakujejo pozitivni rezultati.
Takoj po atentatu in tekom včerajšnjega in današnjega dne je policija aretirala veliko število oseb, o katerih je znano, da ne odobravajo fašističnega režima. Nekatere je policija pridržala v zaporih, druge je izpustila, toda morajo biti policiji toliko časa na razpolago, dokler se preiskava ne konča.
Na mestu atentata so sc fotografirali vsi detajli. Preiskovalni sodnik je obiskal v bolnici ranjenega urednika Nerija ter ostale ranjence. Njihovo stanje se ni spremenilo. Upati je, da bodo megli Bolle, Missori in Apollonio v 5 ali 6 tednih zapustiti bolnico, dočim je stanje urednika Nerija zelo kritično, ker je izgubil mnogo krvi. Ker se je govorilo, da se zdravniki posvetujejo o možnosti transfuzije krvi, sta se baje javila dva mlada fašista, ki sta pripravljena dati svojo kri na razpolago.
Rim, 12. febr. r. Atentat v Trstu je izzval v vseh fašističnih krogih velikansko razburje-
dovolj denarja, da se izvede tudi zavarovanje za starost.
Ne zmanjšati in omejiti, temveč povečati iu razširiti je treba socialno zavarovanje, da bomo imeli čim manj onega nevarnega prole-tariata, ki iz gladu tvega vse in ki je zadnji up boljševizma. Kaj pa pomeni to za deloda-javee, ni treba posebej poudariti in zato bo moderen podjetnik tudi za socialno zavarova-i nje, ker mu edino to zavaruje tudi nemoten i užitek njegovega premoženja.
»Upam, da bo vseučiliški zakon v enem tednu sankcijoniran. Obelodanjen pa bo skupno z občo uredbo, ki jo bodo po vsej priliki izdelali zopet vsi trije rektorji na podlagi teksta sankci-joniranega zakona.
Zakon vsebuje take odredbe, da se bodo mogle univerze lepo razvijati. Pri tem računa na to, da se bo vpoštevalo dejstvo, da je ljubljanska univerza kot najmlajša tudi najbolj potrebna izpopolnitve glede osobja. V glavnem se je v zakonu določilo, da se prenese odgovornost na manjše število činiteljev, ki bodo čimbolj morali izkoriščati svoja izkustva v dobrobit svoje univerze.
Določbe, ki bodo veljale za slušatelje, so vseskozi moderne. Kolegnina za enkrat najbrže še ne bo uvedena. Akademska svoboda je zagotovljena. Disciplinarno postopanje je za profesorje, za druge uslužbence, pa tudi za slušatelje tako urnjeno, da bo avtonomija univerze popolnoma prišla do izraza. Novi univerzitetni zakon bo odločilno vplival na razvoj znanosti kakor tuc.i na napredek znanstvenikov in intelektualnih delavcev.
naglasil razliko med Hugenbergom in seboj s tem. da je izjavil, da si mora pred odločitvijo o haaških dogovorih vsak poslanec najprej izprašati svojo vest. V ostalem pa vidi Iiotzsh razliko med Davvesovim in Youngovim načrtom v tem, da se je v Youngovem načrtu ustvarila zveza nemških reparacijskih bremen z mednarodnimi dolgovi v Ameriki in da je torej .Nemčija postala indirektna dolžnica Združenih držav. Za njim je dobil besedo minister za zasedene kraje dr. Wirth.
Dr. Wirth je izjavil: Pristali smo na Youngov načrt v upanju, da bodo tudi v Ameriki nekoč prišli na površje ljudje, ki ne bodo samo kot kapitalisti iztiskali iz Nemtyje in nove Evrope, kolikor bodo mogli, temveč, ki bodo tudi spoštovati nravna načela. Končno je finančni minister Moldenhauer predočil državnemu zboru posledice, ki bi jih povzročil transférai moratorij na kreditne razmere vsega sveta, kakor je predviden v Youngovem načrtu. Zakonski načrti se bodo jutri odkazali odboru.
ni umrl
nje. Tajnik Turatti je naročil obvestiti ga o podrobnosti preiskave ter o stanju ranjencev. Vsi listi opisujejo atentat ter izražajo svoje obžalovanje tovarišem v Trstu.
»Tevere« ogorčeno protestira ter izjavlja svojo solidarnost s tržaškimi fašisti. Upa, da bo preiskava kmalu končana, ter da bodo oblasti kaznovale krivce tako, kakor to zahteva Trst in vsa Italija.
Nesramna interpelacija
Rim, 12. febr. D. Fašistični poslanec Co-selschi je vložil dve interpelaciji. V prvi, ki jo je vložil na notranjega ministra, stavlja vprašanje, ali je atentat na plemeniti fašistični list v zvezi s terorsko akcijo neke inozemske organizacije, ki hoče z zločinskimi dejanji povzročiti spremembe na italijanski vzhodni meji. V drugi interpelaciji stavlja vprašanje zunanjemu ministru, ali ne smatra za umestno, da opozori jugoslovansko vlado na ofenzivo, ki je s strani dela jugoslovanskega tiska naperjena proti politiki miru in politiki lojalnosti Italije.
Velika luzija ital. bank
Milan, 12. febr. U. S prizadevanjem Musso-linijeve vlade, ki hoče racijonalizirati italijansko bankarstvo, je nepričakovano prišlo do spojitve dveh velikih bank »Crcdito italiano« z glavnico ■100 milijonov in z rezervami 190 milijonov lir ter Banca nazionalc di credito z gbvnico 300 milijonov in rezervami 500 milijonov lir. Obe podjetji ostaneta šc nadalje pod dosedanjimi imeni, »Credito italiano« pa bo dalje vodil prave bančne posle obeh zavodov, dočim bo »Banca nazionalc di credito« kot finančna družba združevala pri sebi industrijske udeležbe obeh bank. i I »Credito italiano« spada tudi »Compagnia finan, ziaria nazionale« s kapitalom 150 milijonov, k Banca nazionaie di crcdito« pa »Istituto finan-ciario nazionale« s kapitalom 75 milijonov lir, tako da bo po spojitvi novi organizem razpola-! gal skupno s 1100 milijonov lir.
Vprašanje našega jezika na naših univerzah
»Slovenski Narod< objavlja v svoji številki od 12. februarja pod naslovom > Nepotrebno razburjenje« vest svojega belgrajskega dopisnika, ki pravi, da je od merodajne strani pooblaščen, da demenlira »Slovenčevo« vest, da si. v načrtu novega univerzitetnega zakona določa kot učni jezik na vseh univerzah samo srbohrvatski. Tomu demantiju dostavlja »Narodova dopisnik, da je naša vest bila popolnoma neresnična in tendenciozna.
Temu nasprotno ugotavljamo, da je vprašanje slovenščine kot učnega jezika po naših popolnoma zanesljivih informacijah bilo zadnje dni v resnici v razpravi. To se je moglo sklepati ludi iz skrajno značilnih člankov in predavanj dr. Kosića, dr. Došena in drugih. Veseli nas, da je izjava rektorja ljubljanske univerze, dr. Meloda Dolenca, ki jo danes pri-občujemo, razpršila vsako bojazen, da bi bila naziranja imenovanih krogov mogla imeti kakšen vpliv na merodajne činitelje, ki izdelujejo univerzitetni zakon.
Kar pa se tiče, da se milo izrazimo, predrzne trditve »Narodovega«, belgrajskega dopisnika, da je naša vest bila tendenciozna, to ogorčeno odklanjamo, ker niti mi niti naš belgrajski dopisnik nimamo navade si kakšne vesti izmišljati, ampak imamo najmenj tako zanesljive vire kot jih ima ^Narodov« gospod dopisnik, tendence pa tudi nimamo nobene kakor samo to, da čuvamo dobrine svojega naroda. Pač pa opažamo zadnje čase v krogio, ki so >Slovenskemu Narodu« in njegovi ideologiji zelo blizu, tenaence za okrnjevanjem teh dobrin in keremo članke ter predavanja, v katerih se čisto nežpnirano postavlja trditev, da je slovenski jezik ovira za uresničenje jugoslovanskega narodnega edinstva.
Da takih tendenc, mirno ne bomo prenašali in proti njim vsikdar najodločneje zavzel: stališče, o tem naj bo >Slovenski Narode slej koprej trdno prepričan.
Škofovska konferenca
sklicana
Zagreb, 12. februarja, r. Prevzvišeni nadškof dr. Ante Bauer je poslal vsem članom epi-skopata kraljevine Jugoslavije poziv, naj prisostvujejo v sredo, 19. t. m. konferenci. Dnevni red konference je poročilo o položaju katoliške cerkve v Jugoslaviji.
Belgrad, 12. febr. r. Belgrajski nadškof dr. Rodič, ki je bil v Rimu ad limina, se vrne v petek zopet v našo državo ter bo najprej posetil v Scnju bolnega škofa dr. Marušiča. Odtod gre na konferenco škofov v Zagreb, na kateri bo poročal o svojem obisku pri svetem Očetu.
Belgrajske vesti
Belgrad, 12. febr. r. Danes je apostolski nuncij na našem dvoru monsignor Pelegri-netti oficijelno javil zunanjemu ministrstvu, da je mesto državnega vatikanskega tajnika prevzel po odstopivšem kardinalu Gasparriju prevzvišeni kardinal Paccelli.
Belgrad, 12. febr. r. Včeraj popoldne se je vršila tretja seja rektorjev ljubljanske, zagrebške in belgrajske fakultete in ministra dr. Maksimoviča.
Belgrad, 12. febr. s. Današnja »Pravda« prinaša izjavo španskega poslanika na našem dvoru grofa de Torihosa, ki v svoji izjavi opisuje padec Primo de Riverc in v kratkih besedah ka-rakterizira novega voditelja Španije, katerega smatra za najsposobnejšega moža, da v obstoječi prehodni dobi političnega življenja izvede Španijo iz politike prejšnjega vladnega predsednika.
imenovanje veterinarjev
Belfjrad, 12. febr. A A. Imenovani so: za veterinarskega inšpektorja ministrstva za poljedelstvo v 4-1 g. Anton Korošec, višji veterinarski svetnik banske uprave dravske banovine v 5-1; sa vitje veterinarske svetnike so postavljeni v 5-1 pri srezkih načelstvih v Liliji Ivan Demšar, v Novem mestu Josip Tupar, v Mariboru Peier Miklavčlč, v Celju Josip Steg, v Ptuju Bogumil Zevadlik; za vitje veterinarske svetnike so imenovani pri obmejnih vete-ranirekih postajah v 5-1 veterinarji istih obmejnih postaj in sicer ua Rakeku Radoslav Rebek, na Jesenicah Josip Riliar, v čakovcu Hinko Dejen, a v Solunu dr. Andrej Vrvic.
Belgrad, 12. lebr. AA. Za veterinarske svetnike v 6/1 so imenovani pri sreskih načelstvih, kjer so dozdaj služili: v Ljubljani veterinar Josip Ceh. v Kamniku Josip Ravtar, v Novem inestu Ivan Vati doč, v Radovljici Alojz Zarnik, v Brežicah Janku Vizjak, v Mariboru levi breg Peler Skofič, v P revu! ju Fran Baš, v Slovenjj^radcu Anion Peršuh, v 1 PtuiH dr. Viljem Jeglička, v Ljutomeru Aloiz Skol, 1 v Gornji Radgoni Fran Lobnik. v Dolenji Lendavi , Anion Sok. v Cakovci Antou Videč, za srer Smarje-I Kozje s sedežem v Kozju Peter Rihlarič.
Drugi dan debate o Haagu
Po tržaškem atentatu
Preiskava še vedno brezuspešna — Urednik Neri
Revizija soc. zakonodaje in delcda aici
De'avsko zavarovanje.
Podlago za delavsko zavarovanje tvori zakon o zavarovanju delavcev. Z njim je bilo urejena zavarovanje zoper bolezen, zoper nezgode in za onemoglost, starosl in smrt. Prvi dve panogi zavarovanja sla že izvedeni, drčim-se je bila odložila izvedba zadnje Kjub temu pa tvori podlago za bodečo ureditev, ker so uzakonjene vse podrobnejše določbo, tako glede prispevkov kakor tudi glede dajatev.
Stališče delodajalcev do delavskega
zava.ovanjo.
Vprašanje delavskega zavarovanja je v sedanjem položaju za delavstvo pravzaprav najvažnejše, Iter jo žtvljensko vprašanje. Zato bo zanimalo ne le delavstvo, ampak vsakega, komur je na srcu dobrobit ljudstva, kaj zahtevajo delodajalci >' tem pogledu.
Bolniško zavarovanje.
Vsak delavec, ki je zaposlen v delu, katero Je podvrženo zavarovanju, posane član Okrožnega urada neglede na to, če je prijavljen ali ue. Ako zboli, ima z istim dnem pravico do bolniške oskrbe in do dajatev, ki jih predpisuje zakon, če je bolan nad tri dni.
Delodajalci zahtevajo, da imej delavec pra-rlco do hranarine le tedaj, te je hotan vet ko pet dni in te je bil nepretrgoma vsaj tri mesece podvržen zavarovanju, ali zadnje dve leti vsega skupaj vsaj eno leto.
Se ostrejši so pri porodnicah. Sedaj ima delavka porodnica pod pogojem, da se je pripetil porod po neprekinjenem trimesečnem člaus.vu ali pa, da je bila v zadnjem letu, pre.lno je pristopila po-«lednjikrat v zavarovanje, vsaj tri mesece članica, pravico do leh dajalev: 1. Do /.travniške in babične pomoči ter do zdravljenja. 2. Do podpore dva meseca pred i« dva meseca po porodu. Na dan v i/.-nosu treh čolrtin zavarovane mezde. 3. Do dečje opreme. 4. Do dojnine.
Svoike pa imajo, če je v redu članstvo njihovih mož, pravico do teh daiaîev: Do zdravniške in babične pomoči, do podpore 4 ledne pred in 4 tedne po porodu po Din 1.50 na dan, do dečje opreme in do dojnine.
Delodajalci zahtevajo: Pri članicah: Pravico do podpore imajo samo tis'e osebe, ki so bile pred porodom nepretrgoma 6 mesecev zavarovane ali pa v zadnjih dveh letih najmanj 12 mesecev. Podpore se dajejo le C tednov pred in в tednov po porodu v iznosu dveh tretjin zavarovane mezde. Detja oprema od»ade.
Svojke pa naj bi imele pod zgoraj navedenimi pogoji članslva po mnenju delodajalcev pravico do teh podpor: 1 teden pred porodom in 3 trdne po porodu do pedpore v iznosu 1.50 Din na dan. Poleg tega tudi pravico do brezplačnega zdravljenja, doiim pa odpade detja oprema.
Nezqodno zavarovanje.
fe se pripeti delavcu-zavarovancu nezgoda, ki fé združena s telesno poškodbo, ima poleg brezplačnega zdravljenja, hranarine (odnosno izza 11. tedna do renie) pravico tudi do ren e, če so posledice ae^^ode trajno ali pa, dokler niso te posledice odstranjene, veninr pa le v tem slučaju, če znaša ^oškodovančeva delanezmožn st vsaj nad 10%. V slučaju popolne delanezmožnosii se dovoljuje lt 10% Tenta.
Predlogi delodajalcev gredo pa za tem, da Iznosi minmalna renta najmanj 25%, najvi. ja renta pa da znašaj najret 70% zavarovane mezde poškodovanca, četudi bi bil popolnoma delanezmoien. Po teh predlogih bi imel pravico do renie šele tisti kdor bi bil vsaj 40% invalid.
Starostno zavarovanje.
Delodajalci zahievajo, da se izvzame starostno zavarovanje iz zakona in da se uvede pozneje potom uredbe kot posebna vrsla zavarovanja.
Prispevki za delavsko zavarovanje.
Po sedaj veljavnih določilih prispevajo za bolniško zavarovanje polovico podjetniki, polovico pa delavci. To razmerje prispevkov je predvideno po zakonu ludi za slarosluo zavarovanje, dečim morajo plačevati prispevke za nezgodno zavarovanje le podjetniki.
Kakšne so ielje delodajalcev v tem pogledu? Zahtevajo lole: Za boln;ško in starostno zuvarovanje prispevaj У* država, K delavci, У, delodajalci, za nezgodno zavarovanje pa Vi delodajalci in K delavci.
Kako izgledajo te zahteve v resnici? Na podlagi teh zahtev bi morala prispevali država letno sa bolniško zavarovanje SO milijonov dinarjev, za tiarostno zavarovanje pa 40 milijonov.
Na drugi slrani pa moramo imeti pred cčmi ta dejelva: 1. Država bi morala po sedanjem zakonu prispevati na letni subvenciji za delavsko za-varovunje 1 milijon dinarjev. Vemo, pa da se nI nikoli plačala ta subvencija v polnem iznosu, da se je pa nasprotno pri vsakoletnem proračunu okrnjevala in končno sploh ukinila. Tudi to je znano, da dolgujejo ravno državna podjetja največ na zaos.alih prispevkih.
Ce torej ni mogla država vršili te male obveznosti, kako naj prispeva lelno nad 120 milijonov za delavsko zavarovanje. Delodajalci morajo lo vedeti, kakor vedo delavci, ln vendar lake zahteve!
Zahteva, da naj delavci plačujejo polovico prispevkov za nezgodno zavarovanje, izgleda pa tako: Ako bi bil poškodovan v bodote mrtev stroj, bi ga moral podjetnik popravili ali pa zamenjati г novim na svoje stroške, če bi pa bil poškodovan iiv ilroj, tira delovna sila — ilovek, bi pa prevalil vetji del tega rizika na luja ramena.
Glede prispevkov za bolniško zavarovanje «ahlevajo delodajalci, da se določi kot najvišja mera G%, ne pa 7% kakor sedaj.
Pri nezgodnem zavarovanju pa predlagajo, da ■e odmerjajo prispevki tako, da se bodo pokrivali r prvih lelih zavarovanja samo izdatki za tekoče rente in upravne stroške. da pa se ne bi vet zbiral kapital, ki je potreben za kritje rent.
SlrokovnjaSko je dokazano, da bi зе prispevek sa pozgndn 7.n nar let znižal, drčim bi se pa radi stalnega porasla renlnikov zviševal vsako leto, dokler se ne bi povišal daleč preko sedanje višine. Posledic« tega bi bile, da bi se rent« š« bolj *ui-
Svečana proslav® obletnice papeževega kronanja
Belgrad, 12. febr. r. Danes zjutraj se je na svečan način proslavila obletnica kronanja Njegove svetosti papeža Pija XI. V nuncija-turi so bili sprejeti dopoldne člani belgrajskega katoliškega klera. V njegovem imenu je govoril belgrajski župnik dr. Wagner, ki je želel svetemu očetu dolgo življenje. Nato so bili sprejeti tudi zastopniki društva za zgradbo katedrale ter ostalih belgrajskih katoliških d ruštev.
Popoldne od 5 do 7 so bili sprejeti v nun-cijaturi v svečani avdijenci zastopniki vlade,
! diplomatski kor in časnikarji.
Zagreb, 12. febr. r. Na svečan način se jo danes pros'avila ohletnira kronanja papeža Pija XI. Ob 10 dopo'dne je prevzvišeni nadškof dr. Bauer odpel pontifikalno mašo. Na ' koru slo'niee je pel zbor katedrale in deški j zbor nadškofove gimnazije. Pri cerkvenem 1 obredu so bili navzoči ban savske banovine i dr. S il o v i ć, ki je zavzel častno mesto na j desni strani oltarja. Od gennralitete so bili prisotni general Matič, divizijski general S t o j š i ć, ter brigadni general D u k i 0. Od banske uprave so bili prisotni podban Sava Stojanović in šefi banskih oddelkov. Dn-
c
London, 12. febr. A A Danes se sestane prvi ! odbor pomorske konference, ki bo razpravljal o ! poročilu pododbora strokovnjakov o tehničnih vprašanjih kompromisnih predlogov za rešitev načina pomorske razorožitve. Odbor bo predvsem razpravljal o omejitvi bojnih bredovij po kategorijah ali pa po globalni tonaži. Kakor se izve, se je dosegel v več točkah sporazum in bo odbor po eni ali dveh sejah sestavil poročilo, ki bo predloženo konferenci v nadaljnji pretres.
Odbor bo nato načel razpravo o vprašanju podmornic in predložil ameriške in francoske resolucije pristojnemu pododboru, čigar naloga bo, izdelati poročilo o možnosti popolne odprave podmornic. Ce bi se pa to ne posrečilo, potem naj bi proučil vprašanje sklenitve mednarodne konvencije, ki bi določila velikost podmornic in podvrgla to vrsto vojnih ladij mednarodnim zakonom, ki veljajo za druge vojne ladje.
Mnenja an$rešksh tistov
London, 12. febr. AA. Angleški listi živahno komentirajo včerajšnjo razpravo o podmornicah na plenarni seji pomorske r a zo roži tvene konference. Londonske >*Times-s: na-glašajo, da se morajo podmornice brezpogojno odpraviti, če naj se odpravijo grozote podmor-
lje so bili prisotni mnogoštevilni zastopniki raznih' mestnih in državnih oblasti, kakor tudi univerze, akademije znanosti, trgovske in obrtne zbornice, hrvatskih ženskih društev,
katoliške akcije, zagrebških redov ter raznih drugih javnih in privatnih ustnnov.
Rim, 12. febr. A A. Povodom današnje osme obletnicc izvolitve za vrhovnega cerkvenega poglavarja katoliške cerkve, je papež Pij XI. daroval svečano mašo v sikstinski kapeli. Službi božji so prisostvovali člani diplomatskega zbora, rimsko plemstvo itd.
Včeraj je papež sprejel v avdijenci maršala Cavigiio.
Dunaj, 12. febr. U. Danes na osmo obletnico kronanja papeža Pija XI. je dunajski kardinal, nadškof dr. Piffl z največjimi cerkvenimi slovesnostmi opravi! v cerkvi sv. Štefana zahvalno službo božjo, katere so se udeležili zvezni predsednik Miklas, zvezni kancler dr. Schober, vsi
ministri, diplomatski zbor in visoka duhovščina. •
V Sloveniji se proslavi obletnic papeževega kronanja v nedeljo, dne 16. februarja.
mtc v
ske vojne. List zaključuje z izjavo ameriškega delegata Slimsona, da je samo brezobzirna podmorska vojna spravila Zcdinjene države v svetovno vojno.
-t-Manchester Guardian« naglaša, da je Anglija predlagala, naj se pred vsem odpravijo podmornice, ki bi bile spçsolme za vojne operacije na Oceanu. Ce bi se to storilo, nadaljuje list, ne bi nikakor škodilo državam, ki potrebujejo podmornice v obrambne svrhe. Ameriška delegacija je pripustila razpravo o velikosti podmornic. Ce se smatra podmornica za obrambno sredstvo, se mora tudi dovoliti, da se temu primerno zmanjša njihov obseg. List zaključuje, da bi se morala zmanjšati velika brodovja podmornic po>nši z /iedinje-nimi državami, ki imajo 127 podmornic, do Italije, ki jih ima 55.
V razgovoru s časnikarji je izjavil Stim-son, da je konferenca petih velesil trdno odločena zmanjšati uporabo podmornic proti trgovskim ladjam do mere, ki je določena za druge vojne ladje. Ce konferenca samo to doseže, tedaj je vredno, da je priš'a ameriška delegacija v London. Končno je izrazil Stimson svoje zadovoljstvo nad dejstvom, da je bas Francija slavila predlog, naj se omeji uporabo podmornic proti trgovskim ladjam.
Španske stranke se organizirajo
Madrid, 12. februarja. D Sanchez Guerra, katerega postopanje bo odločilno vplivalo na špansko politiko, je hotel prirediti velik javen shod, katerega pa mu je general Berenguer I repovedal spričo obstoječe prepovedi za shode sploh, pač pa bo smel imeti shod nekoliko pozneje. Razen tega je Berenguer izjavil San-chezu 3uerri, ko sla se osebno sestala, da je popolnoma za to, da se stranke takoj organizirajo, vendar pa se je za sedaj še bati, da bi se svoboda zborovali, a zlorabljala za ekslrem-•no propagando. Sanchez Guerra je odvrnil generalu, da bo v primeru, če se mu shod defi-nitivno zabrani, Imel svoj govor zunaj Španije In da ga bo iz Pariza ali Touloure dal brezžično razširiti v Španijo. Čudi se, da se niso ustavne razmere zopet uvedle tako hiiro, kakor se je pričakovalo.
Madrid, 12. februarja. D Konservativna stranka je namesto izstopivšega šefa Sancheze Guerre Izvolila za predsednika bivšega večkratnega ministra, grofa Bugallala, ki je izjavil, da ,ie ta stranka monarlnstično-parla-mentarična.
Madrid, 12. febr. AA. Ministrski svet je snoči imenoval generala Molo za ravnatelja obče varnosti. Obenem je bilo sklenjeno, naj Španska sodeluje na skorajšnji konferenci za carinsko premirje v Ženevi.
V petek bo predsednik vlade general Berenguer obiskal bivša predsednika ministrskega sveta Romanonesa in markiza Alhucemasa.
Primo de Wvera v Parizu
Pariz, 12. febr AA. Primo de Rivera je prispel v Pariz. Na kolodvoru ga ni nihče sprejel.
Angl $a za preganjane rushe kristjane
London, 12. febr. D. Nadškofa v Canter-buryju in Yorku in katoliški kardinal, nadškof v Vtestminstru so danes protestirali v radiu proti nezaslišanemu preganjanju kristjanov v Rusiji. Angleška državna cerkev bo 16. marca priredila posebno božjo službo za ruske kristjane. Nadškof v Canlerburyju je napovedal, da bo v primeru, če ne bo kmalu boljših vesti iz Rusije, v zgornji zbornici interpeliral angleško vlado o njenem stališču nasproti dogodkom v Rusiji. Na cerkvenem zborovanju v Londonu je
■I—— 1ИЧ1 ■ ■■■■«МИШ1ИИП1И1ТЧ I !■! MlM—lllllll ■ KM I
Žale; Iz prakse je namreč znnno, da se pristane na povišanje le z veliko težavo.
Pa tudi pravično ne bi to bilo. Kako jirlde poznejša generacija do tega, da bo prispevala /.a obveze, ki so na:;lale pred njo! Obremenitev bodečih generacij bi bila tem bolj občutljiva. Čim manjša bi bila prosperilela podjetij, v kolikor bi se radi lega zmanjšalo število delavcev.
Pri lem se mora vpsšlevati še to dejstvo Danes vlada pri nas tuj k a p i I a i. Ako se pjlegne po nekaj letih iz naše dežele, bi zapuslil našo iemljo, ne da bi bil prisiljen cdbili od svojega zaslužka v naši državi ludi polno odškodnino za zdravje in življenje tistih naših delavcev, ki so se ponesrečili v njegavi službi.
Uprava.
Zakon o zavarovanju delavcev določa: Vsak delodajalec mora priglasiti svojega delavca, naznanili v določenem roku vsako izpremembo. vodili mezdne zapiske, nlačsvati plačilne nalogo, ki zastarajo šele lekom treh let.
Delodajalci si pa zamišljajo upravo na ta način: Ko stopi v delo prv.č, bi si moral nabaviti pri
bila sprejeta izredno ostra protestna resolucija proti dogodkom v Rusiji, v kateri se naglaša, da bo morala sovjetska vlada, če hoče ostati v zadovoljivih odnošajih z Anglijo, spoštovati načela pravične in človeške civilizacije.
Pariz, 12. febr. AA. »Havas« javlja iz Soluna, da so stavkujoči tobačni delavci priredili demonstracije in delali nered pred tovarno, toda policija je demonstrante razpršila. 13 demonstrantov je ranjenih, 14 pa jih je policija zaprla.
uradu bolnišl-ega zavarovanja člansko knjižico. To knjižico bi bil dolžan predlagati pri vsaki Izpre-monibi posla ali višine mezde uradu za zavarovanje delavcev v polrdKev. Na podlagi leh knjižic bi moral urad sestaviti kartoteko za evidenco članov in podjelij, ako bi hotel predpisovali plačilne naloge.
Dalje: mezdne zapiske naj bi vodila v bodoče le podjetja, ki zaposlujejo več ko 25 delavcev. Nad-zorovalni organi naj bi ne imeli pravice vpogleda v knjige in druge pripomočke.
Ako ne bi dobil urad radi reprijave aH prepozno predpisanega naloga pripadajočih prispevkov lekom H mesecev, zastara laka terjaiev.
Dejansko bi lo pomenilo: Delodajalci se otresejo vsake odgovornosti, otežujejo evidenco. Delavstvo bi se ne prijavljalo. Končni rezullat bi bil po-polna sabotaža delavskega zavarovanja.
V izpopolnitev popolne slike naj So omenimo, da zahievajo delodajalci, da se ukinejo volitve in glavne skupščine, da se zmanjša šlevilo ravnalelj-s!va. čigar člane imenujejo delodaialske ln delavske zbornice. Poleg tega da se ponovno vposlavijo pod-jelniške blagajne s kompelenco okrožnih uradov, kjerkoli bi ee lo zahtevala
Rezultat romunskih
občinskih volitev
Bukarešt, 12. febr. r. Notranje ministrstvo je objavilo definitivne rezullnle občinskih volitev. Nacionalna kmečka stranka dobi 1910, liberalci 330, madjarska stranka 70, disidenli nacionalne kmečke stranke 15, ljudsku stranka 10, Avarescujeva stranka 9, dr. Lupu 7, di-sidenti liberalne stranke pa 7 mandatov. Zna-! čilno je, da niso liberalci v Erdelju dobili niti
enega mandata, j Avarescujeva stranka je imela v Dacl zborovanje. Po njej so se zborovalci z Avare-scujem samim na čelu pedali pred kraljevsko palačo. Policija jo hotela ustaviti sprevod, toda nastal je med njo in navdušenimi Avare-scuievimi pristaši pretep, v katerem je bil sam voditelj ranjen.
liomunisfčni agitatorji
na delu
Luksemburg, 12. febr. V Eschu ob AlzetU je policija, ojačena z vojaštvom, razgnala velik komunističen sprevod, katerega so se udele-žili tudi inozemci, posebno italijanski anti-fašisti. Prišlo je do hudih spopadov, v katerih je bilo pretepenih mnogo policistov. Mnogo komunistov je bilo aretiranih in izgnanih. Prihodnjo noč so komunisti položili v orožniško postajo težko bombo, ki pa so jo k sreči našli, še preden je vžigalna vrvica do polovice pregorela.
Demonstracije pred sov'etskim veleposian šivom v Parizu
Pariz, 12. febr. D. V času nacionalističnega protestnega zborovanja proti odpeljavi generala Kutjepova je demonstriralo 3000 Camelots du Roi pred ruskim poslaništvom in Quai d'Orsayem. Na raznih krajih je prišlo do spopadov s policijo. Ranjeni so bili štirje policisti, več demonstrantov pa je bilo aretiranih.
Madj. list o Schobrovem potovanm
Budimpešta, 12. febr. r. Iz madjarskih vodilnih krogov se razširja mnenje, da je bil obisk Schoberja v Rimu Ic simboličnega značaja in da je bilo sklenjeno vse to, kar se je določilo že pred tremi leti na Dunaju. Avstrija dobi sedaj svobodne roke v Trstu, Italija pa bo zgradila železniško progo med Gradcem ip Celovcem, tako da bo Avstrija direktno spojena z Italijo. To progo bo uporabljala tudi Madjarska. ki ji ne bo treba več prevažati svoje biago preko Jugoslavije.	, ,
Druga čas na promocija dr. Schobra
Dunaj, 12. februarja. D Na slovesen načta je bil daues zvezni kancler dr. Schober v slavnostni dvorani dunajskega vseučilišča promo-viran za častnega doktorja juridične fakultete. Rektor vseučilišča, profesor Gleispach, je v svojem govoru navajal zasluge dr. Schobra, da je zbližal Nemčijo z Avstrijo in tako storil važen korak za zenačenje avstrijskega in nemškega prava.
Ponesrečena vstaja v Indoktni
Pariz, 12. febr. D. Havas poroča, da 'Jt? včeraj izbruhnila vstaja v francoski vojaški postaji Yen Bay v Indokini. Civilno prebivalstvo je hotelo zavzeti vojaški tabor. Anamit-ski strelci so takoj prestopili k vstašem. Vendar pa so francoske čete z odločnim nastopom obranile tabor. Poznejša vest pravi, da se je vstaje udeležilo 60 domačih komunistov in okoli 200 anamitskih strelcev. Na francoski strani je bil ubit en kapetan, dva poročnika in dva podčastnika, od vojaštva pa je bilo ubitih šest mož, sedem pa ranjenih. Uporniki so se poskrili v gozdovih, kjer jih iščejo letala. Po zadnjih vesteh je v Yen Bayu zopet vzpostavljen popoln mir in red. Druga, do sedaj še nepotrjena vest, trdi, da je prišlo do slične, samo manj krvave vstaje v postaji Hong Hay
Vesti iz Hrvatske
Senj, 12. febr r. Za generalnega vikarja senjske škofije je imenovan dr. Ivan Starčevič. To imenovanje se je sprejelo v vseli lajiških in duhovniških krogih z velikim zadovoljstvom.
Sptit, 12. februarja, r. Za drugega rektorja škofovega semenišča je imenovan Don Jakob Marovič. Dosedanji prelekt je radi bolezni še' ' na dopust.
Prelog, 12. febr. r. Od 6. do 9. febr. je po-1 setil občino Prelog ban Savske banovine dr. Si-lovič. Bil je slovesno sprejet.
Gosforanje La Pelit Scène
Snoči se je vršilo v dramskem gledališču prvo gostovanje pariškega »Malega gledališča«, ki nam je podalo zelo zanimiv večer Irancoske klasične drame. Prva igra je bila »La seconde suprise de 1'amour« (Drugo presenečenje v ljubezni), roko-koško konverzacijska komedija Marivauxa — druga pa Moliore-ova enodejanka »La marige forsé« (Prisiljena ženitev). Obe deli sta bili prav zanimivo uprizorjeni v zmislu izrazito ktiltivirane leairalike in sta številno in ugledno ljubljansko občinstvo prav prcscr.etile. Z ozirom na ta uspeh bi bi o želeti še boljiega obiïka. Nocojšnji večer je posvečen novejši Irancoski drami. Daljše poročilo prinesemo ob sklepu gostovanj.
Dunajska vremenska napoved. Mraz se bo i pmiiil. Od časa do časa bo boli oblačna