l/liajn v ;nk i četrtek uh II. un dopoldne. Rokopisi sp ne vračajo. Nefrankovnna pisma se ne sprejemajo. Cena istn znaša 13 celo leto -1 krone, 13 pol leta 2 kroni, /.a manj premožne 13 celo leto 3 krone, n pol leta K 1 '50 1.3 Nemčijo je cena listu 5 K, za druge ilejole izven Avstrije fi K. Rokopise sprejema .Narodna Tiskarna* v Gorici, uliia Vet-turini St. 0. Naručnlno In ni-rnanila s p r r1 r m 3 upravni?tvo v doricl, SemerllSka ulica i. 16 Posamezne Številke st prodajajo v toba kar 'ali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliSču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Coino) it. 14 po 8 vin, 1 Oglasi in poslanice se računljo po pel it vrstah, in sicer: če se tiska enkrat H vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. Tiska ,,Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič) v Gorici. V: H XII letnik. 49. številka. 1854 1904 (p- ijTrešla bo zemlja m nebo, kar reče'On, stoji trdno. In to Ti je Vsesveti dal: Te v mater svojo je izbral; da čista mej žendnii si, najlepša mej zvezddmi si, da gre pred Solncem skozi noč nebeške Tvoje luči moč .... Težak in temen in grozdn je ležal nad človeštvom ddn; kot grob človeštvo vse je kril, noč bila je, — dan to ni bil. Tedaj je šel nebes Gospod, ob delu svojih rok je šel in solnca, zvezde je preštel in videl temo je povsod. A solnca ni .... Samo Njegova moč je šla žareča skozi noč. In je zamislil stvor krasdn, ki naj razlije v temo ddn. Ob Njem si stala sred noči Ti stvar Njegovih besedi, človeštvo Njega — Tvoja kri . . Skrivnost neskončno kdo ume, kdo milosti do dna prodre? Tako kot rosnih kapljic par spoji in združi zarje žar, 1854 7. mrjočim Bog st je spojil, da bi Odrešenik mu bil .... In Tebe v mater je izbral, pred F.vami odlikoval. Skrivnost Njegovo kdo ume, kdo dvomiti na njej pač sme? Pač dvomijo, ker duša njih vsesava noč in mrak in vmirajo in negotov jim je korak na potih zlih .... V nebo rokč okrutne dvigajo, in si pogum — otroci — v temi vžigajo. A Ti ljubezni le deliš in grešnim Ti se ne srdiš. Zat6 jim ognja v duše vlij, oči blodeče jim odpri! — A nam, ki v bedi tavamo in Tvojo moč spoznavamo, razsvitljaj temni, težki pot in vodi k Njemu nas iz zmot! Saj to Ti je Vsevečni dal: Te v mater svojo je izbral, da čista mej žendmi si, najlepša mej zvezdami si, da gre pred Solncem skozi noč nebeške Tvoje luči moč. — Prešla bo zemlja in nebo, kar reče On, stoji trdno. y. Mohorov. 1904 V Gorici, dne 7, decembra 1 fl(H. listek. Spomini s pota. (Dalje.) In glede na učitelje — vsa čast dobrim, vestnim gospodom — ali koliko je veri in cerkvi nasprotnih! Rajni vad-nični učitelj Leban je dejal pred 40 leti: „Lejte, mi smo lih kot mašniki, samo maševal no smemo!“ Vsak pametnik vo, da je s tem zelo pretiral, ali pokazal je, da se zaveda svoje dolžnosti, da odgaja deco v verskem duhu, da ni dosti našopati lo glavo z rnzmini „predmeti“. Mesto da bi bil učitelj desnica duhovniku, se postavlja dandanes nad njega in zoper njega ter ga lažnjivo in krivično napada za to, ker vrši svojo dolžnost! To blo-dnoveličje meji že do neke druge skraj- J nosti. To bo krasen sad vzgoje 20. stoletja! — Svoječasno so pisali zelo znani ljudje, naj se duhovniku zabrani kar vstop v šolo, naj učitelj poučaje tudi krščanski naak, saj je vsposobjen za to. Kako pa bo neki nčil liberalec Kristusov nauk? Nemara, da jih bo učil tudi tak „naravnoslovno misliti*. Najbrže bi li- i beralci radi tako nčili Kristusov nauk: Izvirnega greha ni, kako naj greši opica — stara mati človeška? In zakaj imajo vsi trpeti, saj graščak menda (?) zapodi iz grada le sleparja očeta, iz hvaležnosti do očeta pa pridrži in še poviša njegove otroke, in pesterue (?). V greh pri- ' voliti — se udeležiti to ni nič — žiher se voli za antikrista. Spoznani resnici kršč. se ustavljati — to ni nič ker bi zadelo liberalca. Zaničevanje vere in cerkve ni napah, to je le naprednost in ponos ! Kalol. cerkev je družba svobodomiselnih itd. Cerkev nema kraljevske službe — to bi bil apor zoper kralja. Daj se voditi povsod le liberalnim r>-čelom v javnem in zasebnem življenja. Razširjenje veri sovražnih knjig itd. — otroci, to izbrišite z rudečiloml To je nazadnjaško in krivično | Mi liberalci sodimo to bolje. Časnikar plača davek, obrt ima bili svobodna — sicer bi bili na škodi — 7. zapoved. Prosite doma Btarše, naj naročijo doma samo proti- verske cajtenge — to je napredek! Če te ne spozna vrednega odveze, daj ga v cajtenge, veš. Dandanes je tako. Ne pa, da boš ponižno sprejemal njegovo sodbo in si prizadeval Pokorščine niste dolžni mašniku, prav je grajati jih in sramotiti, le liberalcev se ne sme. Duhovnikov je le 360.000, drugih vernih je več, večina ukaže in listi, ki plača, že Has je učil podobno. Mašniku se žiher stori kaj slabega katekizem, ta ne govori prav. V litanijah je izbrisali: Ponižaj sovražnike sv. cerkve! In tako dalje po logiki: „včeraj pride tata* in po naukih Voltaire-ja: *Le obrekuj!“ Liberalci delajo vede ali nevede v framasonslem duhu. Kaka odgovornost! Politični pregled. Naš avstrijski državni zbor. — V sredo so stavili nemški agrarci nujni predlog, da se izda y svrho olajšanja bede med kmetskim prebivalstvom 16 in pol milijona rentne podpore. Ko je potem naučni minister Hartl odgovoril na neke interpelacije, nadaljevala se je razprava o vladni izjavi. Prvi govoril je dalmatinski poslanec Dnlibič. Njegov govor je bil naperjen v prvi vrsti proti namestnika Handla in pa proti mi-nisterskemn predsedniku dr. Korberja, kateremu je govornik očital, da je krivo pojasnil Handlovo afero v svojem govora. Govornik je označil odlok mini-sterskega predsednika ▼ Handlovi aferi kakor mojstersko delo zavijanja in premetenosti. Govornik je zahteval, da se namestnik Handl odpokliče ter objednem protestiral proti nasilni germanizaciji Dalmacije. Konečno se je pečal govornik z gospodarskimi razmerami Dalmacije ter očital vladi, da jo zanemarja. Govornik je tndi zahteval, naj bodo dovrSene študije na zagrebškem vseučilišča popolnoma jednakopravne onim, ki bo se izvršile na drugih vseučiliščih. Za njim je govoril poslanec Olfermann od napredne nemške stranke. Ollermann je rekel, da je skrajni čas, da bi se lotil naš parlament resnega dela. V ta namen naj bi se v parlamentu ustanovila stranka, kateri bi bile pri srcu koristi države. Ta stranka naj bi skrbela za to, da se odstranijo in poravnajo vsi narodnostni prepiri. Ceh, poslanec Klumpar, je rekel, da vlada vedno prezira vse opravičene slovanske zahteve. Če se že Čehom očita, da je njih politika politika postulatov, se še z večjo pravico lahko očita Nemcem, da je njih politika politika terorizma. Poslanec Gross, tudi od napredne nemške stranke, je polemiziral proti poslancu Oftermannu ter rekel, da OiTermann ni govoril v imenu somišljenikov, ampak le v svojem imena. V ti seji je stavil poslanec Daszinski s tovariši interpelacijo na domobranskega ministra glede trpinčenja nekega vojaka po imena Izaka Haasa od 17. domobranskega polka. Tega vojaka so predstojniki tako trpinčili, da je prišel vsled trpinčenja ob nogi. Haas imel je namreč, tako se trdi v interpelaciji, ozebline na nogah in se ni mogel zaradi tega udeleževati vaj. Delati pa je moral v vojašnici in sicer na mraza ter opravljati taka dela, pri katerih sta ma nogi zmrznili. Hass je prosil pri mini-sterstva podpore, a to ma je prošnjo odbilo. V petek se je nadaljevala razprava o vladni izjavi. Govorila sta le dva poslanca, namreč Nemec Malik in dvor. svetnik Šuklje. Poslanec Malik govoril je o vsem in o ničem, hado je grmel nad dr. Kdrberjem, nad Čehi, nad Italijani, a bal se ga ni nikdo, marveč smejali so se ma vsi in se je konečno tudi sam sebi smejal. Ko ni bilo nobenega ministra več v zbornici, zažugal jim je Malik s pestjo, kar je vzbudilo občni smeh med poslanci. Dvorni svetnik Šuklje pa je govoril približno tako-le: Dogodki v Inomostu so razburili nemško levico. Dne 24. novembra pa je ministerski pred-nednik kapituliral pred levico ter obljubil, da zapre italijansko fakultito v Inomostu, in Nemci so se vidno pomirili, ker čitali so med vrstami govora, da je dr. pl. Korber še vedno njihov. To pa je ravno na nenemške stranke naredilo slab vtis. Vlada vedno trdi, da hoče skrbeti za kulturne potrebe vseh narodov. A to so le obljube brez dejanj. Tako je v proračun Ali Bog bo vladal vkljub satanu in njegovim pomočnikom!.... Tako in enako mi je hodilo po glavi, ko sem stal zunaj na hodiščn, dočim so drugi kimali v kupejih I — Pridemo v Vienne (24.977 prebival). Tu je bilo nekoč glavno mesto Allobugov. Tu je bil 16. vesoljni cerkv. zbor. In tu je bil tudi Pilat v pregnanstvu in je tu končal kot samomorilec — podobno kot Judež. Zdanilo se je bilo. O da bi se zjasnilo tudi v človeških glavah in srcih! Ali koliko je še Pilatovih značajev! „Kaj je resnica?- vprašal je oni malomarno, a ni se brigal da bi jo izvedel. Koliko je takih dandanes I Koliko jih je, opojenih blodnoveličja, ki smatrajo, da je katoliška vera enake veljave kot badaisem, in kat. svečenik toliko kot „bonce“ ali „haraspe“, pa se preširno nasmihajo, čei, da so študirali v Alhambri in da ne potrebujejo verskega naoka! Bedni slepiči! — Profesor Knauer je določil 100 slatov plačila, če kdo dokaže, da je stalna cna- postavljenih za obrtne namene 9 in pol milijona kron, a Kranjska dobi le okroglo 80.000 kron. Vlada je v finančnih stiskah. Za podpore hoče dovoliti 15 in pol milijona, a zaae zahteva 63 in pol milijona. Uprava je vedno dražja, a vedno slabša. Dr. pl. Korber hoče biti modern zdravnik, dočim je birokracija v vedno večjem nasprostju z ljudstvom, s katerim nima pravega stika, za katerega potrebo nima razuma, ne dobre volje. Vlada bi bila lahko preprečila izgrede. Ker pa so bili provzročeni od nemške strani, ni storila potrebnih korakov. Ko bi bili izgredi naperjeni proti Nemcem, n. pr. v Ljubljani ali v Pragi, na nogah bi bilo vse orožništvo in še vojaštvo. To označuje vlado in njeno taktiko. Ali je oprava med narodi v Avstriji mogoča? Prostovoljna »prava, dogovorno med narodi, je danes izključena. Baron Offen-mann je v sredo govoril o enakovrednosti vseh narodov, a takoj so ga tovariši postavili na sramotilnik. Toraj je vlade dolžnost, da ona zabrani ,mesarsko klanje14 med narodi, ki' se uničujejo v medsebojnem boju. A sedanja vlada tega ne more, ker je od početka jetnik nemške levice in nosi težke verige na rokah in nogah. Kar je storila glede Hrvatov z ozirom na zagrebško univerzo ter za Slovane v Šleziji, tega ni storila iz ljubezni do Slovanov, marveč le v sili, da dobi nekaj uradnikov in učiteljev. Niti govora ni, da bi Slovani grabili nemško posest. Nasprotno je resnično, ker s pomočjo nemške birokracije raste nemška pohlepnost. Ker toraj vlada prezira in zanemarja Jugoslovane v kulturnem in gospodarskem oziru, zato sedaj jugoslovanski poslanci nimajo povoda, da bi nasproti vladi predrugačili svoje stališče. Glede italijanskega vseučilišča pravi govornik, da se tej opravičeni zahtevi slovenski in hrvaški poslanci ne bodo upirali. Ako pa dobi 700.000 italijanskih državljanov svojo vseučilišče, potem ima vsaj isto pravico tudi 2 milijona avstrijskih Slovencev in Hrvatov. Jugoslovanski dijaki so na nemških univerzah danes le neljubi gostje, zato zahtevamo svoje vseučilišče. Med italijanskim in slovenskim vseučiliščem mora biti „iunctiraw. Kje naj se napravi italijansko vseučilišče, o lem bode prilika pozneje govoriti. To pa moramo 2e danes izjaviti, da italijansko vseučilišče ne sme in ne more biti v kraju, koder bi slovanska narodnost trpela Škocjo. Včeraj je imela poslanska zbornica sejo in tndi v ti seji mlatila se je prazna slama. V začetka sejo predložil se je poslanski zbornici zakonski načrt glede varstvenih predpisov v prid izseljencem. Govorila sta poslanca Schreiter in Biancbini. Prvi je očital dr. Korberju, da dela zdražbo med narodi. Drugače pa je bil mnenja, da Avstrija bodi nemška in če noče biti taka, naj pa neha obstojati. Bianchini pa se je zopet bavil z zadevo dalmatinskega namestnika. V potek se bo nadaljevalo mlatenje prazne slame, ki stane davkoplačevalce približno borih 10.000 K na dan. Govori se, da ni izključeno, da ne bi bilo ta dan državnozborsko zasedanje odložeuo. Ostavka zagrebškega župana. — V pondeljkovi seji mestnega zastop stva je župan Mošinski položil svojo čast. Županu je zastopstvo za njegovo 12 letno vspešno delovanje izreklo svojo zahvalo. Železntfarlj v Italiji nameravajo uprizoriti splošen štrajk, ako so v kratkem ne ugodi njihovim zahtevam. nostna resnica (ne domneva) v nasprotiu s katoliškim naukom. P. Roh je obljubil 1000 f. nagrade, če kdo dokaže, da je v jezuitovskih knjigah pripisovani jim nauk. »Namen posvečuje sredstvo" ; kapclan Richter 100 mark za isti namen, a nihče noče teh nagrad zaslužiti, to jo: jih ne more. In vendar ponavljajo mnogi duševni siromaki, kar slišijo ali berejo od bedaških liberalcev. In to je napredek, to je moderna veda ! Profesor Virchow je izrekel 1874 1. gled6 na Luizo Latean, da j e to velik čudež, če je res, kar sporoča Rohling, ali čudeži da niso mogoči in za to da je to sleparija. Ko so liberalci dokazali, daje res, kar je pisal Rohling, je Virchow — molčal! To bo moderni učenjaki I...... .Umijem si roke“ dejal je zopet Pilat. Enako si jih .umivajo” slabi postavo-dajalci, neki časnikarji, oblastniki, gospodarji itd., ki delajejo za Antikrista. Ples-njavi izgovoril (Dalje pride.) Rusko-japonska vojska. Po poročilih angleških in japonskih listov so Japonci šele po osmem napadu zavzeli 203 m visoki holm in so izgubili v 24 urah 15.000 mož. ♦ * * General Saharov je v pondeljek brzojavil: V noči od 4. t. m. je oddelek japonskih dobrovoljcev skušal razdejali našo trnjaste žične mreže pred vasjo Linšipu, vendar je bil vsled našega streljanja odbit, pri čemur smo ujeli enega Japonoa. Danes nisem prejel nobenega poročila o kakem spopada obeh armad. * * * , ,,Daily Telegraph" poroča iz Cifa od 4. t. m,: Govori se, da so jo Japoncem posrečilo spraviti težke topove i.a „grič 203 metrov* in na višine zapadno od forta Icešan. Rasi neprestano obstrolja-vajo »grič 203 metrov*1. Isti list poroča, da so Japonci zasedli bajo tudi „grič 300 mftrov“ južno od .griča 203 metrov". * * + Kakor poročajo »Standardu' iz Petrograda, je minoli torek dospel ameriški mešetar za vojne ladije Charles Flint v Moskvo, odkoder odpotuje v sredo preko Varšave in Sofije v Carigrad. Govori sp, da ima seboj ček v znesku 7 milijonov šterl. lir, glaseči so na tvrdko Rothschild. Tasvota predstavlja vrednost argentinskih vojnih ladij, radi katerih nakupa se Rusija sedaj pogaja. * * * „Daily Telegraphu je poročal v pondeljek iz čifu: Japonci delajo trdovratne poskuse, da bi vzeli severne forte pred Port Arturjem. Popotniki, ki so dospeli iz Port Arturja in Daljnega pripovedujejo, da dobivajo Japonci dan na dan ojačanja na topovih, strelivu in vojakih, da pa Rusi vzlic vsemu temu hrabro vztrajajo. Železnica prevaža baterije topništva in vojaštva v Liaojung. ♦ * ♦ Poročevalec »Biršev Vedomosti* je brzojavil iz Sančatana od 4. t. m.: Kitajci poročaje, da je general Oku nenadoma, a nevarno obolel ter da se nahaja v smrtni nevarnosti. Vest, da je že umrl, se ne potrja. Včeraj je bil aretovan neki Kitajec, pri katerem so našli 600 pudov Bickfordove vžigalne vrvice, katero se rabi za vžigati mine. Dopisi. Iz Sovodeitf. — Pozaslngi našega f. g. vikarja imeli smo pretekli teden duhovne vaje, namreč v četrtek, petek in soboto, katerih se je udeležilo nonavadno veliko število vernikov-domačinov, kakor tudi iz bližnjih vasi iz Rubij, Gabrij in s Peči. Vsaki dan smo imeli po 2 govora. Zjutraj je govoril domači g. vikar Kovačič, ki je z ognjevito besedo, ka-koršno ima le on, navduševal vernike k treznemu in poštenemu življenju in jih vspodbujal zlasti k češčenju Brezmadežne, katere 60 letnico razglašanja kot take letos slovesno obhajamo. — Večerne go vore pa je imel č. o. Li no, ki jo ob ogromni udeležbi ljudstva temeljito razkladal versko resnico o brezmadežnem spočetju 1). M. Sv. zakramente so prejeli s prav redkimi izjemumi vsi odrasli. — V nedeljo je bila slovesna sv. maša, katero je iz prijaznosti daroval veleč. g. mons. W o I f iz Gorico ob asistenci. — Zvečer pa je bila procesija s kipom lur-ške M B., katero je vodil ob obilni asistenci čč. duhovščine tudi mons. Wolf. Procesija je bila res veličastna. Pred procesijo je imel zaključni govor naš domačin, č. g. Rojec, biljenski kurat, ki je znan kot jako dober govornik in jo v svojem govoru brezobzirno bičal greh nečistosti. — Toraj v mraku se je razvila, kakor rečeno, impozantna procesiju, katere se je udeležila velikanska množica ljudstva večinoma s prižganimi svečami. Vsa vas, koder se je pomikala dolga procesija, je bila krasno razsvetljena, posebno pa spomenik in pročelje cerkve, katero je bilo nakiteno z raznimi transparenti, balončki in mnogimi svečicami. Najlepši prizor je bil seveda pred cerkvijo. Procesija se je vila ob petju cerkvenega pevskega zbora, domačih, v belo oblečenih deklet in šolske mladine, ob pritrkovanju zvonov, šviganju raket v tiho noč in pokanja topičev. Vsakdo je rekel : Takega še nikoli v Sovodnjah. Slavnost se je končala s6 zahvalno pesmijo in blagoslovom v krasno razsvetljeni cerkvi. — Naj omenimo že, da pribor pred cerkvijo je pred procesijo fo- tografiral fotograf W e i s iz Gorice. — Kip M. B. se postavi’ lik cerkve v na novo zgrajeno malo kapelico, katera pa je nekaterim trn v peli in že izlivajo svoj peneči žolč v umazano „Sočo“, kar pa poštenih ljudi ne moti, kajti ravno to, kar naše nasprotnike jezi, to je gotovo dobro delo. Mi pa pojdimo mimo njih kakor mimo regljajoče živalice v obcestni mlakuži, za katero se noben človek ne zmeni. V Pevmi, 3. decembra 1904. — Slučajno Bern izvedel, da je pretekli teden završčalo v „Soči“ in »Slovenskemu Narodu11 proti meni. No, kaj sem neki storil, ker sem zavrnil krstnega botra? Držal sem se cerkvenega zakona. Ta zahteva, da sodelujejo pri takd sv. zakramenta kot je sv. krst le taki botri, ki so dobri katoličani. Le taki, ki krstno obljubo sami izpolnujojo, morejo resno obetati v imenu otrokovem, da se bode ta varoval greha in lepo živeti po sv. veri. Držal sem so navoda, ki ga je pokojni uzorni kardinal Jakob Missia dal tačasnemu preč. kuratu v Pevmi, zajedno rošujoč neko pritožbo botra, ki je bil radi nesposobnosti zavrnen dno 4. maja 1901 št. 661. Uzorni kardinal piše tako le: „Po cerkvenem zakonu mora duhovnik, preden gre krstit, prašali stariše otroka, koga so mu izvolili za botra, in sicer za to, da jih ne dovoli več, kakor jih sme biti, ali pa takih, ki bi bili nevredni ali nesposobni za to! Boter sme biti le eden: mož ali ženska, ali k večjemu mož in ženska, kakor določuje tridentinski zbor, nikakor pa se ne smeta za to dovoliti ali dva moža ali dve ženski. Dalje naj vedo duhovniki, da se za botrinstvo ne smejo dovoliti ne neverniki ali krivoverci, ne javno izobčeni... ali javni pregrešniki..., ne tudi taki, ki ne znajo niti prvih naukov sv. vere. Pravica izvoliti botra pripada starišem ; a ta pravica preide na duhovnika, kadar stariši pri tej izvolitvi ravnajo proti cerkveni postavi. Tako cerkveni zakoni o krstnih botrih; in glede lastnostij, katere mora imeti vsak boter, uči ravno isto katekizem”. Dalje omeni uzorni kardinal, da boter mora znali razven šest temeljnih resnic — najmanj i resnice, katere je vsakema kristjanu zapovedano znati. »Poleg tega pa žalibog tudi ni znano, je-li prejemate sv. obhajilo o velikonočnem času — ali pa ne; ker listka o tem g. kurata še ni«te pokazali; in vendar je prejemanje sv. obhajila o velikonočnem časa po četrti cerkveni zapovedi tako strogo zapovedano, da cerkev tistega, ki to trdovratno opnšča, lahko tudi izobči in mu za kazen odreče cerkveni pokop (glej katekizem). Po vsem takem torej ni najti nobene nepravilnosti v postopanju tamošnjega g. kurata pri omenjenem krslu. Knezo-nadškofijski ordinariat v Gorici 4. maja 1901. Jakob Ki Missia m.'p. kn. nadškof*. — Vsled lega je postopanje podpi-sanca proti zavrnenemu botru povsem pravilno in korektno bilo. Prav rad bi ga dopustil, ako bi zamogel izkazati se mi, da vsaj enkrat v letu ob katerem koli si bodi času projme sv. zakramente. Sicer pa sem javno v cerkvi omenil, da ako kedo meni, da sč svojim postopanjem mu delam krivico, kar pač ne nameravam nikdar, naj se pritoži pri prevzvišenem knezo-nadškofu, čogar ukaz in navod sem pripravljen vselej z največjo pokorščino izvršiti. Saj mi duhovniki srno le poslanci svojega nadškofa in naša vel-Ijava sloni edino le na pokorščini do svojrgn škofa. Z ozirom na dotično vest v „Slov. Narodu11 z dne 28. novembra t I. omeniti mi jo, da nisom „popu, pač pa duhovnik sv. katoliške cerkve, dasi rad priznavam — nevreden te viskoke časti. Zaupanja ljudij, ki so v ozki zvezi hč »Slov. Narodom", pač ne želim in ne smem si ga želeti. Bog me toga varaj! Kot duhovni oaslir smatram tega kalibra ljudi — kot zgrabljivo volkove v ovčji obleki. Svetujem te vrste ljudem, naj se le varujejo, da ne bodo skrunili sv. zakramentov z božjimi ropi. Vendar bom prav rad molil za nje. Ako mi desno oko izrujete, z levim Vas vkljub temu ljubeznivo pogledam Dopisnik izvestno laže, ako trdi, da hodijo k spovedi le še stare babe. Kedar hoče, dokažem mu z listki, da v Pevmi, ki šteje 1345 duš, so zadnjo Veliko noč vsi, ki so bili uže pri sv. obhajila, prejeli sv. zakramente, izvzeti so le udje družine Rožet, ki so v Pevmi ptajci, in še menda tri druge družine. ,Wie der Scbelm ist, so denkt er von andern". Poznati je, da dotičm 0 K; Jakob Ganeva, župnik v Komansu 5 K; Hranilnica in posojilnica v Cerknem 60 K; Županstvo v Rihembergu 25 K; Župni urad na Idriji 15 K; Fzm. B. Catinelli v^Gorici 10 K; Alojzij Bratina, kurat v Šempolaju 10 K ; Duhovnija Šempolaj 9 K 82 v; Duhovnija Ročinj 20 K; Ignac Valentinčič, župnik v Renčah 10 K; Ivan Rojec, kurat v Biljah 10 K; Franc Kranjec, župnik v Šmarjah 5 K; V čepovanski cerkvi zopet nabrali 19 K H v ; Anton Lazar, župnik v Nemškem Kulu 10 K. — Vsem darovalcem kličemo: Bog povrni! J. Rejec, župnik. Prvi zaznamek daril, došlih c. kr. okrajnemu glavarstvu v Gorici za pogorelce v Čepovanu: Henrik grol Attems, c. kr. dvorni svetovalec 50 K; društvo veteranov za Goriško-Gradiščansko 20 K; dr. Aleksij Rojic 20 K; Friderik Simzig, c. kr. gimn. ravnatelj 10 K; Karol vitez Defacis, c. kr. dvorni svetovalec 30 K; Karol grof Goronini, c. kr. tajni svetovalec 20 K; Andrej Brezavščik, župnik v Rihembergu 30 K; Mihael Šinigoj, posestnik v Mirnu 20 K; Josip Kerše .ani iz Gorice 20 K; Ž'ga grof Attems, c. in kr. komornik 10 K; Gizela Finšger 5 K; N. N 2 K. Skupaj 237 K. — Nadalje so darovali okrajnemu glavarstvu v isti namen: Jožef Pincherle 4 posteljne odeje; Emil Lebherz 1 zavoj oblačil; N. N. 1 zimsko posteljno odejo; N. N. I zavoj nošene obleke; N. N. 11 komadov volnene obleke; N. N. 2 škatli oblačil. Pomožni odbor se toplo zahvaljuje vsem darovalcem ter se obrača vnovič do usmiljenih src s prošnjo, naj se' blagovole spomniti ubogih pogorelcev, vrše s lem plemenito in dobro delo. Uradniško konsumno društvo. — V soboto zvečer ob 9. uri se je vršil v dvorani hotela »Central11 pripravljalni shod za ustanovitev uradniškega kon-snmnega društva v Gorici, katerega se je udeležilo lepo število uradnikov. Pre-čitala so se na shodu in odobrila društvena pravila ter izvolil se je tudi dotični pripravljalni odbor in so bili vanj izvoljeni gospodje: poštni uradnik Lusin, železniški uradnik North, računarski nadsvetnik pri gozd. ravnateljstvu Pirjevec, profesor Žnideršič in Primas. Velik požar. — V delavnici tukajšnje mizarske tvrdke Gregorič, nahajajoče se na Fran Josipovem tekališču, nastal je danes zjutraj ob 5, uri velik požar, ki je polovico delavnice in vse v nji nahajajoče se izdelano pohištvo v kratkem času uničil. Prihiteli so gasit topničarji in drugi vojaki ter mestni gasilci, katerim se je posrečilo omejiti ogenj ter rešiti drugo polovico delavnice in pa hišno poslopje, ki se nahaja spredaj. Škoda je velika. Neprijeten »šlofkainerat". — Na semenj sv. Andreja priskrbita sla si 74-letni Peter Hribar iz Šiške pri Ljubljani in 38-letni France Kodelja iz Vipave prenočišče v hlevu pri »Zvezdi11. Predno sla zaspala, pripovedovala sta si na dolgo in široko razne stvari, katere sta opazila na semnju. Na senu v hlevu pa je ležal še neki drugi človek, katerega sta pa omenjena s svojim klepetanjem motila v spanju. Ko se mu je zdelo klepetanja vendar le preveč, poskočil je po koncu, zgrabil neko palico ter začel z njo mlatiti po Hribarju in Kodelji, kamor je prišlo. Hribarja ranil je še precej na glavi, Kodeljo pa na levi roki, potem pa odšel iz hleva na zrak, ne da bi ga bila spoznala. Semenj sv. Andreja. — V pond.( na semenj sv. Andreja, imeli smo prekrasno vreme. Pri vsem tem ni prišlo na semenj bogve koliko ljudstva z dežele. Sicer se ne da trditi, da ne bi bil semenj dobro obiskovan. Ali med obiskom tega semnja pred leti in sedaj je bila v pond. velika razlika. Kupčija na .živinskem trgu, kamor so pripeljali mnogo živine, je bila živahnejša nego kupčija z drugim blagom v mestu. Da so bile gostilne dobro obiskovane, tega pač ni potreba posebej povdarjati, kakor tudi tega ne, da je bilo posebno pri .komedijah11 na izvoznem trgu najživahnejše vrvenja. Šest oseb povoženih. — V pond. proti 6. uri zvečer vračal se je prekupčevalec s konji Jože Batič, doma iz Šempasa, a stanujoč v Stračicah št. 22, po ulici sv. Klare in naprej po ulici Via Ponte Nuovo s konji proti domu. Bil je še precej napit. Na nekem mestu pasti mu je hotel klobuk z glave in ko si ga je popravljal, sta mu konja iztrgala iz rok vajeti, Be splašila ter ..ačela strašno dirjati. Zavila sta jo v drevored ter dirjala dalje po njem. V istem hipu pa se je nahajalo v drevoredu mnogo ljudi, vračajočih se s semnja proti domu Od teh podrla Bta jih konja 6 na tla. Anton Dominiko in Andrej Lutman iz Pevme ter Jože Sfiligoj so bili tako poškodovani, da so jih morali prepeljati v tukajšnjo bolnišnico. Še precej poškodovana sta bila tudi zakonska Gašper in Katarina Silič iz Št. Ferjana, katera so pa peljali na nekem vozu domov, kakor tudi 5 in pol letni deček Marij Miniussi. Batič, katerega so pozneje aretirali, je ostal nepoikodovan, ravno tako tudi njegova konja, le voz bil je razbit. Žepne tatvine. — Na semnju sv. Andreja izmaknili so neznani zlikovci Luciji Vovk iz Št. Andreža iz žepa mošnjiček, v katerem se je nahajalo 25 K. Ivanu Renčiču, stanujočemu pri Barki pa so vzeli mošnjiček, v katerem je bilo 2l) K. Najdene reči. — Najdena je bila jedna ženska srebrna ura in jedna srebrna zapestnica, ki se nahajati sedaj na tukajšnji policiji. Umrl je vsled opnrjcnja v tukajšnji ženski bolničnici 6 letni Josip Gorjup iz Pevme. Deček padel je v kotel vrele vode in se tako hudo oparil, da ni bilo mogoče več rešiti mu življenje. Cerkno. — V Cerknem se je obhajala dne 5, 6. in 7. t. m. slovesna Iri-dnevnica v spomin 50-letnice razglašenja brezm. Spoč. D. M. in za sklep bv. leta. Ljudstvo se je je udeleževalo vse tri dni v velikem številn ter prejemalo sv. zakr. V Čepovanu bile so od 1.—4. decembra duhovne vaje. Vodil jih je č. g. pater Ciril Goričan iz Sv. Križa, ki jo imel vsaki dan dva govora. Udeležba je bila volika. Pomagal je spovedovati tndi č. g. Anton Plesničar, župnik na Lokvah. Gospodu govorniku in g. župniku lokvar-skemu srčna hvala I »Centralna posojilnica* v Gorici je imela v letošnjem upravnem letu do konec meseca novembra denarnega prometa K 8,466.229 79. Hranilnih vlog se je v tem času v 1 o-ž i 1 o K 572.49216, dvignilo pa K 281.649 22, stanje hranilnih vlog koncem meseoa novembra tnaša K 1,098.877-26. Posojil se je v 1. 1904 dalo K 236.95680, vrnilo pa K 117:15309, stanje p o b o j il koncem meseca novembra je K 797.784 92. Promet v tekočem računu je znašal za I. 1904 K 2,184.868*48, stanje tekočega računa koncem novembra posojilnici v prilog K 339.669 66. Razpis natečaja. — Deželni odbor razglaša: Odpre se natečaj mesta kon-ceptnega vajenca pri deželnem odboru v Gorici. Prosilci za to mesto morajo dokazati, da so dovršili z dobrim uspehom juridične štndije in da posedujejo vse druge kvalifikacije, ki se zahtevajo po pravilniku deželnega odbora in po šta-tutn za osobje deželnih uradov, sprejetim v seji deželnega zbora dne 11. jnlija 1901. Posebno morajo dokazati prosilci svoje avstrijsko državljanstvo, dobro nravno obnašanje in zmožnost deželnih jezikov. Vsa nadaljna podrobna pojasnila podajajo se pri nradih deželnega odbora. Pravilno opremljene prošnje se imajo vložiti pri deželnem odboru do 17. decembra 1904. Smrt je rešila ječe onega Michelinija iz Pozzuola v Italiji, ki je stal le dni, kakor smo poročali, zaradi raznih tatvin pred goriškimi porotniki in so ga ti obsodili na 6-Ietno ječo. Sušica storila je konec temu nesrečnemu življenju. Umrl je namreč v tukajšnjih zaporih. Pred smrtjo poslali so na njegovo prošnjo po spovednika. Ko se je spovedal, bil je Michelini previden tudi z drugimi zakramenti za umirajoče. Izpred sodišča. — V četrtek jo stal pred tukajšnjim okrožnim kot kazenskem sodiščem, oni Angelj Petean iz Fojana, ki je v družbi drugih svojih tovarišev dne 6. oktobra, kakor smo že natančnejšo poročali, ponoči ponovno napadel in pretepel Andreja Pahorja iz Opatjegasela ter izvršil nad njim tudi neko jako gnjusno dejanje. Obsojen je bil na trinajstmesečno ječo, poostreno z jednim postom in osamljenjem vsaki mesec. Dalje mora plačati Pahorju 48 K kot odškodnino za onih 12 dni Pahorjeve nesposobnosti za delo, 50 K za preslane bolečine in 30 K za pravno zastopstvo. Zagovornik obtoženca naznanil je ngovor proti obsodbi. 13 Sprejema hranilne vloge katere obrestuje po 472°/o polumeaetuo; ne-VBdign6ne obrestipripi-suje konec leta k glavnici. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila udom na osebul kredit po 60/«. 1“ na vkujlibo po 6'/,*/0 »Centralna posojilnica" registrovana zadruga z omejeno zavezo, Gorica, ulica Vetturini 9. C. kr. poStnohranilnični konto N. 851.292. Sprejema nove člane 2 glavnimi in opravilnimi doloži. Glavni deleži po 200 K, opravilni po2K. Otvarja članom tekočo račune, katere obrestuje po dogovoru. Uradne ure vsak dttii od 8. ure 7jntriij pa do 1. ure pupolmliie. »Sl#*#**®®«#®#«®®##® Mina slov. kleparska ielavnica v ulici sv. Antona št. 1 Podpisani se toplo priporoča svojim rojakom v mesiu in tudi na deželi *a izdelovanje vseh kleparskih izdelkov, kakor cevij za vodo, žlebe za stavbe, kuhinjske priprave. Prevzema tudi vsako popravo po prav nizkih cenah. Zagotavlja točno in solidno postrežbo udani Karol Čufer, klap. mojster. ulica Munlcipio St.l, •< Gorica. Velika tovarniška zaloga Šivalnih strojev kukor za Šivilje, krojaie, črevljarje, iu tudi za umetno vozarijo (rekamiranje). V zalogi !P tudi nahajajo angleSka dvokolesa „Helical Premier" in slamoreeni stroji, samokresi in razne puške, lastna meli. popravljalnica. Glavno zastopstvo za Primorsko: Centrifug ,.Weatfalla“. > • !' And. Fajt, pekovski mojster, <«orlca,‘|—— tekallšce Fr. Joelpa št 2(lastna hiša), In podružnica št. 20. Izvršuje naročila vsakovrstnega Peciva, tudi najfinejšega, kakor sta nove maše in godove, kolače za birmance in poroke itd. Vsa naroči/a izvršuje točno in natančno po bel ji naročnikov. Ima in prodaja različne moke, fina peciva, fina vina in likerje po zmerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd. jKriton J^on, klobučar in gostilničar v SemeniSki ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in loči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. Viktor Toffoli v Dorici, viu Teatro dt.SO (na stari pošti) velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev. Za luč . . .kr. 32 Corfu ... kr. 56 Jedilno . . „ 36 Bari ... „60 finejše „ 40 Lucca ... „70 „ boljše „ 44 Nizzn • . . „80 dalmatinsko „ 48 Najfinejše . gl. 1 istrijansko . „ 66 Priporočam č. dulunščini In cerkvenim oskrluil&tvoni. Anton Potatzky v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovališče nirnberškega lil drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše švanke in Šivalne stroje. Potrebščine za krojače in čevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice. Hta »tavala za vse ltt čase. Posebnost: semena za zelenjave, trave in detelje. Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih [j in trgih ter na deželi. Anton Breščak Gorica, gosposka ulica št. 14, (blizu lekarno Olroneoll). Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo /a vsak stan. Oprava po tutjmodemejih slogih, posebno za spalne, jedilne in poseine sobe je po nemškem slogu. Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno poništvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-m ami in platnom na izbiro ler razne lapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbil i cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. V zalogi ima najelogatnejšo hoUmio opravo, na katero so še posebej opozarja p. n. občinstvo] ./ ' r . 'Vs Lekarna ^ Cmtiifoldlii (linči! ? Prave in »(line žel. kapljice z znamko sv. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva. — Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno ž ičico (Varstvena znan k i) popij(l> _ Qkrepi Selodec, store, da zgine v kratkem času omotica in it votna linost (rnrtvostt. Te kapljice tudi storč, da človek raje ji. Cena steklenici 60 vin. \i j it Loterijske številke. H. decembra. Dunaj................6 72 6t 2f> 2+ Ormlec..............2f> f>3 52 4.r> 88 — mi------ Anton Hrum Karol Draščik, pekovski mojster na Korun v Gorici odlikovan z častno diplomo najvišjega priznanja jubilejne razstave na Dunaju 1. 1898. n v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo I zvršuje naročila vsakovrstnega peciva tudi najfineje)?a, za nove maže in godovo kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila izvršuje ločno in na tančno po želji gospodov naročnikov,— Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje, Corso Gius. Verdi šteu. 33 ooooo izdeluje o o o o o vsakovrstne obleke za vsaki stan oooo kakor tudi o o o o za Tivilne, vojaške in ftržavne uradnik Za vse obleke je vedno v zalogi raznovrstno ravnokar došlo sveže angleško in domače blago za bližajočo se jesensko in zimsko sezono. Ima zalogo gotovih oblek in sukenj za vsaki stan. o o o Cene zuierne o o o #1 r <£> <35» Cm j,Hi.UJOIIIMU <.U«UIUIUIIIIWU ■ k.JUMljum Dunajska cesta 19 — v Medjatovi hiši v pritličju — Dunajska cesta 19 ..Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani" vsprejema: 1. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, prcmKiiin in pridelkov proti požarni škodi; l. zavarovanju zvonov proti poškodbi in H. za nižjeavstrijsk^dcželno zavarovalnico na Dunaji: oj zavarovanje na doživetje in za «mrt, jednostavna zavarovanja za slučaj smrti, na doto in rento, ljudska zavarovanja z mesečnim I lačilom zavarovalnine po 50 vin,, 1, 2, 3 in 4 K in daje po neprisiljenih vlogah v oddelku „Kentna hranilnica-1 deželne zavarovalnice zelo praktično staroBlno in rentno preskrbo ; b) zavarovanja proti vsakovrstnim nezgodam (telesnim poSkodbam) in nezgodam na potovanju po suhem in na vodi ter jamstvena zavarovanja vsake vrste. Pojasnila daje in vsprejema |>omnlhe ravnateljstvo zavarovalnice ler postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. Tacdittn slovenska zavaroval niča sprejema zavarovanje pod tako ugodnimi pogoji, da sc lahko men a vsako drugo zavarovalnico. V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za tazaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovalcem ———= popolno varnost. Svoji k svojim! Rojaki Slovenci! Pristopajte k domači zavarovalnici!