Leto II • Št. 353
Informacijski dneonik A. L S.
Cena 4 lire
TRST, ponedeljek 12. avgusta 1946
UREDNIŠTVO i Via S. Pelltco 12 Telefon at 93354 In 94443
UGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski L. 27, mrtvaški L. 86 (osmrtnice L. 100), objave L. 20, finančni ln pravni oglasi L. 45. V vsebini Usta (tekstni oglasi) L. 45. Davek nt vStet Plačljivo v naptej- Oglase sprejema Izključno: S.P1, SocletS per la Pubbllcitš ln ltalla. Trst uL Silvio Pelllco tt. 4. tet 94044. Oena-posamezne številke L. 4 (zaostale L. 8). Rokopisov ne vračamo.
V w
ALBANIJA IN STAIISCE ITALIJE
PRID MIROVNO KONFERENCO
Pijadini očitki Tsaldarisu
De Gasperi o odložitvi julijskega vprašanja
PARIZ, 12. avgusta — V soboto dopoldne so na plenarnem zasedanju mirovne konferenco nadaljevali v petek prekinjeno razpravo o sodelovanju Albanije na mirovni konferenci. Zadeve niso rešili niti na sobotnem dopoldanskem zasedanju, ampak so albansko vprašanje preložili na ponedeljek.
Dve uri in četrt po zaključku dopoldanskega zasedanja so se predstavniki 21 narodov ob 16. uri spet sestali. Na dnevenem redu je bilo zaslišanje italijanske delegacije. Italijansko stališče je obrazložil ministrski predsednik Alcido De Gasperi.
Dopoldanski razpravo o Albaniji
je otvoril poljski odposlanec Rzy-mowskl. Vprašal je, zakaj niso v korist Albanije govorili tudi nekateri zagovorniki majhnh držav, n. pr. dr. Evatt, «lil ga vedno z veseljem poslušamo, čeprav se z njim vedno ne strinjamo*.
Za Rzymowsk!m je za britansko odposlanstvo govoril Alcxander, ker Bcvin ob pričetku zasedanja še ni bil navzoč. Alexander je podppl predlog, ki ga je v petek zvečer predložil ameriški zunanji minister Bymes. in sicer, da bi vprašanje Albanije predložili glavnemu odboru konference. Zares ne more — je dejal — pristati lia predlog Višinskega In Manullske-ga, po katerem bi morala o prošnji, ki jo je predložila Albanija, odločiti konferenca kot tako prej, preden bi pretresala prošnje, ki so jih predložile zavezniške države Egipt, Mehika in Kuba, kakor je to v petek naznačil predsednik Bidault. .Alexander je poleg tega omenil, da bi teza ManuUskega, ki temelji na trditvi, da se je Albanija bojevala proti Nemcem, lahko veljala tudi zi Avstrijo.
Grški ministrski predsednik Tsaldarls, ki se je v petek odločno uprl vključitvi Albanije, je izjavil, da Grčija ne bi nasprotovala predlogu, da bi vprašanje predložili glavnemu odboru.
Češkoslovaški predlog, naj bi konferenca povabla Albanijo, »da predloži svoje stališče na plenarnem zasedanju, enako pa tudi komisijam, ki sc ukvarjajo z mirovno pogodbo z Italijo*, je med odposlanci, ki so bil] v splošnem nekako zdolgočaseni, vzbudil le malo zknlmanja.
Zasedanje je razgibal pod-predsednik jugoslovanske skupščine Moša Pijade, ki je Izjavil, da mu je Tsaldaris predlagal, naj si Jugoslavija in Grčija razdelita Albanijo. «Pred nekaj dnevi — je dejal Pijnde — je Tsaldaris predložil, naj bi Albanijo razdelili med Jugoslavijo in Grčijo. On imenuje to realistično politiko, toda mi take politike ne ljubimo. Želimo le eno: prijateljsko politiko med balkanskimi državami. Režim — je dodal — zavrača staro politiko, ki je na Balkanu netila in povzročala vojne*.
Pijade je živahno kritiziral Tsaldarisov govor ter dejal, da se opira na absurdne argumente, ki nasprotujejo mednarodni morali. «Grška vlada ima še vedno namen, da zbriše Albanijo z zemljevida*.
Grški ministrski predsednik Tsaldaris jo na Pijadine obtožbe formalno protestial. Takoj za njim se je oglasil k besedi Andrej Višinski, ki je govoril zelo mučno in je točko za točko odgovarjal na »izredno šibke* argumente Tsaldarisa. »Guerilla — je dejal — so je v Albaniji začela takoj po italijanskem vpadu; nasprotno, kot je (rdil Aleander, ,io lahko primerjamo guerilli, ki so jo vodili poljski rodoljubi*. Višinski se je obrnil k Tsaldarisu in dejal: »Tsaldaris nai dobro pomni: vlada kake državo ne predstavlja vedno volje naroda. Vi kot predstavnik sedanje grške ilade, bi to morali vedeti bol je Lot kdor koli drugi. Grška vlada hoče ovirati napore albanskega naroda, da bi se pridužil demokratskim silam*.
Za Višinskim se je oglasil Byr-nes, ki je izjavil, da bo umaknil svoj predlog, da bi vprašanje Albanije predali glavnemu odboru ln da bo podprl češkoslovaški predlog, če bi ga popravili tako, da bi vseboval tudi proučitev prošenj za sprejem Mehike, Egipta Ib Kube.
Češkoslovaški zunanji minister Masaryk je Izjavil, da s spremembo popravka soglaša.
Norveški odposlanec Hambro je dejal, da visoko ceni pomirjevalni duh Byrnesovega predloga, dodal pa je, da vlade, ki se niso udeležile razprav štirih zunanjih ministrov, nimajo nikaklh obvestil o prošnjah Egipta, Mehike in Kube ln niti ne vedo, na čem slonijo te piošnje. Norveška zaradi tega ne bc glasovala niti za niti proti sprejemu. Hambro je končal z nasvetom, naj v primeru, če pridejo v razpravo argumenti te * vrste, raz-ddljo med odposlance listine, ki bi pojasnjevale omenjene argumente.
Po govoru Hambra je Bdautt predložil, naj bi razpravo preložili ra ponedeljek, ko bo o stvari govorilo še pet ostalih odix>slancev. Zasedanje so nato ob 13,45 uri preložili.
DE GASPERI:
..Govorim kot Italijan in protifašistični demokrat„
Ob 16. uri je konferenca začela obravnavati italijansko vprašanje. Takoj po otvoritvi je dobil besedo italijanski ministrski predsednik Alcide De Gasperi. Uvodoma je dejal: *Ko govorim na tem svetovnem sestanku, čut in, da je vse, razen vaše osebne vljudnosti, proti meni: za obtoženca me označuje zlasti kvalifikacija bivšega sovražnika in dejstvo, da sem prišel sem, potem, ko so najvplivnejši izmed vas po dolgem in utrudljivem delu le sprejeli svoje sklepe.
NOVA SLOVAŠKA VLADA
Praga, 12. avgusta
Praški sindikalni list «Prace» je v nedeljo zvečer sporočil, da so sestavili novo avtonomno slovaško-vlado, ki ji predseduje komunistični ministrski predsednik.
Po poročilu istega lista je vlada sestavljena iz 9 demokratov, 5 komunistov in enega neodvisnega. Novi ministrski predsednik dr. GiJštav Husak je enako kot njegov prednik Karel Smidke komunist. Dr. Husak je bil prometni minister v prejšnji vladi, kt je v soboto sporočila predsedniku slovaške narodne zbornice dr. Josefu Lettrichu
da odstopa.
Neodvisni član vlade je general Ferjanc*k. bivši državni tajnik češkoslovaškega vojnega ministrstva, ki je prevzel notranje ministrstvo. Novi minister za informacije je demokrat Sukocovic, katoliški duhovnik.
To spremembo vlade je pripisati 'majskim volitvam, pri katerih so dobili demokrati večino nad komunisti.
Razne stranke so potrebovale 10 tednov, da so se zedinile o sestavi nove vlade.
JUGOSLOVANSKI PROTEST PRI AMERIŠKI VLADI
Beograd, 12. avgusta
Jugoslovanski zunanji minister Je pri ameriški vladi protestiral zaradi kršitve jugoslovanske ozemlj-ske suverenosti, ki so jo izvršila vojaška letala Združenih držav.
Protestna nota pripominja, da je beograjska vlada ie večkrat, toda zaman, opozorila ameriške vojaSke oblasti na podobne polete brez dovoljenja.
AMERIŠKI PROTEST
PRI ROMUNSKI VLADI
tVashington, 12. avgusta Vlada Združenih držav je poslala romunski vladi odločno protestno noto zaradi aretacije romunskih državljanov, ki so uslužbeni pri ameriških vojaških in političnih odposlanstvih v Bukarešti. Aretacije so baje v zvezi s poskusom romunske vlade, da odpravi politično opozicijo.
Zi ODLOŽITEV GRŠKEGA REFERENDUMA
Atene, 12. avgusta Bivs* grški ministrski predsednik Sophoulis Temistokles, voditelj parlamentarne skupine liberalne republikanske stranke, je pozval ministrskega predsednika Tsaldarisa, naJ odgodi referendum o vrnitvi kral)a Jurija, ki so ga določili za 1. september. Sophoulis je izjavil, da »ni umestno izvesti referendum zdaj, ko razpravljajo na mirovni konferenci v Parizu o grških zahtevah. Ce b( zdaj pričeli kampanjo za referendum, bi to pomenilo začetek državljanske vojne*.
List «Hcllas» je objavil članek so-cial-demokratskega voditelja Gior-gia Papandreouja ki zatrjuje, da je napa "no sprožiti vprašanje o vrnitvi kralja «na podlagi bojazni pred komunizmom (n kot reakcijo proti politiki sile*, namesto na ideološki podlagi. Social-demokratski voditelj zatrjuje ob koncu, da je najboljši protistrup proti komunizmu republika, ne pa monarhija.
KEK JE KRITIZIRAL • VLADNO POLITIKO
Beograd, 12. avgusta
Agencija «Reuter» obvešča, da so voditelja jugoslovanske kmetske stranke dr. Dragoljuba Jovanoviča v soboto izključili iz njegove stranke, ker je v parlamentu kritiziral notranjo in zunanjo politiko vlade marlala Tita.
Odvzeli so mu poslanski mandat in tudi čast titularnega univerzitetnega profesorja.
Jovanovič je skupno s svojo stranko leta 1945 pristopil k «Na-rodnč osvobodilni fronti marlala Titan.
KITAJSKO-AMERIŠKI SPOPAD
Tlentsin,' 12. avgusta Strelci ameriške mornarice so se soboto zvečer obstreljevali s 50 Kitajci, ki so jugovzhodno od Tient-s:na poškodovali tovorni vlak s premogom.
Kitajci so utrpeli izgube; med Američani ni bodo ranjencev.
ŠPANIJA POZVALA NEMCE, NAJ SE VRNEJO DOMOV
London, 12. avgusta Španska vlada je pozvala Nemce, I;i Prebivajo v Španiji, naj se vrnejo v domovino. Izjava, ki so jo izdali v Madridu, pravi, da so Nemci debili zagotovilo, da jih ne bodo Poslali na sbvjetsjio podrččje in da "e bodo, uvedli proti njim izrednih
Postopkov.
De Gasperi je izjavil* da ima dolžnost pred vestjo svoje države, da pri obrambi življenjske sposobnosti svojega naroda govori kot Italijan; dalje da čuti odgovornost in pravico, da govori tudi kot protifašistični demokrat in zastopnik nove republike, ki stremi za tistim trajnim in tvornim mirom, ki ga išče konferenca in tistim sodelovanjem med narodi, ki ga ima konferenca nalogo določiti. Izjavil je, da je pegodba z Italijo izredno trda; če bi bila vsaj orodje obnovitve mednarodnega sodelovanja, bi imela italijanska žrtev, neko protivrednost. Italija naj bi bila kaznovana za svojo faš stično preteklost, ko pa bi postavili tej preteklosti nagrobni kamen, bi bili vsi enakopravni v duhu novega mednarodnega sodelovanja.
Govornik je nato vprašal, ali lahko verjame, da je tako. Izjavil je da je očlvidno tako v namerah odposlancev mirovne konference, besedilo pogodbe pa govori v drugem jeziku. Pripomnil je da so pri varnostnih ukrepih proti domnevnemu pojavu italijansko nevarnosti šil mnogo predaleč in tako oslabili Italijansko obrambno sposobnost v zvezi z italijansko neodvisnostjo. To velja po njegovih besedak predvsem za vzhodno mejo in tudi za deločene popravke meje na
zahodu, ki jih ne navdihujejo vidiki skupne varnosti.
De Gasperi je dejal, da Italijane bolj kot besedilo pogodbe skrbi njen duh. V nadaljevanju govora se je dotaknil uvodnega besedila pogodbe in omenil označbo, ki p.a-v’, «da je bil fašizem strmoglavljen pod pritiskom vojaških dogodkov*; priznal je, da je bil padec fašizma mogoč le zaradi vojaških dogodkov, preobrat pa ne bi bil tako temeljit, če ne bi bil izveden po tako dolgi'zaroti rodoljubov, ki so delovali v domovini in tujini za ceno ogromnih žrtev, brez političnih stavk v obrambni industriji in delovanja protifašistične parlamentarne opozicije.
De Gasperi je nato omenil potsdamsko ugotovitev glede Italije, ki pravi, da je bila Italija prva Izmed osmih sil, ki je prekinila stike z Nemčijo ter se sama osvobodila fašističnega režima, ter vprašal, kaj se je zgodilo, da v uvodu pogodbe odstranjujejo z zgodovinske pozornlce italijanski narod, ki je bil prvoborllec. Omenil je tudi uvodno pogodbeno označbo, da je nekaj italijanskih oboroženih sil aktivno sodelovalo v vojni proti Nemčiji ter ugovarjal, da bi jih bilo samo nekaj; navedel je podrobneje italijanski vojaški prispevek. ^	’
Italijanski ministrski predsednik je izjavil, da so kakor pri kakšni knjigi uvod k mirovni pogodbi napisali šele potem, ko so sestavili besedilo. Tako je bilo treba zmanjšati In oslabiti pomen soudeležbe itrojanskega ljudstva kot sobojevnika, da bi mogel uvod nekako odgovarjati členom pogodbe. De Gasperi je dejal, da 78 členov mirovne pogodbe dejansko večinoma odgovarja prvima dvema, ki se nanašata na fašistično vojno la na predajo; nobeden ne upošteva sobojevanja, za katerega menijo, kot je dejal De Gasperi, da so ga že plačali s podporo, ki so jo obljubili Italiji za vstop med Združene narode.
De Gasperi je dejal, da je kazenski značaj pogodbe razviden tudi iz ozemljsklh določb. «Tu — je dejal — morem zanikati, da so bile pri rešitvi tržaškega vprašanja objektivne težave, ki jih ni bilo lahko premagati. Vsekakor je tudi na to vprašanje že od začetka vplivala neka trajna vbjna psihologija, trdovratna zahteva po domnevni pravici prvega okupatorja in pomanjkanje premirja med dvema najbolj prizadetima strankama.
«V London ste me poklicali 18. septembra 1945. Takrat sem se odrekel naravni meji na Alpah; da bi ugodil jugoslovanskim narodnostnim težnjam, sem tedaj predložil črto, ki jo je 23. aprila 1919 na pariški mirovni konferenci predložil Wilson. Takrat sem prosil za »pravično In pošteno rešitev, n« pa za odločitev, ki bi večno delala razliko med zmagovalci ln prem-ganci*. Predložil sem tudi, da bi gospodarsko vprašanje Julijske krajine rešili z Internacionalizacijo tržaškega pristanišča in ustvaritvijo sodelovanja z rcšklm pristaniščem ter železnikvm omrežjem Do-nava-Sava-Jadran.	«
»Seveda sem imel namen, da bi bilo treba uvesti enakost in vzajemnost v postopanju z narodnimi manjšinami, da bi Reki vrnili statut, ki so ji ga przrali v Rapallu in da bi upoštevali značaj Zadra.
»Gospodje ministri ste naslednji dan sklenili, da boste skušali določiti narodnostno črto, ki naj bi pustila kar najmanj prebivalcev pod tujim gospodstvem. V ta namen ste določili preiskovalno komisijo. Komisija je v Julijski krajini delovala 28 dni. Izid preiskave je bil ta, da sem, čeprav s kakšnim pridržkom, v glavnem zaključke odobril, ko ste me poklicali v Pariz, da 3. maja 1946 podam svoje mnenje.
»Toda Jugoslovanski zastopniki so z utemeljitvami, ki merijo na kaznivost, vztrajali nad. posestjo vse Julijske krajine, posebno Trsta. Tedaj sem s tesnobo pričel Iskati kcmpromls; ko sem zapusttl Pariz, sem izvedel, da so Anglo. američani opustili narodnostne črte in sprejeli francosko.
«Ta francoska črta je bila že politična črta, ki jim je prijala, ne pa narodnostna črta v smislu londonskih sklepov, kajlti na slovanskem ozemlju je ostalo 180.000 Italijanov, na italijanskem pa G9.000 Slovanov. Predvsem je izključila iz Italije Pulj ln manjša mesta na zahodni istrski obali ter je predstavljala za nas nesprejemljivo izgubo. Toda čeprav je bila nesprejemljiva, je bila vsaj Italljansko-jugoslovanska meja, ki je prisodila Trst Italiji.
»Kaj se je zgodilo za mizo pri kompromisu v juniju, da je 3. Julija Svet štirih uničil londoijske sklepe ter naredil iz francoske črte ne več mejo med Italijo in Jugoslavijo, marveč tako «svobodno tržaško ozemlje* s posebnim mednarodnim statutom? Ta preobrat je bdi za nas grenko presenečenje.
Takoj, ko sem slišal o tej nevar. r.osti, sem 30. junija štiri zunanje ministre brzojavno zaprosil, naj me zaslišijo in jim izjavil, da želim pomagati pri njihovih mirovnih prizadevanjih ter jih opozoril, naj bodo pozorni na sredstva, ki bi mogla povzročiti nove spopade. Dejal sem, da je mednarodna rešitev, kot je bila v načrtu, nespretni jiva. Posebno bi zadala
POLOŽAJ V JUL. KRAJINI
Posebni dopisnik «BBC» Patrick Smith razkriva o pololaju v Julijski krajini, da se je mar-Sal Tito obvezal, da se ne bo nikoli odpovedal jugoslovanskim teznja>m- po popolni priključitvi Trsta, Gorice in Trlica. Italijani — nadaljuje dopisnik — pa so po drugi strani mnenja, da predstavljajo predlogi, na podlagi katerih bi bilo puljsko pri-stanilče in istrski polotok priključena Jugoslaviji, izdajstvo nad Italijani, ki bivajo na tem področju.
Dopisnik je pretekli teden prepotoval razne dele področja in je imel razgovore z zavezni-Ikimi oblastmi in z osebami, ki predstavljajo vse politične stranke. Dejal je, da je trenotno pro-jugoslovanski del dobro organiziran in ofenziven. Italijani so prav tako organizirani, drže se pa politične igre čakanja. Dopisnik pravi, da je zasluga zavezniškega nadborstva, če ni bilo spopadov večjega obsega, mnenja pa je, da je mogoč izbruh neredov, ko bodo znane pariške odločitve. Italijani so v primeri z Jugoslovani po Smithovem mnenju bolj nezadovoljni s predlogom, da bi Trst in ozemlje, ki ga obdaja, postalo mednarodno področje. Tudi Jugoslovani ne odobravajo te zamisli, priznavajo pa, da jo imajo za izhodiščno točko za končno priključitev Trsta k Jugoslaviji.
neznosno rano italijanski narodni zavesti izključitev zahodne Istre do Pulja. Moja prošnja ni naletela na odziv ter so jo dali ad acta.
«Svobodno ozemlje, kot je označeno v načrtu, bt obsegalo 783 kvadratnih kilometrov s 334.000 prtblvalcl, katerih je tri četrtine osredotočenih v glavnem mestu. Po ljudskem štetju iz leta 1921 je tu 266.000 Italijanov, 49.501 Slovanov in 18.000 drugih narodnosti. Dižava bi bila davkoplačevalec Jugoslavije in Italije v enaki meri za električno silo; z zaledjem K bila v zvezi s tremi slovanskimi l". eno italijansko železnico.
«Trst in njegovo pristanišče sta imela od leta 1919 do 1939 od Italije veliko korist zaradi javnih del in od tržaške industrije, kot ladjedelnic, rafinerij, tovarn konzerv, ki niso uživale le olajšav, davčnih oprostitev in podpor (tudi za pa-roplovne zveze), marveč so bile vezane vse na italijanska tržišča.
Gospodarsko ali politično vprašanje
«Ze zdaj meče pogodba senco na produktivno delovanje Trsta, ker ne verujemo v življensko silo njene ureditve ter njeno gospodarsko učinkovitost. «Kako bo mogoče, pravijo Tržačani, ohraniti mir v državi, ki ne pripada niti enim niti drugim, če že danes zavezniki, ki vzdržujejo znamo število čet, ne morejo zagotoviti osebne varnosti Notranje vprašanje js morda najtežje. Vsaka narodnostna skupina bi zahtevala pomoč za svoje in borbe bi postajale še bolj zapletene, če postavimo na površje socialno vprašanje, ki je posebno ostro in pereče v zmedenem trgovinskem in industrijskem položaju. Ali bodo mogli Združeni narodi razsojati in preprečevati, da bi notranje politične borbe ne zavzele mednarodnega značaja. Zaprli boste v kletko statuta dva nasprotnika s pomanjkljivimi obroki in obilnimi političnimi pravicami, in menite, da ne bodo pri rokah in prišli na pomoč Slovani, ki živijo v vsej okolici v razdalji osmih kilometrov, in Italijani, ki bodo nudili roko preko dvokilometrskega prehoda? Ali pa mislite, da boste zares mogli narediti tržaško pristanišče za skladišče Srednje Evrope? Tedaj pa je vprašanje gospodarsko in ne politično. Potem hočete družbo, mednarodno upravo, ne pa statut; potem hočete podjetje s trdnimi finančnimi temelji, ne pa pravno kombinacijo, zgTajeno na trhlem političnem pesku. Za tveganje takšnega netrajnega poizkusa ste morali prisoditi Jugoslovanom 81% ozemlja Julijske krajine (in tudi Jugoslovani se pritožujejo, da so jih zavezniki izdali in si skušajo prilastiti ostali del z juridičnimi in ustavnimi formulami nove države). Morali ste storiti krivico Italiji b tem, da ste zatajili narodnostno črto, morali ste prepustiti Jugoslaviji področje Poreča in Pulja, r>a da bi se spomnili na atlantsko !e> tiiio, ki priznava prebivalstvu ižhufico, da ga vprašajo za mnenje (j ozemljsklh spremembah, marveč jim celo nasprotno otež-kočili n nerc, ko ste določili, da bodo m-1 i biti v enem letu izgnani ali s ° '>do morali preseliti v Italijo te’-0 Pustiti svojo zemljo, svoje hi^’ _ 1 svoje imetje oni Italijani !‘°1/c''‘ke krajine, ki bi prišli pod u' ivansko suverenost in bi opt ielf’ da ohranitev svojega držav-
j n&QAU)jib
Tržaško vprašanje
Komisija za tržaški statut ni dosegla sporazuma
Agencija »BBC* poroča, da so strokovnjaki, M jim je Svet zunanjih ministrov poveril izdelavo statuta mednarodnega področja Trsta, javili da poskusi, da bi dosegli kompromis, niso uspeli. Konferenca bo morala zarodi tega preučiti ločeno vse štiri osnutke statuta.
Poročevalec agencije »BBC* pripominja, da to pomeni, da je med štirimi velesilami velik nesporazum o najvažnejšem političnem vprašanju, ki ga bo morala obravnavati konferenca. Velika Britanija, Združene države in Francija — piše poročevalec — mislijo, da je treba kompromis med atirimi velesilami o internacionalizaciji tržaške-
ga področja praktično izvesti, statut pa naj bi bil zagotovilo proti zunanjim pritiskom. Sovjetski zastopniki pa o tem mislijo drugače. Poročevalec dodaja, da Sovjeti v nasprotju s prejšnjim stališčem na zasedanju Sveta zunanjih ministrov zdaj podpirajo jugoslovansko nasprotovanje proti osnutku statuta.
NEUSPEL UDAR V EKVADORJU
New York, 12. avgusta
NewyorSka radijska postaja je v soboto zvečer javila, da so po poročilih, ki so prispela iz Ekvadorja, v soboto preprečili državni udar proti vladi.
Socialistični voditelj Rodrigo Cardinez je s 60 civilisti napadel straže ministrstva za obrambo. Dve osebi sta bili ranjeni. Cardinez je izjavil, da je skuSal preprečiti zasedanje e(i£idorske narodne zbornice, ki je bilo v soboto.
Radijska postaja je sporočila, da so oblasti odred le aretacijo raznih socialističnih voditeljev.
Po porbeiiu radijske postaje v Quitu je ekvadorski predsednik Ibarra zaradi neuspelega poizkusa socialistov, da bi prišli na oblast, odstopil.
Razdelitev manjšin
«Učinek te vaše rešitve je, da bi z izjemo svobodnega ozemlja ostalo v Jugoslaviji 180.000 Italijanov, v Italiji pa 10.000 Slovanov (po ljudskem štetju iz leta 1921), iz Italije bi bilo v celoti izključenih 446.000 Italijanov, ako vzamemo v račun tudi Italijane, ki bivajo v Trstu. Pa tudi za te manjšine niste najmanj poskrbeli, medtem ko mi v Gornjem Poadižju pripravljamo plemenito revizijo opcij in smo že dosegli sporazum o široki pokrajinski avtonomiji, ki bo predložen u-stavodajni zbornici.
V čigavo korist torej vztrajate na rešitvi, ki grozi, da bo ustvarila mnogo gorja, v čigavo korist si zatiskate ušesa pred bolestnimi kriki istreskih Italijanov?
«Pred seboj imam seznam Italijanov iz Pulja, ki so pripravljeni oditi, zapustiti zemljo in ognjišča, samo da ne bi prišli pod novi režim.
Vem, da je treba ustvariti mir, potrebno je premagati zastoj, toda za eno leto ste odložili kolonialno vprašanje, ker niste našli primerne rešitve: kako ne bi mogli prav tako napraviti z julijskim vprašanjem f
deseti uri. Predsedoval mu bo Byr-ncs.
Na plenarnem zasedanju bodo danes preučili tudi zahtevo jugoslovanskega odposlanstva, da obširno razpravljajo o De Gaaperljevih izjavah, preden bodo o tem podrobno razpravljali v komisiji. Poleg tega bodo razpravljali o albanskem vprašanju.
Byrnes je v soboto zvečer povabil De Gasperija v svoj hotel ln se z njim razgovarjal približno eno uro.
Danes dopoldne bodo na konferenci govorili Byrnes, Alexander in Manuilald. Na popoldanskem zasedanju bo govoril namestnik ministrskega predsednika, zunanji minister ln voditelj liberalne stranke Georg Tatarescu, ki bo obrazložil romunsko stališče do mirovne pogodbe. Sredi prihodnjega tedna se bo verjetno začelo pravo delo konference. Bevin se doslej še ni udeležil nobenega zasedanja konference. Včeraj Je z letalom odpotovala v Pariz bolgarska delegacija. Vodi jo ministrski predsednik Klmon Georgijev. Byrn«s je včeraj v bližini Versaillesa zajtrkoval z Blumom.
RAZPRAVA V SOFIJI
ORGANIZACIJA "CAR KBUM„
Sofija, 12. avgusta Dopisnik agencije «Tanjug» poroča iz Solje; da se je v petek pred okrajnim sodiščem v Sofiji nadaljeval proces proti organizatorjem in članom, fašistične vojaške organizacije «Car Krum*
«V natrpani sodni dvorani Je javni tožilec Ivan Andrejev bral obtožbo, ki je podrobno razlagala sestavo in delovanje omenjene organizacije.
»Organizacija — je dejal tožilec — je imela naslednji program: ohranitev monarhije, neusmiljeno borbo proti vladi Domovinske fronte, sabotože, umore, usmrtitve voditeljev Domovinske fronte in članov osrednjega odbora bolgarske delavske stranke (komunisti), Sirjenje sovraštva proti Sovjetski zvezi in novi Jugoslaviji ter sodelovanje z vsemi reakcionarnimi e-lementi in opozicijo v državi, posebno pa s podporniki voditelja o-pozicije Nikole Petkova.
»Ko je prikazal delovanje vseh obtožencev in zatrdil njih krivdo zaključuje dopisnik je tožilec Andrejev zahteval smrtno kazen za ustanovitelja organizacije Antona Krsteva.*
Se vedno je čas narediti nepopravljivo napako. Pogodba bo če vedno veljala, tudi če bodo ostale odprt« še nekatere ozemeljske določbe.
De Gasperi je nato prešel na gospodarske člene mirovne pogodbe. Dotaknil se je posojil Nemčiji in nemškim državljanom do 8. maja 1945 ter izjavil, da se jih Italija ne more enostavno odreči. Dejal je, da to vprašanje in ureditev Evrope sploh ne more biti rešeno prej, kot po sklenitvi miru z Nemčijo.
«Določ»mo temeljna osnove pogodbe. Italija to sprejela žrtve, ki jih zmore. Sedimo k mizi mi in Jugoslovani v prvi vrsti in skušajmo na primeren način najti neko obliko življenja, neko sodelovanje, kajti brez tega bodo ostala določila pogodbe prazna*.
De Gasperi je dejal, da s tem ni rečeno, da bi bil ostali del pogodbe sprejemljiv. Nekatere gospodarske določbe so zelo trde. Nato je govoril o urejevanju trgovinskih odno-šajov med Italijo in zavezniki. V pogledu vojne odaVodnine je dejal, da je Italija sicer pripravljena prispevati žrtve, izključiti pa je treba, da bi nalagale italijanskemu gospodarstvu breme, ki bi bilo nedoločeno ln bi trajalo nedoločen čas. Nadalje je izjavil, da je treba v odstopljenih ali osvobojenih področjih upoštevati velike italijanske investicije za Javna dela ter kulturni ter gmotni razvoj teh krajev. Pozdravil je odločitev zunanjih ministrov, da bi Italiji v obliki zaupne uprave zaupali njene kolonije. O u-govorih glede vojaških vprašanj je De Gasperi dejal, da jih bodo točneje predložili zadevni komisiji. Dejal je, da Italijanske mornarice ni mogoče imeti za vojni plen.
Byrnes čestita
■Končno je Izrazil željo In voljo, da bi Italija tvorno podpirala delo za pravičnejšo ureditev sveta. Dejal je, da kot Italijan ne prosi nl-kakih posebnih koncesij. Prosi le, da bi bil Italijanski mir vključen v mir, ki ga željno pričakujejo možje ln žene vseh držav, ki so se bojevale in trpele za svoje Ideale. Prosil je, naj dajo odposlanci oddiha in vere republikanski Italiji.
Ko je De Gasperi zapustil govorniško mesto in odhajal na prostor, ki je bil rezerviran za italijansko odposlanstvo, se je Bymes, kt je sedel v prvi klopi, dvignil in mu prisrčno stisnil roko.	,
Predsednik Bidault je po D’ Ga-sperijevem govoru Izjavil, da je konferenca vzela na znanje Izjave italijanskega zastopnika. Pred odložitvijo zasedanja sta kratko razpravljala Bidault in Višinski. Višinski je zahteval nadaljnjih podrobnosti o ponedeljskem dnevnem redu, ki ga je prečita! Bidault. Bidault je pojasnil nekatera določila, kt se tičejo razprave o De Ga-sperijevih Izjavah, s čimer se je Višinski zadovoljil. Zasedanje so
USTANOVITEV SVETOVNECA PREHRANIEVAENECA ZAVODA
Načrt sira Boyda Orra
WASHINGTON, 12. avgusta — Bela hiša in ameriško zunanje ministrstvo sta zanikala vest iz New Yorka, po kateri naj bi Trumanova vlada soglasno zavrnila načrt za ustanovitev svetovnega prehranjevalnega zavoda, ki ga je predložila organizacija za prehrano in poljedelstvo pri Združenih narodih.
Načelnik tiskovnega urada Bele hiše Charles Ross je Izjavil, da »vlada ni niti odobrila niti zavrnila kakšnega načrta*. »Ameriški dtltgati — je dejal — odhajajo v Kopenhagen brez določenega načrta. Načrt ni dovolj razvit, da bi mogel ameriški vladi dovoliti, da določi, če vsebuje obetajoče predloge za rešitev poljedelskih vprašanj- Vseeno so mnenja, da so ta vprašanja vredna preučitve in da bi morali vzeti v pretres tudi druge možne rešitve. V skladu s tem p.cdpira vlada Združenih driav ustanovitev mednarodne komisije, ki bi imela nalogo preučiti razne predloge in pripraviti načrt za izvedbo mednarodne akcije*.
Načrt za. ustanovitev svetovnega prehranjevalnega zavoda s sredstvi in oblastjo, s čimer bi mogli zagotoviti pravično razdeljevanje živil vsaki državi, bodo p redil. lili na konf rronci organizacije za prehrano in poljedelstvo pri Združenih narodih (F.A.O.), ki se bo pričela v Kopenhagenu 2. septembra- Načrt, ki ga je izdelal gluvnl ravnatelj «F A.O.» sir John Boyd Orr, predlaga, naj ustanova:
1) določi cene poljedelskih pridelkov na svetovnih tržiščih; 2) preskrbi za svetovno zalogo živeža, ki bi bila v stanju odpemočj vsakemu primeru pomanjkanja, kt bi ga povzročili slaba letina v katerem koli delu sveta; 3) preskrbi sredstva za financiranje na podlagi posebnih pogojev, dobave pre-
SIR JOHN BOYD ORR «Food snd Agriculture Organisa-tion of the United Nations»
sežkov poljedelskih proizvodov državam, ki bi imele nujno potrebo; 4) sodeluje z zainteresiranimi organizacijami za mednarodni poljedelski razvoj in trgovinsko prehranjevalno politiko.
OVIRE AMERIŠKEGA KONZULA V DAIRENU
Washington, 12. avgusta Poročevalec zunanjega rnnistr-slva je v soboto izjavil, da ameriškemu konzulu v Dairtnu v Mandžuriji niso dali polr.e svobode, da bi vzdrževal stike s svojo vlado in da so o tem vprašanju razpravljali s sovjetskimi oblastmi v Moskvi.
Poročevalec je dejal, da to ne morejo imeti za resno vprašanje in da ni bilo nobene uradne protestne note. Mislijo, da more konzul vzdrževati stike samo še preko sovjetskega vojaškega radia in da mora pri pošiljanju pomočil v Združene države uporabljati navadno pisavo, ne pa šifre.
Od sovjetske vlade so zahtevali.
VOLITVE V ROMUNIJI
Bukarešta, 12. avgusta «BBC» poroča, da je nek. poroči: valeč romuneke vlade v soboto sporočil, da bodo sploane volitve v Romuniji 10. novembra.
BRITANSKI ODGOVOR NA PERZIJSKO NOTO
London, 12. avgusta Poročevalec britanskega zunanja, ga ministrstva je sporočil, da bodo britanski odgovor na perzijsko protestno noto zaradi zadrževanja britanskih čet v Iraku v bližini 1-ranske meje takoj poslali v Teheran. Pristavil je. da britanskih
__	___ __	___ čet ne bodo posl3ll na perzijsko
.....___________ ....	... da konzulu omogoči opravljan.* J rije. *'e bo iranska vlada ohra-
nato preložili na današnji dan ob | poslov. ...	.	,	j nila red.
Stran 2
GLAS ZAVEZNIKOV
12. avgusta 1946
TEHNIKA
Načrti za povojno znanost
Imperialna znanstvena konferenca, ki jo je otvoril v Londonu kralj Jurij VI., je prikazala že na avojl prvi seji potrebo po izmenjavi znanstvenikov raznih držav Commonwealtha z namenom, da ohranijo prvenstveni položaj britanske znanosti.
Spoznali so za važno, da omogočijo mladim promovirancem kakor tudi atarejšifh znanstvenikom štipendije za nadaljevanje Študija in raziskovanja na tujih vseučiliščih in znanstvenih zavodih. Za že znane znanstvenike, kakor vse-•učiliške profesorje in za dijake, ki delajo v državnih laboratorjih, menijo, da bi bilo zaželeno odobriti ustroj dopustov za študij in raziskovanja.
Da pa dosežejo vse to, je treba predvsem poskrbeti za denar, da omogočijo potovalne stroške, po možnosti z letalom.
Poudarili so tudi pogoje, ki so v dominionlh zelo ugodni za raziskovanja na znanstvenem področju biologije, geofizike in drugih veki, istočasno pa so omenili težkoče, ki so nanje naleteli znanstveniki po koloDijah, ker so tam često ločeni od svojih kolegov.
Debato o povojni potrebi temeljnih znanstvenih raziskovanj je vodil predsednik avstralskega znanstvenega in industrijskega sveta za raziskovanja. Debato so otvo-rili z opozorilom na nekatera važna vprašanja, ki se nanašajo na zadevna raziskovanja v Veliki Britaniji in so poudarili potrebo konkretnejšega vodstva pri reševanju teh vprašanj. Poročilo kraljeve družbe o potrebi raziskovanja v temeljni povojni znanosti predstavlja prvi poizkus preučitve povojnega položaja in uvedbe praktičnih ukrepov za njegovo izboljšanje. V debati je prevladovalo vprašanje finančnih sredstev in po. trebe po uporabi ter sredstev, da dosežejo uspešno raziskovanje na vseh najvažnejših področjih. Važen člnitelj v razvoju temeljnih raziskovanj je zmogljivost znanstvenikov, o čemer je bilo govora v nedavnem poročilu britanske vlade.
To poročilo je ugotavljalo, da se Je število znanstvenikov, ki zapuščajo vseučilišča, v zadnjih desetih letih podvojilo, da pa to ne zmanjšuje uspeha študijev. Podčrtali so važnost vzpostavitve vzgojnega sistema, ki bj zagotovil, da bi imeli vsi mladeniči, ki posebno težijo k znanstvenemu stdiju, možnost pokazati svoje sposobnosti.
Na tretjem zasedanju konference Je bilo vprašhnje »naravnih proizvodov britanskega Common-vvealtha in kemičnih industrij, ki temelje ali pa bi mogle temeljiti na njih*. Debato Je vodil dr. J. L. Si-mensen iz britanskega kolonijskega urada, ki je poudaril, da je glavni namen raziskovanaj na tem področju dvigniti živijensko raven narodov Commonwealtha. Konferenca je odločila, da bodo morali preiskave o izrabi prvin izvesti po pokrajinah, ker primanjkuje ras-polofcljivih znanstvenikov. Določili so, da bodo tako v bodočnosti kot so v preteklosti sladkor pridelovali v večjih količinah, kot je potreb-no In glede na to so vzeli v pretres njegovo izrabo kot surovine za kemično industrijo. Sladkorjeve stran, ske proizvode, kot na primer melaso, že uporabljajo pri proizvodnji alkohola tako za pijače kot v industrijske namene; uporabljajo pa Jih tudi za Izdelavo kvasa. Med drugim so omenili izrabo vlaken sladkornega trsa po izločitvi soka. ki jih uporabljajo za Izdelalo «fur-furala* — kemičnega proizvoda, ki ga danes v veliki meri uporabljajo v proizvodnji plastičnega materiala.
Posebno so poudarili važnost popolne izrabe stranskih proizvodov volne, kot volnene maščobe in voska, Od 15.000 ton volninega voska, ki so ga pridobili v Avstraliji, so samo 450 ton uporabili za izdelavo proizvodov, kot na pr. lano-lina.
V mnogih dominionlh In kolonijah je industrijski razvoj kemične industrije v veliki meri odvisen od rudnega bogastva. Na konferenci
so prišli tudi do zaključka, da te industrije zapravljajo bogastva in da se v mnogih primerih svetovne dobave cina in svinca nižajo. Konferenca je odločila, da zahteva to vprašanje uspešnejša raziskovanja c obdelavi rudnin, ki imajo majhen odstotek čiste kovine.
V nekaterih dominionlh so tudi industrije za predelavo stranskih proizvodov rib. Tako Js na Novem Zelandu trenotna letna proizvodnja olja iz jeter morskega psa 25.000 galonov, kar po vsebini vitaminov odgovarja več kot pol milijonu galonov olja iz jeter polenovke. To področje je očivldno primemo za vzporeditev raziskovanj kakor tudi nove industrije, ki temelji na morskih algah in Je važna tako za proizvodnjo »agraria*, ki ga uporabljajo pri bakterioloških razisko. vanjih in za konserviranje mesa kakor tudi za alginate, ki jih bodo verjetno začeli na veliko izkoriščati pri izdelovanju plastičnega materiala.
ZANIMIVOSTI
Da bi preprečili beg zakonskih mož...
Kot poroča «Dally Maih, so uvedli nove določbe za preprečitev bega zakonskih mol njihovim ie-nam. Od zdaj naprej ne bodo izdali nobenemu molu, ki ne bo prinesel pisrmenega pristanka svoje lene, potnega dovoljenja. Poročilo pravi nadalje: »če hote zakonski mol potovati sam, mora predloll-ti uradno overovljeno privoljenje lene, v katerem potrjuje, da ve za nameravano potovanje in da je sporazumna s podporo, ki jo bo imela za časa moleve odsotnosti.
tNovo odredbo naj bi izdali zato, ker so mnogi zakonski molje zapustili drulino in odpotovali t tujino, kier to «4 poiskali novo prijateljico, drulina pa je morala li-veti od drlavne podpore. Kot piše list, so uvedle v Angliji vse potovalne drulbe ta predpis, v katerem pa je tudi stavek: «Zakonske lene ne potrebujejo privoljenja mola, če hočejo potovati v tujino, razen če so mlajše od 21 let.»
Uradnik britanskega urada za izdajanje potnih dovoljenj demantira to vest in navaja, da ta uredba velja le trideset let, na podlagi katere oblasti lahko vprašajo, če je drulina tistega, ki hoče v slul-bo v tujino, preskrbljena.
Zapoznele volne žrtve
Neka podmornica je med vojno s torpedom zadela v zelo nizki vodi med Alderburghom in Felixstowom ob obali Suffalka telko natovorjeno petrolejsko ladjo. Ladja se je potopila s tavorom vred, a ni eksplodirala.
Ladja, ki je tik pod morsko gladino, je delala velike preglavice ladijskim kapitanom. Mnoge ladje so se ji v zadnjem trenotku umakni, le. Zaradi tega »o oblasti sklenile, da jo bodo razstrelile. To so storili te dni.
Nafta in bencin, ki sta se razlila
po morski gladini, zahtevata zdaj dan za dnemi tisoče irtev; morskih ptičev.
Prihajajo v jatah na obalo, slepi in črni od olja, perje sg jim tako lepi, da se ne morejo premakniti in valovi jih mečejo na obalo, ker si ne morejo pomagati. Usmiljeni potniki so jih skušali umiti z bencinom in petrolejem, toda zaman. Preostalo ni nič drugega, kot da so organizirali lov na te uboge ptiče, da jih rešijo trpljenja. Ribiči so se odpeljali na morje in jih polovili; nato so jih na obali pobili. Koliko jih je poginilo na morju, ni moči presoditi.
KULTI/RA
PREDSEDNIKI AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI NA ČEŠKOSLOVAŠKEM Na predlog prosvetnega ministra je češkoslovaška vlada potrdila izvolitev Štirih predsednikov Češke akademije znanosti in umetnosti o Pragi za dobo 1945/47. Za predsednika historično-filozofskega oddelka je bil izvoljen profesor filozofske fakultete Karlove univerze v Pragi dr. Josef Kral, za predsednika prirodoslovnega oddelka profesor medicinske fakultete Karlove univerze dr. Josef Pelnar, za predsednika filološkega oddelka profesor klasične arheologije na Karlovi univerzi dr. Antoniu Sa-lač in za predsednika umetostnega oddelka načelnik ministrstva za informacije, znani češki pisatelj Josef Kopta.
V KARLOVIH VARIH SO NAŠLI NEZNANA PISMA KARLA MARKSA
Pred kratkim so v karlovarskem muzeju odkrili doslej nepbzaana Marksova pisma, ki jih je komunistični ideolog napisal v času, ko se je zdravil v Karlovih Varih. Najdenih pisem je 36 in so naslovljena na Marksovega prijatelja in sodelavca Friedricha Engelsa. V njih Marks v glavnem opisuje osebne doživljaje ali pa vsebujejo rdizna poročila in zna-nimive opazke o političnih razmerah v Avstro-ogrški, o avstrijski policiji in o raznih gospodarskih vprašanjih.
Istočasno so v stanovanju neke Nemke, ki se je morala izseliti v Nemčijo, odkrili neznani Marksov potret, katerega je naredil mestni slikar v času Marksovega zdravljenja v Karlovih Varih. Potret je slikan z oljnatimi barvami in je zelo dobro ohranjen,
VZORNA KNJIŽNICA NA ČEŠKOSLOVAŠKEM
Češkoslovaška vlada je darovala sindikatu čeških književnikov krasen grad v mestu Dobriš, 4° km od Prage. V tem gradu bodo književniki uredili reprezentacijsko središče in eDom dopusta» za vse češkoslovaške književnike, V Do-brišu bodo književniki prevzeli pod svojo zaščito mestno knjižnico in jo obnovili, ker so jo med vojno Nemci zelo poškodovali. Do konca leta 1946 bo sindikat daroval knjižnici 1.000 leposlovnih in znanstvenih knjig, v letu 1947 pa nadaljnjih 1.000 knjig. Potem bodo knjižnico redno dopolnjevali z novimi izvirnimi in prevodnimi deli.
TRŽAŠKA KRONIKA
Policija preprečjla atentat z dinamitom v bližini vojašnice v ulici Islria
TRST, 12. avgusta. — Policija javlja, da je patrulja civilne policije Julijske krajne včeraj ob 3.45 uri ustavila pri Pestalozziju, približno 60 metrov od vogala policijske vojašnice v ulici Istrla, dva mladeniča sumljivega vedenja. Pri enem izmed obeh so našli steklenico, ki so jo takoj spoznali za razstrelilno napravo domačega izdelka.
Oba mladeniča, 19 letnega Ore. sta Parovela, stanujočega v ulici del Fin m e 43 in 19 letnega Maria Llpeza, stanujočega v ulici Torret-ta št. 3, so odpeljali na glavni stan civilne policije, kjer je izvedenec ugotovil, da je bila steklenica napolnjena z razstrelivom in opremljena z vžigalnikom, ki je bil zvezan z 2 metra dolgo vžigalno vrvico, ki bi mogla povzročiti eksplozijo po približno dveh minutah po zažigu.
Pri prvem zasliševanju je Llpez izjavil, da je šel skupno s Paro-velom do vogala ulice Istria z ulico Cancellierl, kjer je trgovina Sal-vadej; tam bi razstrelivo postavila v jamo v pločniku, ki je pred to trgovino. Toda tovorni avtomobil civilne policije, ki. je bil v bližini, tako je nadaljeval Lipez, ju je prisilil takoj opustiti nameravan podvig ter se vrniti, odkoder sta prišla. Tedaj pa ju je aretirala patrulja civilne policije.
Parovel je priznal, da je sam naredil razstrelivno mešanico. Nasprotno z izjavami, ki jiih je podal Lipez, policija domneva, da sta mladeniča nameravala napraviti atentat na vojašnico, in sicer na veliki avtopark,, kjer hi velike količine zelo vnetljivega goriva povzročile uničenje avtomobilov.
V zvezi z neuspelim atentatom je policija včeraj dopoldne izvedla dve drugi aretaciji. Nadaljujejo z zasliševanji.
PREHRANA
Sladkor, mast in olivno . olje za občine v pokrajini Danes so začeli po vseh občinah v pokrajini razdeljevati potrošnikom od 0 do 4 let po 2 kg in osebam nad 65 leti ter od 4 do 19 let po 1 kg sladkorja v kristalu, vsi potrošniki pa dobe po 200 gr sladkorja ZVU. Vsem skupinam potrošnikov bodo delili po 280 gr masti ter 2 in pol del olivnega olja. Cena sladkorja v kristalu 314 lir za kg, cena sladkorja ZVU 50 lir kg; mast 70 Ur kg, o-livno olje 380 Ur liter.
JULIJSKA KRAJINA
Porotno sodišče v Regio Emiliji je obsodilo na 30 let« loče morilko treh žensk; njih trupla je uporabila za izdelovanja mila. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo ob-toienkino duševno stanje.
* * *
Sest tisoč tonsko nemško križarko eLelpzig* so odvlekli na odprto morje in so.jo potopili v višini Wilhelmshavena.
V SREDO PRAZNOVANJE «DNEVA ZMAGE*
NAD JAPONSKO
Gorica, 12. avgusta Prvo obletnico zmage zavezniških narodov nad Japonskim cesarstvom bodo proslavili Američani prihodnjo sredo 14. avgusta. Ta datum Je bil s predsedniškim dekretom določen za «Dan zmage*.
88. ameriška dlvlzlja bo proslavila ta dan s posebnimi svečanostmi in vsi vojaki bodo prosti, razen tistih, ki bodo imeli posle v vojašnici in ki bodo na straži. Za člane oboroženih sil vseh veroizpovedi bodo posebni cerkveni obredi.
Predsednik ameriških Združenih držav je v svoji poslanici med drugim dejal: »Pozivam vse državljane Združenih držav, da proslavijo »Dan zmage kot dan slovesne počastitve požrtvovalnosti mož in žena, katerih žrtvovanje Je omogočilo dosego zmage In kot dan molitve in neomajne odločitve, da se pospeši z neprestanimi in neutrudljivimi napori stvar pravice, svobode, mini ln mednarodne dobre volje v duhu junaštva junakov naših oboroženih sil*.
O INCIDENTIH V GORICI
Gorica, 12. avgusta »Public Relations* 88. divizije javlja, da je policija v petek okrog 17. ure streljala in smrtno zadela nekega moškega, ko se je ta poizkušal z begom izogniti aretaciji. Izjava dodaja, da je policija stre-
ljala nizko, ko Je ta začel bežati; mož pa se je spotaknil, da je padel In to ga je stalo življenje.
V poznejših večernih urah — dodaja omenjeni urad — so našli na sedežu v Ljudskem domu škatlo z gorljivo vsebino, ki Je gorela. Požar so pogasili, še preden je povzor-čll škodo.
Po zadnjih podatkih, ki jih je izdal »Public Relations* o petkovih incidentih, so: en mrtev, ranjenih 6 policistov in 28 civilistov; aretiranih je bilo najmnaj 28 oseb.
«CAVALLERIA»
IN BALET NA GRADU
Danes so začeli pri blagajni na trgu Verdi št. 1 prodajati Vstopnice za tretjo in zadnjo predstavo «Cavallerie Rusticane» in baleta na simfonično glasbo, ki bo v torek zvečer s premierskimi igralci. V četrtek zvečer bo na gradu sv. Justa simfonični koncert pod vodstvom Antonina Votta.
OBVESTILO LOVCEM
Lovska zveza sporoča:	«Kdor
hoče loviti v tržaški pokrajini, mora imati poleg dovoljenja za nošenje orožja še posebno dovoljenje, k* ga izda Lovska zveza. Rok za vložitev prošenj za morebitno dodelitev, zvezinlh lovišč poteče 21. avgusta t. 1. Prošnje je treba napisati na posebnem obrazcu, ki Je na razpolago prt omenjeni zvezi.
Okrožni ukaz št. 6 B
PREDPISI 0 PRESKRBI STANOVANJ
SREDNJEŠOLSKI TEČAJI
Ravnateljstvo poletnih tečajev za srednješolsko vzgojo bo sprejemalo nove prijave do 14. t. m., in sicer od 10. do 11. ure v trgovski pripravljalni šoli »Franccsco Rtsmon-do». Pristojbina znas*a 250 lir.
Po tem roku ne bodo sprejeli nobenega vpisa več.
PONESREČEN NAPAD NA ŠOFERJA
Poljcija sporoča: V petek sta prišla k šoferju Mariju Borestiju, ki ima svoj avtomobil na prostoru za taksije pri obokih Chiozze, dva neznanca in mu naročila, naj ju popelje v kraj, ki je še naprej od Sv. Sobote.
Ko je brzel avtomobil proti Zavijam, je eden izmed potnikov udaril šoferja z nekim predmetom po glavi. Šofer pa ni izgubil prisotnosti duha in je prisilil napadalca, da sta pobegnila. V avtomobilu so našil svetlo usnjeno torbo in nabojni okvir za brzostrelko. Domnevajo, da sta se hotela neznanca polastiti avtomobila ali pa šoferjeve listnice. V bolnišnici so Borestiju nudili prvo pomoč.
ARETACIJA MLADENIČA ZARADI POSESTI REVOLVERJA
Neki agent policije Julijske krajine je iz hiše v ulici Molino a Ven-to št. 70 zaslišal revolverski strel. Odhitel je v hišo, kjer Je v veži našel nekega mladeniča, ki je I-mel v roki revolver «Beretta». Na policiji so ugotovili, da gre za 17 letnega Marija Frausina, ki so ga že pred časom aretirali zaradi poizkusa tatvine in ker ni imel osebnih listin. Frausin je izjavil, da je našel revolver za vežnimi vrati in da ga je po neprevidnosti sprožil.
Praktična prevozna sredstva
V Veliki Britaniji so začeli izdelovali praktična prevozna sredstva: manjše motorje s tremi kolesi in velikim prostorom za blago. Posebnost teh vozil pa je premakljiv voznikov sedež, tako da lahko šofer pelje blago pred seboj ali za sabo.
Trst, 12. avgusta
Komisar za tržaško področje podpolkovnik I. C. Smuts je izdal 10. julija 1946 Okrožni ukaz st. 6 B, e katerim določa naslednje:
ČLEN L
RAZVELJAVLJENJE OKROŽNEGA UKAZA «T. 6
Okrožni ukaz Sl. 6 z dne' 13. septembra 1945 je s tem razveljavljen.
ČLEN II.
NALOGE STANOVANJSKEGA URADA
Odst. 1: Stanovanjski urad tržaške občine, ki mora vedno upoštevati zahteve zavezniških oboroženih ail, nakazuje razpoložljive stanovanjske prostore in poslovne lokale pripadnikom civilnega prebivalstva, kakor je tu spodaj določeno.
Odst. 2: Poslovni lokali, ki jih omenja odstavek 1, obsegajo vse lokale, ki jih uporabljajo kot skladišča, trgovine, zaloge, trgovinske urade, kina, gledališča in druga zabavišča ter vse druge lokale, ki jih uporabljajo v poklicne ali trgovinske namene (tu navedeni kot »poslovni lokali*).
ČLEN III.
PRIJAVA RAZPOLOŽLJIVIH PROSTOROV
Odst. 1: Lastniki (fizične ali pravne osebe, zasebne ali javne u-stanove), upravitelji in oskrbniki poslopij, ki leže v tržaški občini, morajo prijaviti stanovanjskemu uradu vse razpoložljive stanovanjske prostore in poslovne lokale. To prijavo, če ni bila že napravljena po predpisih člena 1. Okrožnega u-kaza k".. 6, je treba napraviti v 7 dneh od dneva uveljavljenja tega ukaza ali od dneva, ko pridejo U prostori pod predpise tega člena.
Odst. t: Stanovalci, ki nameravajo pustiti svoje hiše, stanovanja ali poslovne lokale nezasedene za več kakor 60 dni, morajo pred odhodom obvestiti stanovanjski urad o dnevu svojega odhoda in o verjetnem dnevu vrnitve. Stanovanjski urad je upravičen nakazati tako hišo, stanovanje ali poslovni lokal drugi osebi ali osebam za dobo te odsotnosti.
ČLEN IV.
PRENOS ODDAJE PROSTOROV V NAJEM
Noben lastnik ali druga oseba ne sme oddati v najem, v podnajem ali drugače razpolagati a katerimi koli prostori, niti zamenjati svojega stanovanja ali poslovnih prostorov brez pismene odobritve stanovanjskega urada; stanovanjski u-rad sme tako razpolaganje brez te odobritve izreči za nično in neveljavno in razpolagati a prostori.
OLEN V.
ZASEGA PROSTOROV
Stanovanjski urad je upravičen zasesti razpoložljive stanovanjske prostore in poslovne lokale po poizvedbah, ki jih izvrše od njega določene osebe, ki morajo imeti pravilno izkaznico, z namenom, da jih nakaže osebam, ki pripadajo v členu VI. naštetim skupinam.
ČLEN VI.
PROŠNJE ZA PROSTORE IN NAKAZILO PROSTOROV
Odst. l: Prošnje za nakazilo prostorov morajo osebe, ki pripadajo skupinam, navedenim v odstavku 2 in 3 tega člena, vložiti pismeno na stanovanjski urad.
Odst. Z: Stanovanjski urad jle upravičen nakazati stanovanjske prostore in poslovne lokale, pri čemer mora vedno upoštevati zahteve zavezniških oboroženih sil, osebam, ki pripadajo naslednjim skupinam:
a)	prva prednost — osebe, ki so Izgubile svoje stanovanje v tržaški občini: 1. zaradi vojnih poškodb; 2. zaradi rasnega alt političnega preganjanja; 3. zaradi zasege po vojaških ali političnih oblasteh; 4 zaradi razsodbe sodišča, ki jim je odvzelo njihove prostore;
b)	druga prednost — osebe, ki so bile premeščene z odredbo pristojnih oblasti v tržaško občino;
c)_ tretja prednost — vse osebe ki ne spadajo v zgornji skupini, v kolikor so prostori razpoložljivi.
Odst. 3: Na podlagi predpisov tega ukaza preskrbijo poslovne lokale v posebnih primerih na podlagi navodil, ki jih objavi okrožni komisar, kadar lahko prosilec dokaže posebno stisko ali posebno potrebo po pomoči stanovanjskega urada.
Odst. 4: Stanovanjski urad je upravičen nakazati več kakor enemu prosilcu ali družini iste prostore. Take dodelitve (tu navedeha kot »sonajemnistvo*) naj izvrše le kjer je to potrebno, da tako olajšajo obstoječe pomanjkanje stanovanj. Pri dodelitvi sonajemnlčtva mora stanovanjski urad upoštevati število oseb, ki jim daje stanovanja, in v kolikor je to sprejemljivo za imetnika teh prostorov. V primeru, če imetnik prostorov odklanja sprejem sostanovalca ali sostanovalcev dz razlogov, ki jih ima stanovanjski urad za neupravičene, je stanovanjski urad upravičen odrediti imetniku prostorov, da sprejme to osebo ali te osebe kot sona-jemnike.
ČLEN VII.
USTANOVITEV STANOVANJSKIH ODBOROV ZA ODLOČANJE O PRIZIVIH
Odst. 1: Vse prizadete osebe morejo vložiti priziv proti vsakemu ukrepu ali odločbi stanovanjskega urada na stanovanjski odbor, ki je sestavljen iz predsednika in 4 članov, ki jih imenuje predsednik občine in odobri Zavezniška vojaška uprava.
Odst. 2: Stanovanjski odbor odloča o vseh prizivih proti odločbam stanovanjskega urada.
ČLEN VIII.
PRIZIVI
Odst. 1: Za vse,prizive in prošnje na stanovanjski odbor veljajo naslednji predpisi: a) biti morajo pismeni, podpisani in morajo imeti naslov prlzivatelja ali prosilca; b) ni potrebno, da so v kaki posebni zakoniti obliki in lahko obstojajo v navadnem pismu; c) smejo biti napisani na navadnem papirju in niso podvrženi nobeni taksi; d) priziv ali prošnja mora na kratko navesti dejstva, na katera se prizi-vatelj ali prosilec sklicuje; listinski dokazi, vštevš; zaprisežene pismene izjave, smejo biti priloženi, a jih ni obvezno priložiti; e) prizi-vatelj ali prosilec mora izjaviti v prizivu ali prošnji, ali želi biti zaslišan pred odborom ali ie se strinja s tem, da odbor odloči na podlagi priziva ali prošnje in listin ali drugih priloženih dokazil, Ce talce izjave ni, sme odbor opustiti zaslišanje in odločati o stvari na podlagi priziva ali prošnje in listin ter priloženih dokazil, razen če odbor odloči po svojem preudarku, da je zaslišanje zaželeno ali potrebno.
Odst. 2: Odbor mora odločiti o vsakem primeru strogo v skladu z-* dejstvi in z zakonom.
Odst. 3: Odbor mora voditi o vseh postopkih primerne zapisnike.
Odst. 4: V primeru, če prizivatelj ali prosilec prosi za zaslišanje ali če odbor odloči, da Je zaslišanje zaželeno ali potrebno po členu VIII. odstavku 1 tega ukaza, mora odbor takoj določiti narok za to zaslišanje in o njem obvestiti prlzivatelja ali prosilca osebno ali po pošti. Prizi-vatelju ali prosilcu Je treba dati dovolj časa, da pride k zaslišanju in pripravi ter predloži svoja dokazila.
Odst. B: Za to zaslišanje veljajo naslednji predpisi: a) prizivatelj ali prosilec ima pravico priti osebno in biti zastopan po pravnem zastopniku; b) odbor ni vezan na formalna dokazna pravila, temveč sme upoštevati vse vrste in oblike dokazil, ustne ali pismene, o katerih sedi, da so bistveni za stvar in ki lahko pripomorejo k pravični odločitvi; c) odločbe odbora so dokončne.
Odst. 6: Da more vršiti svoje naloge, je odbor upravičen odrediti predložitev katerega koli stvarnega dokaza, pravnih ali drugih listin, pozivati priče in naložiti prisego strankam in pričam.
ČLEN IX.
NAJEMNINA
Odst. 1: Oseba, ki ji nakažejo prostore, se sporaznme z lastnikom ali najemodajalcem o višini najemnine, ki jo je treba plačevati.
Odst. 2: Ce ne dosežejo sporazuma, določi najemnino po posvetu z državnim tehničnim uradon (uffi-cio tecnico erariale) urad za najemniške terjatve, ustanovljen s Splošnim ukazom št. 64.
ČLEN X.
OBJAVA ODREDB
Odločbe stanovanjskega urada in stanovanjskih odborov uveljavi stanovanjski častnik, ki ga imenu-jpm.
ČLEN XI.
IZREDNA POOBLASTILA
S tem si pridržujem oblast, izdajati izredne ukrepe in nakazovati stanovanja v primeru nujne potrebe.	*
ČLEN XII.
PREKRŠKI
Vsak, ki ne bi spoštoval določbe tega ukaza ali odredb, ki so zakonito izdane na podlagi tega ukaza, znkrlvl kaznivo dejanje Jn bo kaznovan na podlagi obsodbe Zavezniškega vojaškega sodišča z denarno kaznijo ali z zaporom ali z obojim, kakor razsodi sodišče.
ČLEN XIII.
VELJAVNOST UKAZA
Ta ukaz bo stopil v veljavo z dnem njegove prve objave.
Motilci reda pred sodiscem
Višje zavezniško sodišče je pod predsedstvom podpolkovnika C. Munneckeja v soboto zaključilo razpravo proti tajniku in predsedniku odbora SIAUja Alojzu Jugu in Valentinu Klanjšču iz Solkana in obsodilo prvega na 5 mesecev zapora in drugega na tri mesece.
WILLIAM SAROYAN
22.
ČIOVEŠHA HOIUIIDIIA
Kakih trideset metrov pred njim Je stala na cestnem križišču osemnajst ali devetnajstletna deklica; bila je videti boječa, utrujena in z nekim sladkim, skromnim in čudovitim izrazom. Čakala je na avtobus, da bi se po končanem delu odpeljala domov. Čeprav je Spangler skoraj tekel, je kljiub temu opazil žalostni dekličin izraz, ki se mu je v naglici zdel, da je zajel vso tegobo in osamelost sveta. Brez vsake namere, da bi se z njo pošalil, brez premišlja-nja in že s prirojeno naglico se Je približal deklici, se za treootek ustavil in jo poljubil na lice. Preden Je nadaljeval svojo pot, Je deklici dejal edine besede, ki Jih Jo bilo moftl reči: »Najlepše dekle na svetu sl.»
Po teh besedah Je zdirjal naprej. Medtem ko je preskakoval po trd stopnice hkratu v tovarni za predelovanje sadja, Je ravno ■luga Western Union, ki Je imel
nekoliko zamude, ker urednik agencije ni vedel na pamet vseh znamenj kot Spangler, pred uradom skočil s kolesa in ko je Spangler stopil v urad, Je sluga Western Union še vedno čakal na dvigalo.
Kot da bj bil še vedno kak sel, se Je Spangler stari gospe, ki je sedela za mizo, predstavil z imenom svoje agencije: »Postal Tele-graph*.
»Tom — Je vkllkntla starka, ki je bila videti veselo presenečena — nikar mi ne pravite, da ste se spet oprijeli starega posla poštnega sla.*
»Kdor se rodi kot sel, tudi umre kot sel — je pristavil Spangler, ki ga niso te besede prav nič spravile v zadrego, se nasmehnil stari gospe in dodal — toda v prvi vrstj sem prišel zaradi tega, da bj videl vas, gosp«. Brocking-ton.»
V tem Je stopil tl urad sel
Westera Uniona la dejal:	»We-
stern Union*.
Gospa Brockington mu Je rekla: »Zelo mi je žal, že so vas prehiteli.* Slu je izročila brzojavko in pristavila: »Upam, da boste imeli jutri več sreče.*
Dečko iz Westem Uniona, ki je bil nekoliko zbegan in v zadregi, ker so ga že drugič prehiteli in vrhutega ga ni prehitel kak drug sel, ampak sam ravnatelj Postal Telegrapha, je vzel brzojavko in dejal: »Kljub vsemu prav lepa hvala, gospa Brockington* ter Je odšel iz urada.
Stara gospa je izročila Span-glerju šop brzojavk rekoč: »Evo ti, Tom, 129 brzojavnih pisem za vse možne namembne kraje.*
«Sto devet in dvajset? — se je začudil Spangler. — Po vsem tem Je videti, da mi ta mesec posli ne gredo ravno tako slabo.* Nagnil se Je preko pisalne mize in poljubil staro gospo.
«Eh, Tom*, se je branila gospa Brockington.
»Ne — je dejal Spangler — nikar ne bodite nevljudni. Odkar sem prišel sem, oziroma odkar sem vas prvič videl, sem vedno želel, da bi vas poljubil. Ali se spominjate? Pred dvajsetimi leti;
vi pa ste postajala \feako leto lepša.*
»Pojdi, pojdi, Tem — Je dejala gospa. — Nikar se ne norčuj iz uboge starke.*
«Starka? — je podvoril Spangler.
—	Saj vi niste stani.*
»Vedno sl vljuden, Tom in prav tako tudi tvoji sli. Kje je tisti novi?*
»Homer? — Je vprašal Spangler.
—	Homer Macauley? Odslej ga boste videli vse dni, in sicer vedno kot prvega. Danes imamo sicer nekoliko zamude zaradi nezgozd.*, kt se je pripetila njegovemu bratcu, ki mu je ime Ulix. j V Co-vingtonovl trgovini ga je namreč zgrabila neka posebna past. Homer je moral tja, da ga je potegnil ven. Toda od danes nard^j ga boste vedno videli.* Za i.tnotek je obmolknil, se nasmehnil stari gospe, nato pa jo je pozdravil: »Lahko noč, gospa Em^a.»
»Zelo si vljuden, do^ si si zapomnil moje ime*, mu^-o) odvrnila stara gospa.	_
Na cesti je postal m^^Vem zelo zadovoljen: nad Horni Na"i, ki je Izvlekel UUxa iz pasi" . k t ganom, ki se mu je
je dosegel spregled, pred daljšim časom
Gro-'o, da je že sta-
rost *a pokoj, nad Ulixom, ki je1 ostal v uradu ln ga je vse, kar je videl, tako silno zanimalo, nad Avgustom, ki je hotel kar v kratkem zrasti, da bi mogel postati poštni sel in celo nad Diano Stee-dovo. Najbolj pa je bil srečen, kadar je pomislil na deklico, ki j- čakala avtobus. Ko je prispel na križišče, kjer jo je prvič videl, se je za trenotek ustavil in pomislil:	«Ravno tukajie je stala.
Verjetno je ne bom nikdar več videl v življenju, toda tudi če ti jo še kdaj vfdel, ne bo nikoli več takšna, kakršna je bila takrat, ko sem jo odkril.* Zvlžgaje je nadaljeval svojo pot. Ko je prišel pred Corbettovo točilnico, je slišal, kako so na klavir igrali stari valček »Samo tebe hočem*. Zavil je proti vrtilnim vratom, nekoliko prisluhnil in potem vstopil. Za točilno mizo je bil sam Corbett, ki je takoj pripravil Spanglerju običajni kozarec whiskyja z navadno vodo.
»Pozdravljen, Balph*. j« dejal Spangler, »kako je kaj?* Obletel je s poglegom. tri , vojake, ki so poslušali glasbo.
«Ne slabo ne dobro — je dejal Corbett — ni drugih kot samo vojaki z vrečo časa, kil ga morejo
zapraviti ln samo malo novcev. Plačajo samo tretjino cene in ko nimajo več denarja, jim ga vrnem, Zakaj ne?*
«Fa si to lahko dovollš?* je vprašal Spangler. Corbett mu je odgovoril:	»Ne, toda kaj zato?
Kdo ve... po končani vojni mi bodo morda kaj vrnili. Za lastnika bara verjetno res nisem rojen. Nisem sin svojega očeta.* Za trenotek je obmolknil, da bi pomislil na kako stvar, ki ga je mučila.
»Včeraj zvečer, Tom — j« deja' — sem bil tukaj v baru, pa ti pride neki bedak, ki je hotel biti duhovit in ki me je poklical. «Hej, nesrečnež. Daj mi še en kozarec.* To ni bil kak vojak, ampak nekdo iz Itace. Skratka, ozrl sem se naokoli in videl, da ob točilni mizi ni bilo nikogar drugega, razen mene. »Izkoreninjenec ln nesrečnež? Ali praviš to meni?* sem ga vprašal ln še pristavil:	«S kom
pa bj rad govoril, bedak, Beh, kaj sem hotel napraviti? Oklofutati ga nisem mogel, ker sem bil nekoč poklicni boksač. Pristopil sem k njemu in ga takole zgrabil.* Corbett je prijel Spanglerja za ovratnik suknjiča z eno roko, drugo pa je imel prosto in ml je nevarno grozil.	(Nad. prih.)
Janja k neposlušnosti do vojaških oblasti In da sta priredila zborovanje lasti in da sta priredila zborovanje, na katerem sta kmete hujskala, naj ne nosijo svojih pridelkov na mestni trg, dokler bo trajala stavka, katero je Zavezniška vojaška uprava proglasila za nezakonito.
Nadaljnje obsodbe je izreklo sodišče proti nekaterim osebam, ki so prišle pred sodišče preteklo sredo ln so se morale zagovarjati zaradi dejanj, ki so jih zagrešile med nedovoljeno manifestacijo v Kobaridu. En mesec zapora je dobil Dragotin Perinčič za vzpodbujanje k neposlušnosti in nadaljnja dva meseca za dejanja na škodo javnega reda.
Za ista kazniva dejanja je dobil Alojz Sturm za prvo en mesec in za drugo tri mesece zapora pogojno. Ivan Drašček jfe bil obsojen na en teden dni zap°ra- Frančiško Balohovo, ki je bila obtožena in spoznana za >rivo žaljenja zavez-niških sil in ni Imela pri sebi o-sebrih dokumentov, je sodišče obsodilo na dva meseca zapora pogojno.
POLICIJA ZAŠČITILA NOVINARJA
V petek okrog 11. ure je skupina italijanskih manifestantov v ulici Mazzini spoznala dva novinarja, In sicer dopisnika «TanJuga» Slavka Štoko in fotografskega reporterja dnevnikov »Primorski dnevnik* in «11 Lavoratore» Ščurka
Zaradi odločnega nastopa civilne policije, ki je prišla s postajnega poveljstva, sta se oba novinarja lahko rešila večje neprilike.
TISKOVNA KONFERENCA V torek 13. t. m, bo redna tiskovna konferenca, ki jo bo imel gori-ški upravnik major James E. Long s krajevnimi novinarji.
ARETACIJA SLEPARJA
Videmska policija je aretiral0, v Vidmu obsojenca Avgusta Martl-nuzzija, iz Gorice, ki je odgovoren za vrsto sleparij, ki jih Je zagrešil v zadnjem času na področjih A in B. Martinuzzi Je najprej odsedel svojo kazen, nato pa so ga konfi-nirall na nekem posestvu, odkody je pobegnil.
ŠPORT
□
SVETOVNO KOLESARSKO PRVENSTVO BO V ZUERICHU Haag, 12. avgusta Mednarodna kolesarska zveza Je objavila, da bo 21 držav sodelovalo na svetovnem kolesarskem prvenstvu, ki bo v Ztiriohu od 30. avgusta do 1. septembra. Sodelovale bodo naslednje države: Velika Britanija, Avstrija, Belgija, Kanada, Kitajska, Danska, Francija, Španija’ Združene države, Finska, Nizozemska, Indija, irska, Italija, Luksemburg, Poljska, Švedska, Švica, Češkoslovaška, Madžarska in Urugvaj.
PRETEP
V noči na soboto je prišlo pred okrajnim sedežem. SIAU-ja na korzu Verdi do pretepa med Slovenci in Italijani, med katerim so metali kamenje in izstrelili en strel. Posredovati je morala policija, ki Je v kratkem času vzpostavila red. Policija je aretirala 21 oseb, ki so bile zapletene v pretep.
C
RADIO TRST
411 m - 781 ko
Ponedeljek, 12. avgusta 17.30 orkester Geraldo; 18 klavirske skladbe: 18.15 radijska univerza; 18.30 Vaški kvintet pod vodstvom dlrig. Dušana Prevorška;
19	predavanje; Times; 19.15 literarna ura; 19.45 plesna glasba;
20	napoved časa, slov. vesti; 20.15 ital. vesti; 20.30 glasbena razstava; 20.45 predavanje; Življenje v Vel.
Britaniji; 21 zaključek.
Glavni urednik; PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. I. S.